Komisija za lovsko strelstvo in lovsko orožje je na Pragerskem v času od 13. do 14. septembra izvedla Državno prvenstvo v strelski kombinaciji OPEN 2024 in na tarčo bežečega merjasca.
Foto: Bojan Gorenc
13. septembra je bil uradni trening in tradicionalna razstava orožja in lovske opreme, na kateri so sodelovala podjetja OPTICS TRADE d.o.o., SLOVARMS d.o.o., , HAMEX d.o.o., RWS Ammunition, CARL ZEISS d.o.o., ARTEMIS FSH d.o.o., VARNOST SHOP d.o.o. in Jerman – i d.o.o.
14. septembra je potekalo Državno prvenstvo v strelski kombinaciji OPEN 2024, na kateri je od prijavljenih 90 strelcev sodelovalo 86 strelcev in tri strelke iz štirinajstih območnih zvez. Državno prvenstvo je svečano odprl predsednik LZS Alojz Kovšca, prireditev pa je popestril naš zlati paraolimpijec Franček Gorazd Tiršek.
Ne glede na to, da je letošnje državno prvenstvo potekalo v deževnem vremenu, so strelci prikazali odlične rezultate.
DRŽAVNO PRVENSTVO V VELIKI KOMBINACIJI 2024 – posamezno
1. mesto Sadek Boštjan, Maribor (382 točk),
2. mesto Garmut Nejc, Maribor (378 točk)
3. mesto Hlebš Nejc, Zasavje (378 točk)
Foto: Bojan Gorenc
DRŽAVNO PRVENSTVO V VELIKI KOMBINACIJI 2024 – ekipno
1. mesto Maribor (1.124 točk)
2. mesto Zasavje (1.111 točk)
3. mesto Savinsko – Kozjanska (1.090 točk)
DRŽAVNO PRVENSTVO V BEŽEČEM MERJASCU 2024 – posamezno
1. mesto Verboten Aljaž, Savinsko – Kozjanska (85 točk)
2. mesto Hlebš Matjaž, Zasavje (85 točk)
3. mesto Garmut Maks, Maribor (83 točk)
Foto: Bojan Gorenc
DRŽAVNO PRVENSTVO V BM 2024 – ekipno
1. mesto Maribor (232 točk)
2. mesto Zasavje (217 točk)
3. mesto Novo mesto (206 točk)
Na državnem prvenstvu so nastopale tudi tri strelke. Pravila za izvedbo državnega prvenstva določajo najmanj pet tekmovalcev, zato smo se odločili, da strelke proglasimo in jim za spodbudo podelimo praktične nagrade.
Foto: Bojan Gorenc
1. mesto Ule Alenka, ZLDN (279 točk)
2. mesto Martinčič Andreja, Novo mesto (252 točk)
3. mesto Janja Križan, Maribor (247 točk)
MOJSTER STRELEC 2024
mojster strelec – golobi: Sadek Boštjan, Jerovšek David, Sadek Leon, Garmut Nejc, Travner Miha, Makuc Evgen, Škrlj Janez, Molka Boris, Ostanek Franci, Hlebš Nejc, Miketič Gregor in Žehelj Dušan.
mojster strelec – krogla: Sadek Marijan, Avsenek Lovrenc, Hriberšek Uroš, Finkšt Miha, Rožman Marko in Štefančič Jože.
Zahvaljujem se vsem sodelujočim sodnikom, lovskim pripravnikom in strelcem za kulturno in športno obnašanje ter sponzorjem, ki so omogočili, da se je uspešno končalo še eno državno prvenstvo.
Matija Janc, predsednik Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje
Slavnostno otvoritev je z obiskom počastil zlati paraolimpijec Franček Gorazd Tiršek. Foto: Bojan GorencFoto: Najboljši tekmovalci in tekmovalke ter ekipni zmagovalciUradni trening in priprave na državno prvenstvo. Foto: Gregor Bolčina
Jezerski lovci so v okviru letnega programa 2024 Lovske družine (LD) Jezersko pokosili in očistili dva hektara pašnih površin na Staniču na višini dobrih 1300 metrov nadmorske višine. To opravilo redno letno opravljajo že več kot 40 let.
Foto: arhiv LD Jezersko
Na območju t. i. Komatevre ima upravljalno lovne površine LD Jezersko, ki na severu mejijo na državno mejo z Avstrijo. Celotna meja, s katero meji LD Jezersko poteka v dolžini 24 kilometrov, od Jezersko -Savinjskega sedla, preko Velike Koroške babe, mejnega Prehoda Jezerski vrh, Pristovškega Storžiča, Virnikovega Grintovca in vrhnjega dela Komatevre.
Na t. i . lokaciji »Stanič« je LD Jezersko v letu 1979 postavila lovsko kočo za strokovno in aktivno ter varno izvajanje lovskoupravljavskega načrta. Je pa to območje v veliki meri izpostavljeno tudi dvodomni prostoživeči divjadi, ki dnevno – še posebej poleti in pozimi aktivno prehaja na Jezersko stran iz Avstrije in obratno.
Ko se je postavila lovska koča, je LD opravila na tem območju številna očiščevalna dela, obnovila lovske naprave, preže, nekdaj tudi krmišča. In eno izmed opravil je bilo tudi, da se je na »Staniču« očistila zaraščena velika, nekdaj pašna površina. Osnovni namen je bil, da se z »novimi« pašnimi površinami tudi tako poskrbi za kvalitetno prehranjevanje divjadi. Pa tudi s preventivnim namenom, da se na ta način zadržuje divjad na tem področju, da se tako tudi zmanjšujejo škode po divjadi na poljščinah v dolini.
Foto: arhiv LD Jezersko
LD Jezersko združuje 55 delovno aktivnih in prizadevnih članov, s povprečno starostjo članstva 49 let. Na »čakanju« za lovske izpite pa je 10 kandidatk in kandidatov. Na letošnji delovni akciji se je za košnjo in odstranjevanje zaraščenosti zbralo dve tretjini članstva; nekaterim članom so se pridružili tudi sinovi in vnuki.
Za obstoj in nadaljnji razvoj lovstva na Jezerskem ni nikakršnih skrbi, da ne bi zmogli obvladovati sedanjih obveznih nalog in prizadevanj v skrbi za varstvo zavarovanih vrst in prostoživečih vrst divjadi. Lovci se tudi prizadevamo za obvladovanje spreminjajočih klimatskih razmer – visokih temperatur, topljenja in zgrinjanja snežno-ledeniških površin, ki so se nekdaj ohranile čez poletje do zime.
Tudi mi imamo vse več nevšečnosti z vse bolj množično-agresivnim turizmom, pohodništvom po brezpotjih, pridobitniškim gobarjenjem, kar se odvija v največji meri po stečinah divjadi, s čimer se uničuje mir v naravi, povzroča plašenje živali in uničevanje narave. In tudi s to problematiko se po svojih močeh prizadeva in trudi LD Jezersko, s tem, da bi dosegli kar najbolj kulturno naravovarstveno ozaveščanje obiskovalcev v občutljivi gorski naravi z nasveti, opomniki pa tudi neposrednimi opozorili.
