Sestanek predsednika LZS in predsednika uprave Pomurskega sejma

Predsednik Lovske zveze Slovenije Alojz Kovšca se je 26. januarja sestal s predsednikom uprave Pomurskega sejma Janezom Erjavcem v prostorih Pomurskega sejma.

Alojz Kovšca in Janez Erjavec. Foto: Srečko F. Krope

Tema sestanka je bila sodelovanje Lovske zveze Slovenije na letošnjem sejmu lovstva in ribištva v Gornji Radgoni, ki bo potekal od 5. do 7. aprila 2024. Vsebina sejma bo nekoliko drugačna, kot doslej; bodo pa na sejmu potekale različne lovske aktivnosti, predstavljena bo lovska kinologija, lovska kultura, kulinarika in še kaj.

Predsednik LZS bo predsedoval tudi programskemu svetu za organizacijo sejma v Gornji Radgoni. Na programskem svetu bodo prisotni vsi deležniki sejma, ki bodo pripravili konkreten program dogajanja na sejmu.

S. F. K.

Lovsko zvezo Slovenije zdaj vodi Alojz Kovšca

Novi predsednik Lovske zveze Slovenije Alojz Kovšca z današnjim dnem, 15. januarjem 2024 prevzema vodenje zveze. Z dosedanjim predsednikom mag. Ladom Bradačem sta dogovorila še zadnje podrobnosti in podpisala primopredajni zapisnik.

Dosedanji predsednik LZS mag. Lado Bradač, novi predsednik LZS Alojz Kovšca in član novoizvoljenega Nadzornega odbora LZS Dušan Leskovec (od leve). Foto: Urša Kmetec

Alojz Kovšca je bil za predsednika Lovske zveze Slovenije za štiriletno mandatno obdobje izvoljen na občnem zboru Lovske zveze Slovenije 19. decembra 2023 v Novem mestu. Na tajnih volitvah je s 55 prejetimi glasovi premagal protikandidata Darka Buta. Glasovalo je 109 od skupno 112 delegatov.

Foto: Urša Kmetec

Alojz Kovšca se je rodil 13. 9. 1965, stanuje v Veliki Račni pri Grosupljem. Po izobrazbi je častnik oklepnih enot, univerzitetni diplomirani politolog-obramboslovec, urarski mojster in zlatar-filigranist. Tekoče govori angleško, hrvaško in srbsko. Dosedanje izkušnje v organih upravljanja: dva mandata v krajevni skupnosti, en mandat v občinskem svetu Grosuplja, štiri mandate predsednik Območno obrtno-podjetniške zbornice Ljubljana – Bežigrad, pet mandatov v skupščini Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije in štiri mandate v Upravnem odboru OZS, tri mandate v državnem svetu, od tega je bil en mandat predsednik Državnega sveta RS. Je član in aktualni starešina Lovske družine (LD) Kozlek – Ilirska Bistrica, prej je opravljal funkcijo člana in podpredsednika Disciplinske komisije LD. Po najboljših močeh želi prispevati k razvoju lovske organizacije, ohranitvi tradicionalnih vrednost in slovenske kulturne dediščine.

Alojz Kovšca novi predsednik LZS

Na občnem zboru Lovske zveze Slovenije 19. decembra v Novem mestu so predstavniki članic LZS izvolili predsednika za mandatno obdobje 2024 – 2028. Novi predsednik LZS, ki bo mandat nastopil 15. januarja 2024, je Alojz Kovšca.

Foto: Andrej Miklavčič

“Obljubljam vam, da bom v mandatu, ki je pred menoj, deloval v korist Lovske zveze Slovenije, v korist vseh lovk in lovcev v Republiki Sloveniji, in da bom spoštoval lovski etični kodeks,” je po izvolitvi povedal Alojz Kovšca, ki je na tajnem glasovanju prejel 55 glasov. Njegov protikandidat Darko But je prejel 53 glasov. Na volilnem občnem zboru LZS je glasovalo 109 udeleženih delegatov od skupno 112; ena glasovnica je bila neveljavna.

