Tag: Darko But

Objavljamo predstavitev programov kandidatov za predsednika Lovske zveze Slovenije. Vrstni red obeh objavljenih besedil predsedniških kandidatov je urejen po abecednem redu začetnic priimkov kandidatov.

Kandidat za predsednika LZS: Darko But

Enotni in povezani – a brez fige v žepu – bomo izpolnili pričakovanja

Ključno vodilo mojega programa za prihodnji štiriletni mandat je dosledno uresničevanje nalog s področja lovstva, divjadi in varstva narave, olajšanje dela vodstvom na vseh ravneh lovske organizacije ter spoštovanje določil Etičnega kodeksa slovenskih lovcev. Slovenski lovci smo vtkani v okolje, iz katerega izhajamo in  lovimo ter opravljamo svoje delo in aktivnosti strokovno, nepoklicno, neplačano in prostovoljno, ker to želimo in ker to lahko. V 116 letih organiziranega lovstva na Slovenskem smo dokazali, da imamo bogate izkušnje in potrebno strokovno znanje, saj smo prav zato tega uspeli ohraniti veliko živalskih vrst in biotsko raznolikost v naših loviščih. Vse naše delovanje je, bo in mora tudi v prihodnje temeljiti na trajnostni rabi, ohranjanju vrstne pestrosti in na varstvu domorodne divjadi kot izjemnega obnovljivega naravnega vira (bogastva) naše države. Toda brez varstva habitatov tega ni mogoče dosegati. Naša pomembna naloga v kontekstu zapletenega varstva narave je ohranjanje zdravega in ljudem prijaznega okolja. To je naša pomembna odgovornost, katere se moramo globoko zavedati, saj je človek s svojo dejavnostjo že zdavnaj porušil naravno ravnovesje. Zato moramo biti pozorni in kritični do vseh načrtovanih posegov v prostor, ki lahko prizadenejo pestrost domorodnih živalskih in rastlinskih vrst oziroma njihovih habitatov. Vsi, ki smo povezani z zeleno barvo pod lovskim klobukom, se moramo  zavedati, da je lovec v tretjem tisočletju tudi naravovarstvenik. Moje delo, če bom izvoljen za predsednika Lovske zveze Slovenije (LZS), bo usmerjeno tudi k vrnitvi k izvirnim etičnim in varstvenim načelom in zaobljubam slovenskega lovstva, katera pa bo, ob široki razpravi in konsenzu, treba prilagoditi sodobnemu času in zakonskim novostim. Zgodovinska in kulturna dediščina lovstva, ki jo ohranjamo in jo moramo tudi v prihodnje ohranjati za naše zanamce, je izjemna in je nihče nima pravice tajiti ali zavračati. Obstajajo vrednote, mimo katerih v lovski organizaciji ne moremo in ne smemo – lovsko tovarištvo, lovska pravičnost, lovska kultura in vse drugo, kar smo zapisali že v našem etičnem kodeksu. Torej ga spoštujmo!

V programu dela sem se osredotočil samo na ključna, predvsem organizacijska področja. Glede na siceršnjo zaznavno togost naše organizacije moj program sledi ideji razvojne nadgradnje dozdajšnjega razvoja v štirih temeljnih podmenah: (1) proaktivno sodelovanje pri pripravi zakonodaje, da bodo rešitve ciljno usmerjene, smiselne, koristne, legitimne in praktično izvedljive ter tako dolgoročno uporabne; (2) sprotno prilagajanje lovske organizacije družbenim in okoljskim spremembam ter sistematična in hitra odzivnost na vse izzive na področju lovstva, trajnostnega upravljanja divjadi in varstva narave; (3) pomoč vodstvom lovskih organizacij na terenu (LD, ZLD oz. LZ); (4) informiranje in čim hitrejši informacijski pretok z vsemi mediji – vključno z našim lovskim glasilom Lovec, ki mora slediti toku časa, se grafično prenoviti in vnovič postati mnenjsko bolj odprt (pluralen), s popolno uredniško avtonomijo. Doseči je treba še boljšo  skladnost s spletno stranjo LZS, ZLD/LZ in čim prej tudi z lovskimi družinami na terenu.