Območno združenje upravljavcev lovišč (OZUL) Primorskega Lovskoupravljavskega območja (LUO) vabi na razstavo trofej jelenjadi, srnjakov, gamsov, damjakov in divjih prašičev, odvzetih v letu 2023. Otvoritev razstave bo v petek, 20. septembra, ob 18. uri, v Kulturnem domu v Izoli.
Razstava bo odprta še v soboto, 21. septembra in nedeljo 22. septembra, med 9. in 18. uro, v ponedeljek, 23. septembra pa je po predhodnem dogovoru možen ogled šolskih skupin.
Ob zaključku poletne sezone so 8. septembra na Golteh pripravili poseben dogodek, ki so ga popestrili tudi gasilci PGD Mozirje, policisti Policijske postaje Mozirje in lokalni lovci.
Foto: Katja Mrkonjić
Predstavitvena stojnica Lovske družine (LD) Oljka je bila opremljena z informativnim materialom in gradivi, ki jih je pripravila Lovska zveza Slovenije (LZS). Stojnica je bila zasnovana tako, da je obiskovalcem omogočila vpogled v delovanje LZS, njihove projekte in aktivnosti, s poudarkom na ohranjanju narave in varovanju živalskih vrst.
Odziv obiskovalcev je bil izredno pozitiven, saj so mnogi pokazali veliko zanimanja za teme, ki smo jih predstavljali. Največ vprašanj so imeli glede delovanja lovskih društev in njihove vloge pri ohranjanju naravnega ravnovesja ter skrbi za živali. Veliko ljudi je želelo izvedeti več o tem, kako lovska društva prispevajo k upravljanju z divjadjo, ohranjanju habitatov in oskrbi divjih živali, še posebej v zimskem času, ko so pogoji za preživetje bolj zahtevni.
Z veseljem sem odgovarjal na njihova vprašanja in delil informacije o odgovornem lovu, vzdrževanju populacij divjadi in ohranjanju naravnega okolja. Obiskovalcem smo prav tako delili promocijski material, ki je vseboval dodatne informacije o delu LZS in njihovih projektih, izvode revije Lovec in material za otroke. Stojnica je bila ves čas dobro obiskana, kar je pokazalo, da javnost vse bolj zanimajo naravovarstvene teme in vloga lovskih društev pri tem pomembnem delu.
Lovska zveza Slovenije in Komisija za lovsko strelstvo in lovsko orožje organizirata Državno prvenstvo v strelski kombinaciji OPEN 2024 in na tarčo bežečega merjasca, ki bo potekalo v soboto, 14. septembra, na Pragerskem.
Foto: Urša Kmetec
Slavnostno odprtje Državnega prvenstva v strelski kombinaciji OPEN 2024 bo v soboto, 14. septembra, ob 8. uri. Začetek tekmovanja bo ob 8:30. Na prvenstvu se bo pomerilo štirinajst ekip in 90 posameznikov, v streljanju na tarčo bežečega merjasca pa 39 strelcev. Uradni trening na strelišču Gaj – Pragersko bo v petek, 13. septembra, z začetkom ob 9. uri.
V prostorih strelišča Gaj – Pragersko bo oba dneva potekal tudi sejem orožja, optike in lovske opreme. Vabljeni!
Matija Janc, predsednik Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje
Zveza lovskih družin (ZLD) Novo mesto je v sodelovanju z Lovsko družino (LD) Šentrupert uspešno izpeljala že dvanajsti lovski tabor mladih.
Vhod v tabor. Foto: arhiv ZLD Novo mesto
Tabor je potekal od 23. do 25. avgusta v prelepi dolini vasi Draga pri Šentrupertu, ki jo po eni strani omejuje potok Bistrica, po drugi strani pa teče odcepljeni rokav Mlinščica, ki je nekdaj poganjal žago, danes pa napaja ribnik turistične kmetije. Nizvodno je veliko objektov, tako gospodarskih, društvenih in strojnih garaž, do tovarne za predelavo plastike, Plasta. Voda je tako čista, da je pitna, v njej pa prebiva nešteto rakov. Otroci so se v njej tudi kopali.
Na travniku pred lovskim domom smo postavili velik vojaški šotor, ki nam ga vsako leto dobrodušno posodi lovec Božo Jerčič, v katerem so si otroci uredili ležišča. Taborniki »Rod Mirne reke« so priskočili na pomoč s podlogami za spanje in z drugim šotorom, v katerem smo uredili kuhinjo in jedilnico. Vseh otrok na taboru je bilo skupaj 20 starih, od 5 do 14 let. Najmlajši Lovro jih je štel komaj 5, po znanju o živalih pa je bil neprekosljiv. Sedem je bilo deklic, ki jih je vodila Nina Pajk, in štirinajst dečkov z Aleksom Slakom na čelu. Nekaj malega je bilo tistih, ki so se tabora že udeležili, večina pa je bila na taboru prvič, kar je bil tudi naš namen z izbiro nove lokacije taborjenja. Iz zgodovine taborov smo ugotovili, da je kar osem otrok bivših udeležencev, že vstopilo v lovske vrste.
Improvizirana brv preko Mlinščice. Foto: arhiv ZLD Novo mesto
Največje delo so opravili domači lovci, ki so otroke vsak dan peljali tudi na ogled divjadi. Po vsakodnevnem razgovoru ob tabornem ognju so se pogovarjali o divjadi, ki so jo videli. Lovci so postavili tabor, skrbeli za vsa fizična dela, nočno varovanje otrok in za pospravljanje ob zaključku tabora. Preveč jih je, da bi vse omenjali po imenih, lahko pa jim izrečemo pohvalo in neizmerno hvalo v našem imenu in imenu otrok udeležencev.
Po izkušnjah preteklih let smo urnik dela usmerili predvsem v teme, ki so otrokom najbolj zanimive. O polhih in načinih lova je predaval Branko Tolar iz Dolenjskih Toplic, ki ima doma zanimivo in bogato zbirko gradiva, ki ga je delno predstavil tudi na taboru. O živalih, preživetju v naravi in obnašanju v naravi je predavala članica Upravnega odbora LZS. O pticah je predaval Marjan Jenko naš dolgoletni predavatelj in podpredsednik ZLD iz Šmarjete, o drevesnih in grmovnih vrstah, plodovih ter gobah je otroke podučil Marjan Grah iz ZGS. Risarsko delavnico je vodil Karol Zagorc iz Mirne Peči. Za streljanje z zračno puško je poskrbel Slavko Vojnovič, za streljanje z lokom pa načelnik tabornikov Andrej Tratar.Otroci so pod vodstvom mizarja Tomaža Zupančiča iz Trebelnega izdelali tudi vsak svojo ptičjo valilnico, ki so jo odnesli domov, da bo služila svojemu namenu. Eno valilnico smo, s podpisi vseh otrok, poklonili podžupanji občine Šentrupert, ki nas je na zaključku prijazno pozdravila in nagovorila.