Delegati so se na občnem zboru, ki so ga s fanfarami slovesno odprli Rogisti LD Trdinov vrh, seznanili tudi glede prodaje poslovne stavbe na Župančičevi ulici 9, v Ljubljani in glede realizacije sklepa, ki ga je v zvezi z gradnjo Nacionalnega lovskega centra Zlatorog sprejel Občni izbor 15. 6. 2023. Sprejeli so spremembe in dopolnitve Pravil LZS, se seznanili glede vpisa Ustanove za ohranjanje naravne in kulturne dediščine slovenskega lovstva v evidenco ustanov in z vsebinskim in finančnim načrtom dela LZS za leto 2024.

Podpredsednik LZS mag. Aleš Klemenc in direktor Strokovne službe LZS mag. Božo Zakrajšek sta se zahvalila mag. Ladu Bradaču za opravljeno delo in uspešno vodenje Lovske zveze Slovenije. Foto: Andrej Miklavčič

Aleksandru Beeru, ki se žal ni mogel osebno udeležiti dogodka, je Lovska zveza Slovenije za njegovo dolgoletno ustvarjalno delo v lovski organizaciji podelila najvišje priznanje Lovske zveze Slovenije – plaketo Zlatorog. Za opravljeno delo, uspešno vodenje in za prispevek pri razvoju Lovske zveze Slovenije, se je predsedniku LZS mag. Ladu Bradaču ob izteku njegovega drugega mandata zahvalil podpredsednik LZS mag. Aleš Klemenc in mu predal plaketo LZS in umetniško sliko.

Volitve za predsednika LZS in kandidatov za člane Nadzornega odbora LZS, Razsodišča in Odbora etičnega kodeksa so se začele po kratki predstavitvi obeh kandidatov. Po razglasitvi rezultatov pa so se delegati seznanili še s člani novega Upravnega odbora LZS, ki so bili izvoljeni na delnih občnih zborih v volilnih okoliših.

PREJELI SMO: Vprašanje za predsedniška kandidata LZS

“Vljudno javno sprašujem oba kandidata za predsednika Lovske zveze Slovenije, ali bosta funkcijo predsednika opravljala poklicno ali nepoklicno. Iz predstavitve v Lovcu to namreč ni razvidno,” je zastavil pisno vprašanje dr. Marjan Toš, prof., lovski mojster.

Vsi poznamo prakso, da vodstva lovskih družin pred delnimi občnimi zbori z njihovo vsebino marsikje ne seznanijo članstva, zato te informacije najširši krog lovske javnosti ne bo imel, pravi Toš, ki verjame, da bosta kandidata na vseh delnih občnih zborih to pojasnila.

Kandidat za predsednika LZS Darko But je povedal, da je na vseh predstavitvah na kandidacijskih konferencah, te so potekale v juliju in avgustu po volilnih okoliših, javno navedel, da bo v primeru izvolitve funkcijo opravljal nepoklicno.

Tudi kandidat za predsednika LZS Alojz Kovšca je na vseh predstavitvah po območnih zvezah pojasnil, da bo v primeru izvolitve za predsednika LZS funkcijo opravljal poklicno. Odločitev je utemeljil na dveh dejstvih: ekonomičnosti in operativnosti. “Za lovsko organizacijo je ceneje, če predsednik opravlja funkcijo profesionalno, ker mu kot funkcionarju ne pripadajo vse zakonsko določene bonitete iz delovnega razmerja, kot pripadajo direktorju. V operativnem smislu delovni čas profesionalnega predsednika tudi ni omejen in je po potrebi lahko 24/7. Menim, da za učinkovito vodenje lovske organizacije ne zadošča le predsednikova delna razpoložljivost, temveč se mora tako zahtevni nalogi posvetiti v celoti,” je povedal Kovšca.

Kovšca je dodal še, da ga vprašanje preseneča, saj so prav vse območne lovske zveze prejele njegov dopis s predstavitvijo in programom, v katerem je aktualno vprašanje obrazloženo, poleg tega je na vseh predstavitvah namero o profesionalnem opravljanju funkcije v primeru izvolitve podrobno argumentiral. “Očitno obstaja komunikacijska pomanjkljivost med območnimi zvezami in lovskimi družinami ter članstvom, ki jo bo v prihodnosti potrebno odpraviti,” še dodaja Kovšca.