Na področju zakonodaje moramo biti prepoznani kot verodostojni partner in sodelovati pri pripravi predpisov že v fazi osnutka. Na tem področju moramo dejansko (v praksi) s še večjo proaktivnostjo LZS in ob zavedanju njenih nalog v strokovni in laični javnosti ustvariti večjo težo in pritisk, seveda z argumenti in na znanju temelječimi dejstvi. In tu bo odigralo ključno vlogo sporazumevanje (komuniciranje) in odnosi z javnostmi. Glede sprotnega prilagajanja družbenim in okoljskim spremembam, s ciljem sistematičnega in odzivnejšega uresničevanja nalog s področja lovstva, upravljanja divjadi in varstva narave, se je treba nujno poenotiti glede vizije razvoja naše lovske organizacije do leta 2030 ter pripraviti tudi dolgoročno strategijo, v kateri bodo jasno določeni cilji razvoja. Temu mora slediti priprava akcijskega načrta, v katerem bo razčlenjeno uresničevanje strategije (na kakšen način, kdo in do kdaj – zelo konkretno in brez primesi populizma), saj je mogočih več poti do uresničitve posameznega cilja. Zato se moramo vsi odgovorni predhodno dogovoriti in poenotiti ter nato uresničevanje tudi neprestano spremljati. Strategija in akcijski načrt morata biti pripravljena do leta 2025. Za uresničevanje ciljev bodo vzpostavljene projektne skupine, ki morajo slediti osnovnemu cilju, to je boljši organiziranosti, učinkovitosti in hitrejši odzivnosti lovske organizacije, predvsem zaradi bližajočega se roka podeljevanja novih koncesij (leta 2029). Ob tem je nujno povezovanje z obema resornima ministrstvoma, z Zavodom za gozdove Slovenije, Zavodom RS za varstvo narave ter Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije z vsemi tremi združenji občin ter z drugimi nevladnimi organizacijami s področja varstva narave. Seveda pa sprotno prilaganje terja tudi delno drugačno organiziranost LZS, in sicer na način projektne organiziranosti, proaktivnega delovanja in povečane operativnosti ter s tem učinkovitosti, vzpostavitve odgovornosti in prožnejše menjave članov. Ker je uresničevanje ambicioznih ciljev vedno pogojeno z zagotovitvijo zadostnih finančnih sredstev, je treba zelo odgovorno in podrobno proučiti možnosti zagotavljanja dodatnih virov financiranja tako iz proračunskih kot tudi evropskih virov (projektno financiranje) in  morebitno ustanovitev namenskega sklada (fundacije), ponovno razmisliti o ideji ustanovitve Zavoda za lovstvo ter oceniti potrebo po uvedbi solidarnostne pomoči lovskim organizacijam v stiski. Naša pomembna naloga bo nenehna strokovna in druga pomoč našim članicam, v prvi vrsti lovskim družinam in njihovim vodstvom, da se bodo lahko v svojih okoljih hitro in učinkovito odzvali na vsa odprta vprašanja in žgoče težave. Doseči moramo, da bodo lovske družine neposredno vplivale na sprejemanje odločitev o vseh pomembnih zadevah lovstva, upravljanja divjadi in varstva narave. To pa lahko dosežemo samo z neposrednim medsebojnim informiranjem, standardiziranjem postopkov in funkcionalnimi usposabljanji, z izvedbo neposrednih volitev s pomočjo sodobnih tehnologij (i-volitve) ter vzpostavitvijo sistema evidentiranja in izmenjave dobrih praks. V najkrajšem času moramo s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije urediti problematiko prenosa lastništva zemljišč, ki jih uporabljajo lovske družine. To poglavje mora biti eno od prednostnih nalog novega vodstva LZS in sam se bom temu primerno tudi takoj osebno zavzel, da to dolgoletno težavo spravimo z dnevnega reda v dobro lovskih družin.

Naše znanje, ob sočasni množičnosti in motiviranosti, je naša velika prednost, ki se jo zavedamo, a moramo kljub temu raziskovalni dejavnosti in strokovnemu izobraževanju ter usposabljanju na vseh ravneh nameniti še več skrbi. Nujno je treba posodobiti sistem opravljanja temeljnih in obnovitvenih usposabljanj na hibridni način klasičnega in e-izobraževanja z uvedbo enotnejših gradiv in certificiranih predavateljev – vse tudi s ciljem zmanjšanja stroškov in potrebnega časa. S ciljem boljše informiranosti je treba  pripraviti namensko aplikacijo za pametne telefone in starejšim članom pomagati pri uporabi. Ključni poudarek je treba dati tudi neprestanemu delu z mladimi, saj zagotavljajo nadaljnji obstoj lovske organizacije. Nenazadnje pa je treba, predvsem zaradi uresničevanja javne službe in javnih pooblastil, vzpostaviti enotno standardizirano nezgodno zavarovanje članov in uporabnih (predpisano preizkušenih) lovskih psov, zavarovanje odgovornosti ter pravnega varstva.

Izzivov in priložnosti je torej veliko. Ko se bomo notranje utrdili in trdno povezali za uresničevanje vseh nalog in našega plemenitega poslanstva, bomo vse programske cilje novega mandata lahko tudi dosegli. Poenotiti je treba različne interese in brez držanja »fige v žepu« podpreti vse dobre rešitve – v naše skupno dobro. Če bomo vlekli vsak na svoj konec, bomo samo še lažja tarča nasprotnikov sodobnega lova in lovstva! Tega pa nočemo in ne želimo postati.

Darko But

Darko But – program

Kandidat za predsednika: Alojz Kovšca

Moj program dela

LZS je doslej delovala uspešno v interesu družbe kot celote, narave in  lovcev, za kar velja zahvala dosedanjemu vodstvu. Dobre prakse je treba nadaljevati, čas in novonastale razmere pa terjajo tudi nekatere spremembe in izboljšave, ki sem jih strnil v sklope.