Za fotografijo je skrbel Sandi Slak iz Mirne Peči, ki je bil tudi naš donator, tako kot tudi Marko Repše (podjetje Remos Novo mesto d.o.o.), Franc Frelih (Dana d.o.o.), Stanko Cvetan (MIM mesarstvo Mokronog) in Milan Grebenc (pekarna Bistrica). Lovec Miha Petrič je poskrbel za prevoze, dobavo lesa in potrebno orodje. V imenu ZLD Novo mesto in imenu otrok, vsem iskrena hvala. Kuhalnico je vihtel naš dobri kuhar Jože Lukuk, tudi lovec domačin, ki je bil očitno več kot dober, saj pritožb ni bilo, hrana, ki je bila izvrstna in obilna, pa se je porabila do zadnje žlice. Tabor sva vodila Stojan Vojnovič starešina LD Šentrupert ter Stane Gabrijel, strokovni tajnik ZLD Novo mesto.
Skupinska fotografija s starši ob zaključku tabora. Foto: arhiv ZLD Novo mesto
Ob zaključku smo udeležence tabora, starše ali njihove skrbnike pogostili z lovskim golažem, LD Šentrupert pa je postregla še s pečenim divjim prašičkom. Analizo tabora je podal tajnik ZLD Gabrijel. V zaključnem govoru je predsednik ZLD Novo mesto Franc Jarc pohvalil organizatorje, Andrej Novak je vse pozdravil v imenu LD, podžupanja občine Šentrupert Nataša Hribar pa je pohvalila vse lovce in sam dogodek, ki je bil namenjen najmlajšim. Obljubila je tudi pomoč lovski družini pri urejanju dokumentov lovskega doma, ki mu je po čudnem naključju poteklo gradbeno dovoljenje, kar je posledično taboru tudi otežilo delo, saj ni bilo tekoče vode in ne elektrike, lovcem pa preprečuje normalno opravljanje obvez in dejavnosti do države.
Vsi otroci so dobili spominske majice ZLD Novo mesto, pisno potrdilo in darilno vrečko s promocijskim, strokovnim ter zabavnim materialom LZS. LD Šentrupert je predsednik Jarc podelil pisno zahvalo in sliko medveda, olje na platnu, slikarke, udeleženke likovne kolonije iz preteklih let. Lovska dejavnost na vseh nivojih, je že zdavnaj presegla mišljenja ljudi o lovcih. In tabori, ki jih organiziramo so tisti, ki ponesejo naše delo v družbo. LD Šentrupert, ponosno naprej, enkrat bodo tudi v okoljevarstvenih institucijah ugotovili, da lovski dom in vse obveznosti, ki spadajo zraven za izvajanje koncesijskih pogodb z državo, ne sodijo v urbano okolje. Hvala vam in lovski zdravo!
Dolgoletni in ugledni slovenski lovec, lovski funkcionar, gozdarski in lovski strokovnjak ter velik zaljubljenec v naravo mag. Emilijan Trafela s Ptuja je pred dnevi praznoval 85-letnico življenja.
mag. Emilijan Trafela
Rodil se je v Gruškovju pri Podlehniku in je svojo lovsko pot začel pri sedemnajstih letih kot pripravnik v Lovski družini (LD) Podlehnik. Kasneje je to veliko haloško lovsko družino izjemno uspešno vodil polnih 18 let in ji vtisnil neizbrisen osebni pečat. »Domačim lovcem ostajam zvest še danes, za vse nas podlehniške lovske prijatelje lahko rečem, da smo resnično pravi lovski tovariši. Tovarištvo med nami veliko šteje in jaz se veselim vsakega druženjas svojimi rojak,« še danes rad poudari Emilijan Trafela, ki sodi poleg dr. Franja Šalamuna in Alfonza Mazluja med najuglednejše ptujske lovske funkcionarje in zavzema pomembno mesto tudi v slovenskem lovskem prostoru kot gozdarski in lovski strokovnjak, še bolj pa lovstvu in naravi povsem predan naravovarstvenik.
Njegove bogate strokovne in organizacijsko-vodstvene vloge v območni Zvezi lovskih družin Ptuj-Ormož ni treba posebej razčlenjevati. Lovci tega območja ga izredno spoštujejo in cenijo kot iskrenega lovskega tovariša in človeka, ki je vedno znal najti lepo besedo in pohvaliti, kar je bilo dobrega. Hkrati pa brez dlake na jeziku opozoriti na napake in slabosti. Poznan je kot odkritosrčni in delovni mož, ki je vedno znal ločiti zrnje od plev. Kljub letom še rad zahaja v lovišče svoje LD Podlehnik, v kateri je že dolga leta častni starešina. Haloze so ostale njegov dom in tudi haloško lovišče mu je najdražje. Če za koga, potem je za Milana, kot ga kličemo njegovi prijatelji, lov bil in je stvar velike časti in osebne odgovornosti do narave in divjadi, kot njenega velikanskega bogastva. Za zdajšnjo in predvsem bodoče generacije. Zato jo je treba skrbno varovati, kot zelo rad javno izpostavlja.
Predsednik območne Zveze lovskih družin Ptuj-Ormož je postal leta 1973 in jo uspešno vodil 44 let, vse do aprila 2017, ko so ga lovci imenovali oziroma izvolili za častnega predsednika. Kot predsednik območne ZLD Ptuj-Ormož in tudi kot predsednik začasnega organa LZS med leti 2005-2006 je poskrbel, da se je lovska organizacija tudi javno in medijsko odpirala navzven. Lovstvo po njegovem trdnem prepričanju ne more ubežati družbenim tokovom in dogajanjem in mora temu toku nenehno slediti ter se prilagajati novim razmeram. Ob tem pa mora ohraniti svoje izvirne vrednote, tradicijo in lovsko kulturo, predvsem pa lovsko etiko in tovarištvo, torej vrednote, ki spremljajo slovensko zeleno bratovščino že več kot stoletje. Z vsemi vzponi in padci, katerih sam ni nikoli zanikal.
V času njegovega aktivnega delovanja v območni zvezi in v organih LZS je bila zelo odmevna lovska razstava leta 1972. Napredek je bil dosežen tudi v lovski kulturi, ki je bila v času njegovega vodenja ZLD Ptuj-Ormož deležna velike pozornosti. Podprl je ustanovitev samostojne skupine ptujsko-ormoških lovskih rogistov, ki že več kot tri desetletja delujejo kot promotorji lovstva in lovske kulture ter tudi starodavnega mesta Ptuj, širše okolice, regije in države Slovenije. V času njegovega predsedovanja je bilo na Ptuju izvedeno 37. srečanje slovenskih lovskih pevskih zborov in rogistov.
Slovenski lovci mu želimo še veliko zdravih let, dobrega pogleda in mu ob visokem jubileju iskreno čestitamo!
Pod častnim pokroviteljstvom podpredsednika vlade in ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arčona in na pobudo Lovske zveze Slovenije je na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu danes potekala slovesna vročitev odlikovanja Red za lovske zasluge II. stopnje nekdanjemu dolgoletnemu predsedniku Društva slovenskih lovcev Doberdob, zamejskemu Slovencu Žarku Šucu.
Skupaj z ministrom Arčonom so zamejskemu Slovencu Žarku Šucu odlikovanje Red za lovske zasluge II. stopnje vročili predsednik LZS Alojz Kovšca ter podpredsednika LZS Miran Štrukelj in Marjan Gselman.