Predstavitev predsedniških kandidatov LZS za mandatno obdobje od 15. 1. 2024 do 15. 1. 2028

Objavljamo predstavitev programov kandidatov za predsednika Lovske zveze Slovenije. Vrstni red obeh objavljenih besedil predsedniških kandidatov je urejen po abecednem redu začetnic priimkov kandidatov.

Foto: Urša Kmetec

Kandidat za predsednika LZS: Darko But

Enotni in povezani – a brez fige v žepu – bomo izpolnili pričakovanja

Ključno vodilo mojega programa za prihodnji štiriletni mandat je dosledno uresničevanje nalog s področja lovstva, divjadi in varstva narave, olajšanje dela vodstvom na vseh ravneh lovske organizacije ter spoštovanje določil Etičnega kodeksa slovenskih lovcev. Slovenski lovci smo vtkani v okolje, iz katerega izhajamo in  lovimo ter opravljamo svoje delo in aktivnosti strokovno, nepoklicno, neplačano in prostovoljno, ker to želimo in ker to lahko. V 116 letih organiziranega lovstva na Slovenskem smo dokazali, da imamo bogate izkušnje in potrebno strokovno znanje, saj smo prav zato tega uspeli ohraniti veliko živalskih vrst in biotsko raznolikost v naših loviščih. Vse naše delovanje je, bo in mora tudi v prihodnje temeljiti na trajnostni rabi, ohranjanju vrstne pestrosti in na varstvu domorodne divjadi kot izjemnega obnovljivega naravnega vira (bogastva) naše države. Toda brez varstva habitatov tega ni mogoče dosegati. Naša pomembna naloga v kontekstu zapletenega varstva narave je ohranjanje zdravega in ljudem prijaznega okolja. To je naša pomembna odgovornost, katere se moramo globoko zavedati, saj je človek s svojo dejavnostjo že zdavnaj porušil naravno ravnovesje. Zato moramo biti pozorni in kritični do vseh načrtovanih posegov v prostor, ki lahko prizadenejo pestrost domorodnih živalskih in rastlinskih vrst oziroma njihovih habitatov. Vsi, ki smo povezani z zeleno barvo pod lovskim klobukom, se moramo  zavedati, da je lovec v tretjem tisočletju tudi naravovarstvenik. Moje delo, če bom izvoljen za predsednika Lovske zveze Slovenije (LZS), bo usmerjeno tudi k vrnitvi k izvirnim etičnim in varstvenim načelom in zaobljubam slovenskega lovstva, katera pa bo, ob široki razpravi in konsenzu, treba prilagoditi sodobnemu času in zakonskim novostim. Zgodovinska in kulturna dediščina lovstva, ki jo ohranjamo in jo moramo tudi v prihodnje ohranjati za naše zanamce, je izjemna in je nihče nima pravice tajiti ali zavračati. Obstajajo vrednote, mimo katerih v lovski organizaciji ne moremo in ne smemo – lovsko tovarištvo, lovska pravičnost, lovska kultura in vse drugo, kar smo zapisali že v našem etičnem kodeksu. Torej ga spoštujmo!

V programu dela sem se osredotočil samo na ključna, predvsem organizacijska področja. Glede na siceršnjo zaznavno togost naše organizacije moj program sledi ideji razvojne nadgradnje dozdajšnjega razvoja v štirih temeljnih podmenah: (1) proaktivno sodelovanje pri pripravi zakonodaje, da bodo rešitve ciljno usmerjene, smiselne, koristne, legitimne in praktično izvedljive ter tako dolgoročno uporabne; (2) sprotno prilagajanje lovske organizacije družbenim in okoljskim spremembam ter sistematična in hitra odzivnost na vse izzive na področju lovstva, trajnostnega upravljanja divjadi in varstva narave; (3) pomoč vodstvom lovskih organizacij na terenu (LD, ZLD oz. LZ); (4) informiranje in čim hitrejši informacijski pretok z vsemi mediji – vključno z našim lovskim glasilom Lovec, ki mora slediti toku časa, se grafično prenoviti in vnovič postati mnenjsko bolj odprt (pluralen), s popolno uredniško avtonomijo. Doseči je treba še boljšo  skladnost s spletno stranjo LZS, ZLD/LZ in čim prej tudi z lovskimi družinami na terenu.