1. Nadaljevanje vseh potrebnih aktivnosti za sprejem zakona, s katerim bodo lovskim družinam vrnjena zemljišča, ki so bila v nasprotju z ustavnim redom prenesena na Sklad kmetijskih zemljišč.
2. Proučitev lastninskih in uporabniških razmerij v povezavi z Zlatorogovo vilo in vseh novonastalih ekonomskih okoliščin po katastrofalnih poplavah na Koroškem in Gorenjskem, posvetovanje z vsemi članicami LZS ter skupno oblikovanje odločitve glede izgradnje nacionalnega lovskega centra v Lukovici.
3. Vsebinska in pravno-organizacijska prenova informacijskega sistema Lisjak, s katero si bo lovska organizacija zagotovila enakovreden položaj z uporabniki podatkov ter materialno nadomestilo za uporabo in obdelavo zbranih podatkov.
4. Oblikovanje in udejanjanje zahtev  pri vzpostavljanju aktivne vloge LZS pri uvrščanju živalskih vrst med lovno divjad, oblikovanju gojitvenih načrtov in izvajanju ukrepov za ohranjanje biotske raznovrstnosti.
5. Začetek dialoga  za sklenitev sporazumov o sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport, Ministrstvom za naravne vire in prostor, Ministrstvom za obrambo, Ministrstvom za vzgojo in izobraževanje ter Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in inovacije na podlagi katerih bo LZS lahko aktivno sodelovala kot partner v nacionalnih in razvojnih projektih ter na tak način tudi pridobivala javna sredstva.
6. Začetek dialoga za sklenitev sporazumov o sodelovanju z Zvezo občin Slovenije, Skupnostjo občin Slovenije ter Zvezo mestnih občin Slovenije na podlagi katerih bodo lahko območne zveze lovskih družin sklepale sporazume o sodelovanju z občinami pri lokalnih, državnih in mednarodnih razvojnih projektih.
7. Krepitev vloge območnih lovskih zvez in njihovega vpliva na delovanje LZS.
8. Oblikovanje programov na podlagi pozitivnih izkušenj posameznih območnih zvez lovskih družin za sodelovanje z organizacijami, ki tradicionalno privabljajo mlade, kot so taborniki, skavti, športna društva, in z izobraževalnimi inštitucijami (šolami), ki izvajajo biološke in naravovarstvene izobraževalne vsebine, ter usposabljanje lovskih družin za sodelovanje z navedenimi organizacijami, da bi se lovska dejavnost lahko predstavila čim širšemu krogu mladih, s čimer je mogoče večletni negativni trend staranja in osipanja članstva obrniti v pozitivno smer.
9. Poenotenje sistema izobraževanja na OZLD, pravičnejša razdelitev stroškov izobraževanja (izenačevanje stroškov na posameznega izobraževanca).
10. Uvedba izobraževanja za bodoče starešine, gospodarje, tajnike in blagajnike.
11. Reševanje neurejenosti pravnega statusa lovskih objektov vseh članic LZS, ki so večinoma vpisani v zemljiške knjige, vendar nimajo ustreznih uporabnih dovoljenj.
12. Natančnejša zakonska opredelitev statusa lovskih čuvajev, ki dejansko opravljajo javno službo, vendar ne prejemajo materialnih nadomestil in nimajo ustreznega zavarovanja. 
13. Zakonska opredelitev statusa lovskega psa kot službenega psa in vodnika lovskega psa kot oblike opravljanja javne službe zaradi zagotavljanja njune pravne in materialne varnosti ter posledično večjega interesa lovcev za posedovanje in  urjenje lovskih psov.
14. Oblikovanje dogovora, na podlagi katerega bi zavarovalne pogodbe za člane LZS, lovske goste in lovske pse sklepali na ravni LZS in ne več v posameznih LD.
15. Prihaja čas obnove koncesijskih pogodb, ki lahko prinese negativne spremembe, če sistem LZS ne bo ustrezno pripravljen. Odpreti nameravam dialog z lastniki in upravljavci zemljišč, državnimi organi in nevladnimi organizacijami, razreševati obstoječe konflikte ter se pripraviti na pogajanja glede višine koncesijskih dajatev, načina plačila in potencialnimi upravičenci.
16. Krepitev sodelovanja z okoljevarstvenimi organizacijami pri skupnih projektih, kot so prehodi in podhodi za divjad čez avtoceste in železnice.
17. Oblikovanje novih pristopov v odnosih z javnostjo, tudi z vključevanjem strokovnih zunanjih izvajalcev.

Programska izhodišča izražajo moj osebni pogled na stanje in morebitne razvoje dogodkov. Verjamem, da jih je  v sodelovanju z UO in komisijami LZS ter s pomočjo območnih lovskih zvez in lovskih družin mogoče udejanjiti. Če mi bo zaupano vodenje lovske organizacije, se zavezujem, da bom deloval transparentno, zavzeto in etično.

Dober pogled!

Alojz Kovšca

Alojz Kovšca – program