Z leve proti desni predsednik Komisije za mednarodne odnose LZS Silvo Batagelj, predsednik Kluba prijateljev lovca Celovec Janez Kaiser, predsednik Društva slovenskih lovcev Doberdob Matjaž Rustja, minister Matej Arčon, tajnik Društva slovenskih lovcev Doberdob žarko Šuc, predsednik LZS Alojz Kovšca, podpredsednik LZS Miran Štrukelj in podpredsednik LZS Marjan Gselman. Foto: Urša Kmetec
Žarko Šuc je član Društva slovenskih lovcev vse od njegovega nastanka leta 1978. Več let je bil tudi aktivno vpet v razne organe vodstva društva, od leta 2014 pa vse do letošnje pomladi pa je bil tudi predsednik. Ves čas svoje dolge in bogate lovske kariere se je strokovno izpopolnjeval. Bil je med vidnejšimi zamejskimi lovci, ki so v težkih časih uveljavljali slovensko besedo in prisotnost v italijanski lovski organiziranosti. Svojo strast do lova in ljubezen do narave posreduje tudi mlajšim generacijam. Bil je tudi pobudnik več dokumentarcev o kraški favni in flori (“Kras-flora in favna”).
Minister Matej Arčon je odlikovancu čestital in poudaril njegov neprecenljiv prispevek. “Pomembno je, da izpostavimo posameznike iz zamejstva, ki se zavedajo svojega poslanstva, prenašajo svoje znanje na mlajše in ohranjajo zelo tesne odnose z matično domovino,” je poudaril minister Arčon in izrazil veselje, da je bilo to priznanje, ki je tudi znak povezovanja matice z zamejskimi Slovenci, podeljeno prav na uradu.
»Pod njegovim vodstvom je Društvo slovenskih lovcev razvilo in utrdilo odnose z matico ter doseglo visoko raven sodelovanja ne le na lokalni in regionalni ravni, temveč tudi z Lovsko zvezo Slovenije. Pomena Žarkovega dela za ohranjanje slovenstva onstran meje in avtohtone kulturne dediščine zamejcev ni mogoče spregledati, kakor tudi ne njegovega večletnega prizadevanja, da bi društvo Slovenskih lovcev Doberdob aktivno prispevalo svoj delež k razvoj slovenskega lovstva, zato ga vrednotimo kot pričevanje o vitalnosti zamejske lovske organizacije in spodbudo za svetlo prihodnost slovenstva na kraškem področju, pa tudi širše,« je predsednik LZS Kovšca med drugim povedal v obrazložitvi ob podelitvi odlikovanja.
Podelitve so se udeležili vodstvo Lovske zveze Slovenije, aktualni predsednik Društva slovenskih lovcev Doberdob Matjaž Rustja iz Italije in predstavnik Kluba prijateljev lova Janez Kaiser iz avstrijske Koroške.
Ministru so ob tej priložnosti podarili tudi Slovar lovskega izrazoslovja v treh jezikih. Gre za edinstven slovar lovskega izrazoslovja, ki je v Alpe-Jadranskem prostoru približal lovsko izrazoslovje sosedov. Nosilec in izvajalec projekta je bil Kljub prijateljev lova. Vodja in pobudnik je bil Franc Wakounig, tajnik Kluba prijateljev lova Celovec. Italijansko izrazoslovje so prispevali člani Društva slovenskih lovcev FJK Doberdob, ki združuje slovenske lovce v Furlaniji – Julijski krajini, in Žarko Šuc.
Vir: Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Postojnsko Bistriška Zveza lovskih družin (PBZLD) je letos osmič zapored, od 6. do 7. septembra organizirala in izvedla lovska tabora – seznanjanje mladih z naravo in lovstvom.
Foto: Aleš Klemenc
V lovski organizaciji si intenzivno prizadevamo za spremenjen, učinkovit, nazoren ter strokoven pristop ozaveščanja mladih o naravi in s tem povezanimi spoznanji o pomembni dejavnosti – lovstvu. Cilj mladinskih taborov je, da se šolska mladina in širša javnost seznami z dejavnostmi lovske organizacije, ki deluje po pooblastilih Republike Slovenije v javnem interesu na področju ohranjanja naravnega okolja s poudarkom na vzdrževanju naravnega ravnovesja med divjadjo, prostoživečimi živalskimi vrstami in okoljem ter ohranjanje pestrosti živalskih vrst in varstvom divjadi.
Cilj je tudi, da mladi prepoznajo, da je lovstvo široka paleta dejavnosti in ne pomeni le lova, ampak je varstvo narave, lovska kultura, delo z mladimi, izobraževanje, raziskovalna dejavnost in založništvo, lovska kinologija, lovsko strelstvo ter tudi vse bolj pomembna solidarnost in humanitarnost pomoči potrebnim. S tem želimo mladim omogočiti, da v svojem nadaljnjem šolskem izobraževanju, v strokovnem in osebnostnem razvoju na strokovni način razumejo pomen in vlogo varstva naravnega okolja ter lovstva v povezavi z njim. Tabori omogočajo neposredni stik mladih z naravo in divjadjo ter posredno tudi z širšo javnostjo.
Letos sta pod okriljem komisije Mladi in lovstvo PBZLD potekala lovska tabora 6. in 7. septembra, na območju LD Tabor Zagorje in LD Prestranek. Vodji tabora sta bila Tina Rupnik in Andrej Sedmak. Udeležilo se ju je skupno 31 tabornikov, od tega pet deklet, in sicer iz OŠ Miroslava Vilharja, OŠ Antona Globočnika, OŠ Pivka, OŠ Prestranek, OŠ Srečka Kosovela Sežana in OŠ Dragomirja Benčica – Brkina – Hrpelje ter OŠ Slavine, od 1. do 9. razreda.
Za izvedbo taborov je skrbelo štirinajst lovk in lovcev LD, članic PBZLD, ki so bili vodniki in inštruktorji mladim, in sicer iz LD Prestranek, LD Tabor Zagorje, KML PB ZLD ter strokovna služba PBZLD. Za vsebinsko rdečo nit taborov je bil letos izbran medved, kot prostoživeča živalska vrsta. Njegova podoba je tudi odtisnjena na majicah, ki so jih prejeli vsi taborniki.
Foto: Aleš Klemenc
Udeleženci taborov so videli srnjad, jelenjad, posamezniki pa tudi divjega prašiča in celo medveda. Pri gibanju v lovišču so si ogledali krmišča in krmne njive ter izvedli vrsto izhodov v lovišče, spoznavali lovsko kinologijo in lovsko strelstvo, lovsko kulturo, šege in običaje, poslušali predavanja na lovsko tematiko ter opravili celo vrsto športnih aktivnosti. Poskusili so tudi jelenov golaž. Med izvajanjem taborov so bile predstavljene vse predpisane zastavljene teoretične in praktične vsebine iz razpisa LZS. Za zaključek tabora so si ogledali Ekomuzej Pivških presihajočih jezer, sledil je kulturni programom ob spremljavi lovskega roga ter podelitev potrdil o udeležbi in nagrad ter predstavitev poteka in strnitev vtisov izvedenih taborov.