Na področju zakonodaje moramo biti prepoznani kot verodostojni partner in sodelovati pri pripravi predpisov že v fazi osnutka. Na tem področju moramo dejansko (v praksi) s še večjo proaktivnostjo LZS in ob zavedanju njenih nalog v strokovni in laični javnosti ustvariti večjo težo in pritisk, seveda z argumenti in na znanju temelječimi dejstvi. In tu bo odigralo ključno vlogo sporazumevanje (komuniciranje) in odnosi z javnostmi. Glede sprotnega prilagajanja družbenim in okoljskim spremembam, s ciljem sistematičnega in odzivnejšega uresničevanja nalog s področja lovstva, upravljanja divjadi in varstva narave, se je treba nujno poenotiti glede vizije razvoja naše lovske organizacije do leta 2030 ter pripraviti tudi dolgoročno strategijo, v kateri bodo jasno določeni cilji razvoja. Temu mora slediti priprava akcijskega načrta, v katerem bo razčlenjeno uresničevanje strategije (na kakšen način, kdo in do kdaj – zelo konkretno in brez primesi populizma), saj je mogočih več poti do uresničitve posameznega cilja. Zato se moramo vsi odgovorni predhodno dogovoriti in poenotiti ter nato uresničevanje tudi neprestano spremljati. Strategija in akcijski načrt morata biti pripravljena do leta 2025. Za uresničevanje ciljev bodo vzpostavljene projektne skupine, ki morajo slediti osnovnemu cilju, to je boljši organiziranosti, učinkovitosti in hitrejši odzivnosti lovske organizacije, predvsem zaradi bližajočega se roka podeljevanja novih koncesij (leta 2029). Ob tem je nujno povezovanje z obema resornima ministrstvoma, z Zavodom za gozdove Slovenije, Zavodom RS za varstvo narave ter Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije z vsemi tremi združenji občin ter z drugimi nevladnimi organizacijami s področja varstva narave. Seveda pa sprotno prilaganje terja tudi delno drugačno organiziranost LZS, in sicer na način projektne organiziranosti, proaktivnega delovanja in povečane operativnosti ter s tem učinkovitosti, vzpostavitve odgovornosti in prožnejše menjave članov. Ker je uresničevanje ambicioznih ciljev vedno pogojeno z zagotovitvijo zadostnih finančnih sredstev, je treba zelo odgovorno in podrobno proučiti možnosti zagotavljanja dodatnih virov financiranja tako iz proračunskih kot tudi evropskih virov (projektno financiranje) in  morebitno ustanovitev namenskega sklada (fundacije), ponovno razmisliti o ideji ustanovitve Zavoda za lovstvo ter oceniti potrebo po uvedbi solidarnostne pomoči lovskim organizacijam v stiski. Naša pomembna naloga bo nenehna strokovna in druga pomoč našim članicam, v prvi vrsti lovskim družinam in njihovim vodstvom, da se bodo lahko v svojih okoljih hitro in učinkovito odzvali na vsa odprta vprašanja in žgoče težave. Doseči moramo, da bodo lovske družine neposredno vplivale na sprejemanje odločitev o vseh pomembnih zadevah lovstva, upravljanja divjadi in varstva narave. To pa lahko dosežemo samo z neposrednim medsebojnim informiranjem, standardiziranjem postopkov in funkcionalnimi usposabljanji, z izvedbo neposrednih volitev s pomočjo sodobnih tehnologij (i-volitve) ter vzpostavitvijo sistema evidentiranja in izmenjave dobrih praks. V najkrajšem času moramo s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije urediti problematiko prenosa lastništva zemljišč, ki jih uporabljajo lovske družine. To poglavje mora biti eno od prednostnih nalog novega vodstva LZS in sam se bom temu primerno tudi takoj osebno zavzel, da to dolgoletno težavo spravimo z dnevnega reda v dobro lovskih družin.

Naše znanje, ob sočasni množičnosti in motiviranosti, je naša velika prednost, ki se jo zavedamo, a moramo kljub temu raziskovalni dejavnosti in strokovnemu izobraževanju ter usposabljanju na vseh ravneh nameniti še več skrbi. Nujno je treba posodobiti sistem opravljanja temeljnih in obnovitvenih usposabljanj na hibridni način klasičnega in e-izobraževanja z uvedbo enotnejših gradiv in certificiranih predavateljev – vse tudi s ciljem zmanjšanja stroškov in potrebnega časa. S ciljem boljše informiranosti je treba  pripraviti namensko aplikacijo za pametne telefone in starejšim članom pomagati pri uporabi. Ključni poudarek je treba dati tudi neprestanemu delu z mladimi, saj zagotavljajo nadaljnji obstoj lovske organizacije. Nenazadnje pa je treba, predvsem zaradi uresničevanja javne službe in javnih pooblastil, vzpostaviti enotno standardizirano nezgodno zavarovanje članov in uporabnih (predpisano preizkušenih) lovskih psov, zavarovanje odgovornosti ter pravnega varstva.

Izzivov in priložnosti je torej veliko. Ko se bomo notranje utrdili in trdno povezali za uresničevanje vseh nalog in našega plemenitega poslanstva, bomo vse programske cilje novega mandata lahko tudi dosegli. Poenotiti je treba različne interese in brez držanja »fige v žepu« podpreti vse dobre rešitve – v naše skupno dobro. Če bomo vlekli vsak na svoj konec, bomo samo še lažja tarča nasprotnikov sodobnega lova in lovstva! Tega pa nočemo in ne želimo postati.

Darko But

Darko But – program

Kandidat za predsednika: Alojz Kovšca

Moj program dela

LZS je doslej delovala uspešno v interesu družbe kot celote, narave in  lovcev, za kar velja zahvala dosedanjemu vodstvu. Dobre prakse je treba nadaljevati, čas in novonastale razmere pa terjajo tudi nekatere spremembe in izboljšave, ki sem jih strnil v sklope.