Udeleženci taborov, starši in lovski vodniki ter inštruktorji so bili z izvedbo in vsebino taborov zelo zadovoljni in si želijo izvedbe tudi v prihodnjem letu. Ocenjujemo, da so take oblike izobraževanja mladih eden ključnih elementov pravilne in sistematične predstavitve lovstva nelovski javnosti.
PBZLD se zahvaljuje tabornikom za njihov pogum, da so sprejeli izziv in preživeli ta čas v naravi ob aktivnem učenju o njenih lepotah in skrivnostih, staršem za izkazano zaupanje, lovkama in lovcem, ki so bili vodniki in inštruktorji iz LD Prestranek in LD Tabor Zagorje ter Komisije mladi in lovstvo pri PBZLD.
Obema lovskima družinama velja posebna zahvala za letošnjo soorganizacijo ter donacijo prehrane in nastanitve mladih tabornikov. Posebna zahvala tudi podjetju Pivka perutninarstvo, d. d. za donacijo ter Ekomuzeju Pivških presihajočih jezer za gostoljubje ob zaključku taborov in več kot odlično predstavitev muzeja, strokovni službi PBZLD ter Komisiji mladi in lovstvo PBZLD za vztrajnost in bogato kontinuirano delo na področju dela z mladimi.
Zadnjo avgustovsko nedeljo letošnjega vročega poletja so praznovali 70-letnico ustanovitve tudi člani Lovske družine (LD) Sveta Ana v Slovenskih goricah. Jubilej je bil v znamenju odprtja novega, ekološko grajenega lovskega doma v dolini reke Ščavnice.
Foto: Marjan Toš
Slovesnost v velikem prireditvenem šotoru se je pričela s slovensko himno v sijajni in nepozabni izvedbi mlade violinistke Sare Roškar. Nato je zadonela lovska himna, ki so jo zaigrali rogisti Lovske zveze Maribor. Program je všečno in domiselno povezovala prof. Breda Špindler, sicer vnukinja prvega starešine LD Sv. Ana Jožeta Šnajderja. Z izbranim veznim besedilom je dodala nepozabno kulturno podstat temu odmevnemu dogodku, ki ga je poleg množice lovcev spremljalo tudi veliko domačinov od blizu in daleč.
O zgodovini in prehojeni sedemdesetletni poti je spregovoril starešina Marjan Kramberger, ki je posebej pozdravil podpredsednika Lovske zveze Slovenije (LZS) in predsednika Lovske zveze (LZ) Maribor Marjana Gselmana, župana Občine Sv. Ana Martina Breznika, ravnatelja Osnovne šole Sv. Ana Sandija Šijanca in domačega župnika Tončka Frasa.
Ustanovni občni zbor LD Zg. Ščavnica, kot se je družina imenovala ob ustanovitvi, je bil 13. marca 1954 leta. Prvi starešina je bil Jože Šnajder, ki ga je nasledil dr. Dušan Markoli in njega zdajšnji starešina Marjan Kramberger. Najstarejši član LD je Janez Vajnhandl, od ustanovnih članov pa ne živi več nihče. Starešina Kramberger je med drugim dejal, da so lovci vseh sedemdeset let aktivno delovali v dobro narave in za koristi divjadi ter kljubovali mnogim spremembam, ki jih je doživljala lovska organizacija. Zavedajo se svojega poslanstva in njihova poglavitna skrb je varovanje narave in življenjskega okolja divjadi in vseh prostoživečih divjih živali.
Na to pomembno poslanstvo je opozoril tudi župan Martin Breznik, ki je prav tako izpostavil posledice naravnih sprememb, zaradi katerih med drugim po sedmih desetletjih v lovišču ni več videti poljskih kur. Del nekdanje čarobnosti narave predstavljajo le še gozdovi, kar daje nekaj upanja, da bo narava vendarle lahka šla svojo pot. Lovcem se je zahvalil za opravljeno delo in izpostavil njihov trud med gradnjo novega doma. Pri tem so jim pomagali številni občani, zato naj bo novi dom skupno domovanje vseh. Lovski družini je podelil spominsko sliko Občine Sv. Ana.
Podpredsednik LZS in predsednik LZ Maribor Marjan Gselman pa je v pozdravnem nagovoru med drugim dejal, da »narave kot celote nihče ne more globlje razumeti kakor tisti, ki smo z njo najtesneje povezani. Za nas lovce je narava vedno odprta in nikoli prebrana knjiga modrosti, skrivnosti in razodetja. Zato je spoštujmo in ohranimo tudi za prihodnje rodove. Slovenski lovci že dolga leta zagovarjamo in v praksi sledimo načelu trajnostne rabe naravnih virov. Upravljanje z lovišči, ki nam je zaupano s koncesijskimi pogodbami, izvajamo odgovorno, upoštevajoč tudi visoka načela lovske etike in lovsko tradicijo z ohranjanjem lovskih šeg in običajev«.
Člani LD Sveta Ana na odru. Foto: Marjan Toš
Gselman in Kramberger sta podelila sedem znakov za lovske zasluge in dvanajst zlatih znakov za lovske zasluge zaslužnim članom LD Sv. Ana. Franc Šober, Anton Zupanec in Peter Žugman so prejeli red za lovske zasluge III. stopnje, dr. Dušan Markoli pa red za lovske zasluge II. stopnje, s katerimi jih je odlikovala LZS. Šest anovskih lovcev je prejelo priznanja LZ Maribor. Ob tej priložnosti je starešina Kramberger podelil tudi vrsto zahval LD Sv. Ana ustanovam, organizacijam in številnim posameznikom za uspešno sodelovanje in pomoč pri izgradnji novega lovskega doma. V bogatem in umetniško vrhunsko izvedenem kulturnem programu so poleg rogistov LZ Maribor nastopili še cerkveno-prosvetni pevski zbor Kulturnega društva Sv. Ana pod vodstvom akad. glasbenice prof. Natalije Šijanec in vokalni duet Nataša Šijanec – Eva Gosak.
Novo domovanje lovcev D Sv. Ana v dolini Ščavnice. Foto: Melisa Zadravec
Po tem osrednjem delu prazničnega programa so slovesno odprli prekrasni, ekološko zgrajeni lovski dom. Zeleni trak pred vhodnimi vrati so slovesno prerezali starešina LD Sv. Ana, anovski župan in podpredsednik LZS. Blagoslovil ga je domači župnik Tonček Fras. Dvojni praznik so sklenili s sproščenim družabnim srečanjem in obujanjem spominov. To je bilo lepo in doživeto praznično lovsko popoldne, ki ga kronisti lokalnega dogajanja ne bodo mogli spregledati.
Z žalostjo sporočamo, da je dne 28. avgusta 2024 zastalo srce našega lovskega tovariša Ludvika Rituperja – Lajčija, člana Upravnega odbora Lovske zveze Slovenije.
Lajči se je rodil 11. septembra 1949 v Ivanjševcih. Leta 1984 je postal član Lovske družine (LD) Prosenjakovci, v kateri je ostal vse do danes. V LD Prosenjakovci je opravljal različne funkcije – od leta 1986 naprej pa vse do danes je bil član Upravnega odbora LD, razen v obdobju med leti 1992 in 1996, ko je bil predsednik disciplinske komisije. V začetnem obdobju je več let opravljal funkcijo tajnika, od leta 1996 naprej pa je bil starešina LD Prosenjakovci.
Od leta 2002 naprej je bil član Upravnega odbora Zveze lovskih družin Prekmurje in v zvezi je bil aktiven vse do konca življenja. Od leta 2014 do leta 2022 je bil predsednik Zveze lovskih družin Prekmurje, od leta 2022 naprej pa podpredsednik le-te. Poleg omenjenih funkcij v območni zvezi je bil aktiven tudi na nivoju Območnega združenja upravljavcev lovišč Pomurskega Lovsko-upravljavskega območja (LUO), saj je bil od leta 2011 naprej član Izvršnega odbora omenjenega združenja.
Ne nazadnje je bil Lajči do zadnjega dne aktiven tudi krovni organizaciji – Lovski zvezi Slovenije, katere član Upravnega odbora je bil vse od leta 2016.
Lajči je v svoji lovski karieri dosegel veliko in tudi veliko doprinesel ne samo lovstvu v Prekmurju, ampak tudi lovstvu na širšem slovenskem in na mednarodnem področju. Njegova visoka strokovnost, znanje in visoka moralno etična načela so bile vedno glavne odlike našega pokojnega tovariša Ludvika Rituperja.
V tem oziru je bil tudi večkrat odlikovan. Leta 1994 je prejel znak za lovske zasluge, leta 2002 znak za lovske zasluge III. stopnje, leta 2009 znak za lovske zasluge II. stopnje in leta 2014 znak za lovske zasluge I. stopnje. Poleg tega je leta 2018 prejel srebrni znak za kinološke zasluge.
Letošnji, že 10. tabor mladih smo v Savinjsko-Kozjanski zvezi lovskih družin (SKZLD) Celje organizirali od 22. do 24. avgusta. Tako kot vsa leta do sedaj, smo ga tudi letos izvedli s pomočjo prizadevnih članov Lovska družina (LD) Rečica pri Laškem.
Foto: SKZLD Celje
Na tabor je bilo prijavljeno 19 otrok, med njimi šest deklet, iz različnih krajev celjske regije. V času tabora smo bili nastanjeni v planinskem domu na Šmohorju, kjer nas je oskrbnica Breda razvajala ves čas nastanitve. Na letošnjem taboru je sodelovala tudi Valentina Šmid, članica LD Bohor Planina pri Sevnici, ki se je izkazala kot odlična pomočnica strokovnemu tajniku zveze, ki je kot vodja tabora bdel, da je vse potekalo tako, kot je treba.
Prav tako je bila letošnja novost tabora elektronska biatlonska puška, ki nam jo je posodila Lovska zveze Slovenije in se je izkazala kot zadetek v črno. Udeleženci so se lahko vse dni preizkušali v strelskih veščinah. Da smo zadevo popestrili, smo organizirali v četrtek in petek še medsebojno tekmovanje. Najboljši trije so za doseženi skupni rezultat prejeli medalje.
Dopoldanski čas prvega dne je bil namenjen predstavitvi lovstva kot dejavnosti, zgodovini lova, lovskega orožja, šeg in navad. V popoldanskem času so se seznanili z različnimi vrstami lovskih rogov, ki jih lovci uporabljamo pri lovu in drugih lovskih prireditvah. Na koncu sklopa predavanj prvega dne smo izvedli prvo krog tekmovanja z elektronsko puško.
Zvečer je bil z lovci organiziran večerni izhod v lovišče, kjer so otroci iz visokih prež opazovali izstop divjadi na pašo. Vreme za čakanje in opazovanje je bilo idealno, saj so praktični vsi, ki so bili na prežah, videli divjad. Od velike divjadi predvsem srnjad in muflone, od male divjadi pa so videli lisico, jazbeca in zajce. Ta večer sta bili uplenjeni enoletna ovca in lisica. Zato smo izvedli še pozdrav lovini.
10. tabor mladih. Foto: SKZLD Celje
Naslednji dan je bil tako kot vsa leta do sedaj namenjen delu v lovišču in spoznavanju lovsko tehničnih objektov ter njihovem namenu. Po zajtrku smo se razdelili v tri skupine, ki so imele različne zadolžitve. Dve skupini sta odstranili dotrajani lestvi na dveh visokih prežah in jih zamenjali z novimi. Tretja skupina pa se je napotila v Kavškovo dolino, kjer je bilo že vse pripravljeno za postavitev senene kope, ki bo namenjena zimskemu krmljenju muflonov, s katerimi gospodari lovska družina. Najprej smo pograbili dve krmni njivi, ki sta v tej dolini, nato pa še seno, ki je bilo namenjeno za kopo. Po kosilu je je bilo predavanje, namenjeno spoznavanju naše divjadi.
Popoldanski sklop predavanj smo zaključili s spoznavanjem drevesnih vrst in gozdnega ekosistema na področju Šmohorja. Po zaključku predavanja pa smo izvedli še drugi krog streljanja z elektronsko biatlonsko puško. Najboljši rezultat obeh krogov tekmovanja so dosegli Tarik Mateuš, Maj Smole in Matic Gutsmandl. Kmalu je sledil večerni izhod z lovci na preže. Tudi ta večer ta nam je bila Diana naklonjena. Uplenjeno je bilo jagnje muflona. Tako smo tudi ta večer imeli pozdrav lovini.
Zadnji dan je bil namenjen lovski kinologiji in streljanju z malokalibrsko puško na tarčo srnjaka. Po zajtrku smo se odpravili na lovski dom LD Rečica pri Laškem, kjer so nas že čakali vodniki lovskih psov. Vodnik psa in dolgoletni kinolog Anton Savorgnani jim je predstavil vrste lovskih psov in njihovo delo. Nato so vodniki s svojimi štirinožci prikazali še vaje iz poslušnosti in ubogljivosti. Na koncu pa je bil prikaz dela lovskega psa na umetni krvni sledi.
Po zaključku kinološkega dela je sledilo še streljanje z malokalibrsko puško na tarčo srnjaka. Na strelišče so odhajali v parih, da je bilo zadoščeno vsem varnostnim ukrepom. Zmagala je Luna Cokan, druga je je bila Sarina Doler, tretji je bil Jan Hartl. Ker pa smo letos združili tekmovanje v streljanju z elektronsko biatlonsko puško in MK v kombinacijo, je bil vrstni red kombinacije naslednji: 1. mesto Jon Hartl, 2. mesto Matic Gutsmandl in 3. mesto Sorina Doler.
Foto; SKZLD Celje
Po končanem streljanju smo se vrnili k planinskemu domu, kjer so jih že čakali starši. Sledil je zaključek tabora. Prisotne je pozdravil predsednik SKZLD Celje Miran Freitag. V imenu LD Rečica pri Laškem, katere člani so v večernih urah peljali udeležence na preže, je starešina Klemen Cokan pohvalil vse udeležence tabora za disciplino. Strokovni tajnik Zdravko Mastnak, ki je bil z njimi vse dni tabora in skrbel, da je bilo tako kot mora biti, se je zahvalil za udeležbo in prizadevnost. Na koncu so vsi prejeli priznanje za udeležbo na taboru. Najboljši v streljanju z elektronsko puško so prejeli medalje, najboljši v kombinaciji pa pokal za prvo, drugo in tretje mesto. Sledilo je skupno kosilo, s katerim smo tudi zaključili letošnje druženje.