  1. Nadaljevanje vseh potrebnih aktivnosti za sprejem zakona, s katerim bodo lovskim družinam vrnjena zemljišča, ki so bila v nasprotju z ustavnim redom prenesena na Sklad kmetijskih zemljišč.
  2. Proučitev lastninskih in uporabniških razmerij v povezavi z Zlatorogovo vilo in vseh novonastalih ekonomskih okoliščin po katastrofalnih poplavah na Koroškem in Gorenjskem, posvetovanje z vsemi članicami LZS ter skupno oblikovanje odločitve glede izgradnje nacionalnega lovskega centra v Lukovici.
  3. Vsebinska in pravno-organizacijska prenova informacijskega sistema Lisjak, s katero si bo lovska organizacija zagotovila enakovreden položaj z uporabniki podatkov ter materialno nadomestilo za uporabo in obdelavo zbranih podatkov.
  4. Oblikovanje in udejanjanje zahtev  pri vzpostavljanju aktivne vloge LZS pri uvrščanju živalskih vrst med lovno divjad, oblikovanju gojitvenih načrtov in izvajanju ukrepov za ohranjanje biotske raznovrstnosti.
  5. Začetek dialoga  za sklenitev sporazumov o sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport, Ministrstvom za naravne vire in prostor, Ministrstvom za obrambo, Ministrstvom za vzgojo in izobraževanje ter Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in inovacije na podlagi katerih bo LZS lahko aktivno sodelovala kot partner v nacionalnih in razvojnih projektih ter na tak način tudi pridobivala javna sredstva.
  6. Začetek dialoga za sklenitev sporazumov o sodelovanju z Zvezo občin Slovenije, Skupnostjo občin Slovenije ter Zvezo mestnih občin Slovenije na podlagi katerih bodo lahko območne zveze lovskih družin sklepale sporazume o sodelovanju z občinami pri lokalnih, državnih in mednarodnih razvojnih projektih.
  7. Krepitev vloge območnih lovskih zvez in njihovega vpliva na delovanje LZS.
  8. Oblikovanje programov na podlagi pozitivnih izkušenj posameznih območnih zvez lovskih družin za sodelovanje z organizacijami, ki tradicionalno privabljajo mlade, kot so taborniki, skavti, športna društva, in z izobraževalnimi inštitucijami (šolami), ki izvajajo biološke in naravovarstvene izobraževalne vsebine, ter usposabljanje lovskih družin za sodelovanje z navedenimi organizacijami, da bi se lovska dejavnost lahko predstavila čim širšemu krogu mladih, s čimer je mogoče večletni negativni trend staranja in osipanja članstva obrniti v pozitivno smer.
  9. Poenotenje sistema izobraževanja na OZLD, pravičnejša razdelitev stroškov izobraževanja (izenačevanje stroškov na posameznega izobraževanca).
  10. Uvedba izobraževanja za bodoče starešine, gospodarje, tajnike in blagajnike.
  11. Reševanje neurejenosti pravnega statusa lovskih objektov vseh članic LZS, ki so večinoma vpisani v zemljiške knjige, vendar nimajo ustreznih uporabnih dovoljenj.
  12. Natančnejša zakonska opredelitev statusa lovskih čuvajev, ki dejansko opravljajo javno službo, vendar ne prejemajo materialnih nadomestil in nimajo ustreznega zavarovanja. 
  13. Zakonska opredelitev statusa lovskega psa kot službenega psa in vodnika lovskega psa kot oblike opravljanja javne službe zaradi zagotavljanja njune pravne in materialne varnosti ter posledično večjega interesa lovcev za posedovanje in  urjenje lovskih psov.
  14. Oblikovanje dogovora, na podlagi katerega bi zavarovalne pogodbe za člane LZS, lovske goste in lovske pse sklepali na ravni LZS in ne več v posameznih LD.
  15. Prihaja čas obnove koncesijskih pogodb, ki lahko prinese negativne spremembe, če sistem LZS ne bo ustrezno pripravljen. Odpreti nameravam dialog z lastniki in upravljavci zemljišč, državnimi organi in nevladnimi organizacijami, razreševati obstoječe konflikte ter se pripraviti na pogajanja glede višine koncesijskih dajatev, načina plačila in potencialnimi upravičenci.
  16. Krepitev sodelovanja z okoljevarstvenimi organizacijami pri skupnih projektih, kot so prehodi in podhodi za divjad čez avtoceste in železnice.
  17. Oblikovanje novih pristopov v odnosih z javnostjo, tudi z vključevanjem strokovnih zunanjih izvajalcev.

Programska izhodišča izražajo moj osebni pogled na stanje in morebitne razvoje dogodkov. Verjamem, da jih je  v sodelovanju z UO in komisijami LZS ter s pomočjo območnih lovskih zvez in lovskih družin mogoče udejanjiti. Če mi bo zaupano vodenje lovske organizacije, se zavezujem, da bom deloval transparentno, zavzeto in etično.

Dober pogled!

Alojz Kovšca

Alojz Kovšca – program

Posebno priznanje Lovskemu dobrodelnemu združenju Diana

Lovsko dobrodelno združenje Diana je 20. septembra prejelo plaketo Državnega sveta Republike Slovenije za izjemne dosežke na področju prostovoljstva.

Foto: arhiv Dobrodelnega združenja Diana

Plakete Državnega sveta je najzaslužnejšim prostovoljkam in prostovoljcem za leto 2021 ob mednarodnem dnevu prostovoljstva podelil predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca.

“Priznanje nam je v veliko čast in ponos ter navdih za prihodnost,” so povedali predstavniki Lovskega dobrodelnega združenja Diana, ki se jim je na svečani podelitvi pridružil tudi predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač.

Kidričevo za prihodnjih sto let

V Kidričevem je bilo  v nedeljo, 12. septembra, veliko zborovanje lovcev ob stoletnici ustanovitve podružnice Slovenskega lovskega društva na Ptuju. Njena naslednica je Zveza lovskih družin Ptuj – Ormož, ki združuje 24 lovskih družin s 1009 člani in članicami. Po velikosti je deseta največja območna zveza v Sloveniji, a med najbolj aktivnimi v okviru Lovske zveze Slovenije.