Letos smo tako zaključili 10. tabor mladih, ki se je vsa leta odvijal na planinskem domu na Šmohorju in lovišču LD Rečica pri Laškem. Mogoče smo se od ostalih taborov malce razlikovali. Nismo risali risb, kuhali golaža ipd., temveč smo več pozornosti namenili delu, ki ga lovci opravljamo skozi leto v lovišču. Zato je bil vsa leta drugi dan namenjen delu v lovišču. Tako smo v teh letih s pomočjo lovcev postavili 5 visokih prež, dve preži obnovili, postavili krmišče za muflone, izdelali lovsko stezo in pomagali pri grabljenju krmnih njiv. Letos pa nam je uspelo tudi postaviti seneno kopo, za katero smo že pred tremi leti pripravili osnovo, vendar nam je vreme vsa naslednja leta preprečilo, da bi jo postavili.
Prav tako gre na tem mestu zahvala prizadevnim članom LD Rečica pri Laškem, ki so varno vodili udeležence taborov na visoke preže. Razen enkrat, nam je bila Diana vsa leta naklonjena. Posebej bi se zahvalil članom Jožetu Gašperčiču, Boštjanu Šmercu in Roku Golobu, ki so vsa leta vpeti v izvajanje programa taborov. Hvala vsem, ki so priskočili na pomoč. Da smo s tabori dosegli namen, je razveseljiv podatek, saj smo dobili v tem času od vseh udeležencev taborov že devet izprašanih lovcev.
Vodenje lovskih družin je kompleksna in zahtevna funkcija. Zaradi vedno večjega interesa po usposabljanju starešin LD, se je Komisija za izobraževanje odločila, daorganizira usposabljanje starešin na vseslovenskem nivoju.
Letos sta bili predvideni dve takšni usposabljanji. Zaradi velikega interesa lovcev v vzhodnem delu Slovenije bo letos organizirano še tretje usposabljanje, in sicer v soboto 14. septembra 2024, v Strelskem centru Gaj, Travniška ulica 25, 2331 Pragersko, s pričetkom ob 9. uri.
Urnik bo sledeč:
Izobraževanje ni namenjeno izključno aktualnim starešinam LZS, temveč vsem, ki aktivno sodelujejo pri vodenju lovske družine. Prijave bodo potekale preko Lisjaka. Kot je iz urnika razvidno, bo usposabljanje celodnevno. Stroške usposabljanja, vključno z malico, krije Lovska zveza Slovenije.
Komisija za lovsko strelstvo in lovsko orožje je z razpisom podelila izvedbo Državnega prvenstva v lovskem strelstvu za veterane in superveterane 2024 Lovski družini (LD) Kozje.
Državno prvenstvo v lovskem strelstvu za veterane in superveterane 2024. Vir: občina Kozje
Državno prvenstvo v lovskem strelstvu za veterane in superveterane 2024 je potekalo od 24. do 25. avgusta na strelišču LD Kozje. Državno prvenstvo je svečano odprla županja občine Kozje Milenca Krajnc in predsednik Lovske zveze Slovenije Alojz Kovšca, strelce pa so pozdravili Savinjski rogisti in starešina LD Kozje Darko Kolar.
V dveh dneh tekmovanja, ki se je odvijal na visokih temperaturah, je sodelovalo 89 strelcev od 101 prijavljenega; tudi to leto se prijavljena ekipa Ptuj-Ormož tekmovanja ni udeležila.
Strelcem se zahvaljujem za kulturno in športno obnašanje, LD Kozje pa za lepo in kvalitetno tekmovanje na dobro pripravljenih streliščih in za kulinariko.
Foto: Komisija za lovsko strelstvo in lovsko orožje
KOMBINACIJA
GOLOBI
MK
1.
Marjan Krevh
1.
Evgen Makuc
1.
Janez Škrlj
2.
Janez Škrlj
2.
Marjan Krevh
2.
Anton Udovič
3.
Milan Drofenik
3.
Roman Osojnik
3.
Marko Jelen
VETERANI EKIPNO
KOMBINACIJA
GOLOBI
MK
1.
Maribor
1.
Ljubljana
1.
Koroška
2.
Koroška
2.
Maribor
2.
Maribor
3.
Zasavje
3.
Gorenjska
3.
Zasavje
SUPERVETERANI
Foto: Komisija za lovsko strelstvo in lovsko orožje
KOMBINACIJA
GOLOBI
MK
1.
Stanislav Francelj
1.
Anton Zupan
1.
Stanislav Francelj
2.
Darko Pahor
2.
Bojan Urbančič
2.
Tone Koprivšek
3.
Leopold Travner
3.
Stanislav Francelj
3.
Darko Pahor
SUPERVETERANI EKIPNO
KOMBINACIJA
GOLOBI
MK
1.
Kočevje
1.
Kočevje
1.
Maribor
2.
Maribor
2.
Posavje
2.
Kočevje
3.
Posavje
3.
Celje
3.
Koroška
Na državnem prvenstvu so naziv MOJSTER STRELEC dosegli:
Golobi:
Anton Zupan, Bojan Urbančič, Stanislav Francelj, Anton Željko, Darko Štern, Darko Pahor, Milan Sedminek, Leopold Travner, Marjan Burjan, Vladimir Hace, Janez Pavli, Slavko Prah, Anton Hudernik, Evgen Makuc, Marjan Krevh, Roman Osojnik, Milan Drofelnik, Janez Škrlj, Janez Gošnjak, Dušan Krajnik, Zdravko Molka, Grušovnik Vili, Robert Markič, Marko Jelen, Tomaž Končan in Dušan Zupan.
MK:
Marjan Krevh, Milan Drofelnik, Janez Škrlj, Dušan Krajnik, Marko Jelen, Anton Udovč, Zlatko Pogorelić, Franci Vidmar, Igor Horvat, Zdravko Brezovšek, Stanislav Francelj, Tone Koprivšek, Darko Pahor, Franc Kušter, Vladimir Hace, Jože Koritnik, Franc Pavlovič Leopold Travner, Martin Željko, Vojko Gorišek in Slavko Prah.
Na koncu bi se zahvalil vsem sodelujočim sodnikom, članom LD Kozje in občini Kozje, ki so omogočili, uspešno izpeljavo državnega prvenstva v lovskem strelstvu.
Matija Janc, predsednik Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje
V ponedeljek 12. avgusta, sredi vročega in na videz dolgočasnega poletja, nas je presunila tragična novica o smrti našega Janka Mehleta.
Mag. Janko Mehle je bil od leta 2002 do 2006 direktor Strokovne službe Lovske zveze Slovenije, nato se je zaposlil Na Zavodu za gozdove (ZGS) kot vodja službe za Lovišča s posebnim namenom (LPN) in kot operativni vodja LPN Ljubljanski vrh ter je to delo opravljal vse do žalostnega avgustovskega ponedeljka …, ko so se po kratki in hudi bolezni za vedno mirno zaprle njegove oči, dva dni preden bi praznoval svoj 58. rojstni dan.