Čestitke ptujske županje Nuške Gajšek predsedniku ZLD Ptuj-Ormož dr. Srečku F. Kropetu. Foto: Marjan Toš

Kidričevo je bilo na praznično nedeljo ptujskih in ormoških lovcev odeto v zeleno. Člani zelene bratovščine so prišli iz vseh koncev in napolnili veliko dvorano restavracije Pan. V zraku je bilo čutiti eno samo pričakovanje, saj se stoti list življenja ne obrne pogosto. In tisti, ki mu pripade ta čast, je lahko priča zgodovinskemu trenutku. Temu smo bili priče vsi, ki smo na povabilo vodstva ZLD Ptuj – Ormož, njenega predsednika doc. dr. Srečka Felixa Kropeta in njegovih sodelavcev, prišli v Kidričevo. Veliko nas je bilo in gostitelji so nas pozdravili prešerno razpoloženi. Zelene vejice za klobuki, lovski kroji, vedro razpoloženje in za nameček še izjemno lepo zgodnje jesensko vreme. Lepšega praznika skoraj nismo mogli doživeti.

Zborovanje in slavnostna akademija ob stoletnici organiziranega lovstva na ptujsko-ormoškem zgodovini v spomin in prihodnosti v izziv

Veličastno je izgledal  zbor praporščakov, ki so prišli na oder in naredili nepozabno sceno. Zven ptujskih lovskih  rogistov je napovedal dogodek zgodovini v čast in prihodnosti v pozdrav. Spremljali smo domiselni kulturni program, ki ga je izvrstno povezoval Miha Masten, in v katerem so nas dobesedno navdušili  ptujski lovski rogisti, ki so za nameček še ubrano zapeli in za odhod praporščakov zaigrali koračnico. Orosilo se je oko marsikaterega starejšega lovca in ga spomnilo na leta, ko je druženje po lovih spremljala lepa slovenska lovska pesem in se je po zelenih logih razlegel zvok harmonike, klarineta in trobente. To so bili lepi, stari dobri časi, so se spominjali ptujski lovski očanci, ki jih na akademiji ni bilo malo.

Preprosto, a posrečeno sceno je dopolnil novi grb ZLD Ptuj – Ormož. Na njem je upodobljen jerebičji par, ki predstavlja zvestobo. Novi grb, ki je prvi tovrstni prepoznavni znak lovske organizacije na Slovenskem, simbolizira zvestobo ptujskih in ormoških lovcev stoletnemu izročilu in temeljnim vrednotam slovenskega lovstva in lovske organizacije. Zelo izvirno in posrečeno.

Ptujski rogisti so tudi ubrano zapeli. Foto: Marjan Toš
Častni pokrovitelj praznovanja Alojz Kovšca. Foto: Marjan Toš

Lovce in njihove goste sta na svečani akademiji v Kidričevem pozdravila in nagovorila doc. dr. Srečko Felix Krope, predsednik ZLD Ptuj-Ormož, ptujska županja Nuška Gajšek (ZLD je podelila statuo Mestne občine Ptuj), župan Občine Kidričevo Anton Leskovar in zaradi zadržanosti s pozdravnim pismom  predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač.

Slavnostni govornik je bil častni pokrovitelj praznovanja, predsednik Državnega sveta RS Alojz Kovšca. Njegov govor je bil nekaj izjemnega, saj je odkrito, preudarno, brez dlake na jeziku, a spoštljivo in smiselno opozoril na aktualnost trenutka, v katerem se nahaja slovensko lovstvo in slovenska lovska organizacija. Njegov govor bi lahko primerjali s programskimi vizijami nekaterih slovenskih lovskih legend izpred davnih desetletij, le da jim je govornik dodal primesi aktualnega časa. Sporočilno izjemno aktualno, neposredno, spoštljivo do preteklosti in optimistično do prihodnosti. Spominjal je na čase, ko smo imeli lovske vizionarje in ljudi, ki so se znali zavzeti za nas.

V Kidričevem smo doživeli lep in nepozaben lovski praznik, na katerem smo obrnili list za prihodnjih sto let, za čas, ki predstavlja nove izzive, kot je napovedal predsednik ZLD Ptuj – Ormož doc. dr. Krope.

dr. Marjan Toš

Spominsko plaketo LZS prejema častni predsednik ZLD Ptuj-Ormož mag. Emilijan Trafela. Foto: Marjan Toš