Janko je bil vse od mladosti »človek Narave«, v skrivnosti le-te ga je vpeljal njegov mentor, vzornik, prijatelj in predvsem oče, cenjeni prof. dr. Janez Mehle, dr. vet. med. V skrivnostnih pohodih po naravnem okolju Primorske in predvsem Gorenjske, kjer je družina Mehle bivala v Jankovih mladostnih in malo manj mladostnih letih, ga je naučil »slišati in videti« lepote našega prekrasnega ohranjenega naravnega okolja ter njenih živih delov, kamor so seveda sodile tudi prostoživeče živali. Janko je diplomiral in magistriral na Univerzi v Ljubljani, Biotehniški fakulteti, Oddelku za gozdarstvo in obnovljive naravne vire. Tako je že v času študija gozdarstva (kakopak!) postal navdušen tudi nad trajnostno rabo naravnih virov v obliki upravljanja divjadi. Izbor njegovih delovnih mest ni bil zato nikoli naključen, temu je posvetil po končanem magistrskem študiju celotno poklicno kariero, ki se ni omejila le na 8-urni delavnik, pač pa tudi na ves njegov prosti čas. Divjad in lovstvo sta bila njegovo poslanstvo, njegov »modus vivendi« – način življenja.
Janko je bil mnogo več kot le sodelavec, kolega in prijatelj, svoje delo je opravljal s karizmo in neizmernim znanjem, ki ga je črpal tudi iz znanja tujih jezikov in z mednarodnim sodelovanjem. Njegov način dela je bil njemu svojstven, ponotranjen, za stranskega opazovalca morda celo nekoliko premalo dinamičen, a je znal s svojo strokovnostjo in povsem nekonfliktnim, mirnim stilom, prežetim s svojevrstnim humorjem, na njemu svojstven način doseči vse cilje in rezultate. Pri njem je veljala znana misel »manj je več«. Z njim se preprosto ni bilo moč spreti. Lahko si kot njegov sodelavec imel drugačno, celo popolnoma nasprotno mnenje, a je vedno z mirnostjo in argumenti sklenil s sogovornikom zdrav kompromis, v korist Narave in Ljudi.
Janko je kot izjemen strokovnjak po pooblastilu resornega ministrstva in v imenu svojega delodajalca zastopal ime ZGS leta in leta pri posredovanju znanja s področja divjadi in lovstva na mlajše rodove – lovske pripravnike, ki so opravljali lovski izpit na Zvezi lovskih družin Gorenjske in Zvezi lovskih družin Ljubljana, več kot 15 let je bil član državne izpitne komisije za opravljanje lovsko čuvajskih izpitov, bil je član državne CIC komisije za ocenjevanje trofej velike divjadi ter vse od leta 2019 tudi predsednik sekcije oponašalcev jelenjega rukanja in aktivni sodnik na meddržavnih, državnih in regijskih tekmovanjih s tega področja. V časih njegovega predsednikovanja so člani sekcije iz Slovenije dosegali izjemne rezultate na tekmovanjih v evropskem merilu.
Janka bomo neizmerno strokovno in osebnostno pogrešali, bil je preprosto ČLOVEK do sogovornika, do živali pa je gojil visoko strokoven in nadvse zeleno etičen odnos! Za njegov delovni prispevek smo mu hvaležni, njegov včasih otožni ali pač morda zgolj hudomušni izraz na obrazu pa nam bo ostal v trajnem spominu.
Hvala ti Janko, sodelavec, kolega in mnogim prijatelj, naj ti bo ob tem zadnjem slovesu lahka slovenska gruda, izkoristi pa v svoji post življenjski etapi vsaj zadnjič privilegij izbora najboljših stojišč pri upravljanju z divjadjo daleč tam gori med zvezdami! Nekega dne se zopet snidemo, do takrat pa vemo, da smo s tvojim pogledom od zgoraj na varnem, da paziš na nas in da nas usmerjaš na pravo pot, ki bo poleg ljudi dobra tudi za naravo in živalski svet!
Njegovim najbližjim izrekamo iskreno in globoko sožalje!
Državno prvenstvo v strelski kombinaciji za veterane bo potekalo v soboto, 24. avgusta, za superveterane pa v nedeljo, 25. avgusta 2024, na strelišču Lovske družine (LD) Kozje, Pilštanj 51b, 3261 Lesično.
Foto: Tilen Hvala
Slovesno odprtje državnega prvenstva bo v soboto, 24. avgusta, ob 8. uri. Tekmovanje se tako v soboto kot v nedeljo začne ob 9. uri.
Treningi pred državnim prvenstvom v strelski kombinaciji za veterane in superveterane bodo v četrtek, 22. avgusta, od 15. ure dalje, v petek, 23. avgusta, pa od 9. ure.
Matija Janc, predsednik Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje
Pri obnovljenem lovskem domu Lovske družine (LD) Paloma iz Sladkega Vrha na Vranjem Vrhu so člani tamkajšnje zelene bratovščine praznovali 70-letnico ustanovitve in 60-letnico odprtja lovskega doma na Vranjem Vrhu.
Člani LD Paloma Sladki Vrh pred domom na Vranjem Vrhu. Foto: arhiv LD Paloma
Pokrovitelj slovesnosti in slavnostni govornik je bil župan občine Šentilj mag. Štefan Žvab, ki se je lovcem zahvalil za dolgoletno odgovorno skrb za varovanje narave in divjadi. Izpostavil je, da so polnih sedem desetletij ohranjali temeljne vrednote slovenskega lovstva, negovali lovsko tovarištvo in etiko in vedno dokazali, da znajo stopiti skupaj in podpirati drug drugega. Kot posebno vrednoto slovenskih lovcev je izpostavil prostovoljno delo za skupno dobro.
V kulturnem programu so nastopili rogisti Lovske zveze Maribor in člani moške vokalne skupine KUD Mejnik iz Šentilja. Goste in lovce je pozdravil in jim izrekel dobrodošlico starešina LD Paloma Peter Nikl. Slovesnosti so se udeležili tudi visoki predstavniki Lovske zveze Slovenije (LZS) in Lovske zveze (LZ) Maribor, lovci iz sosednjih in prijateljskih LD Jakob, Pesnica- Jarenina, Šentilj, Lenart, Sveta Ana, Velka, Sveti Jurij, Kozlek in Zemon ter mnogih društev in organizacij iz Sladkega vrha in občine Šentilj, s katerimi lovci dobro sodelujejo.
Predstavnik LZS Franc Krivec (levo) in slavnostni govornik, šentiljski župan mag. Štefan Žvab (desno). Foto: Marjan Toš
LD Paloma šteje 43 članov (tudi eno članico) in upravlja z 2.258 hektarji lovišča, od tega je 2.076 hektarov lovnih površin. Je članica Lovske zveze Slovenije in LZ Maribor ter je vključena v slovensko goriško lovsko-upravljavsko območje (LUO). V njihovem lovišču prevladuje srnjad.
Na slovesnem praznovanju so podelili priznanja in odlikovanja LZS. Znak za lovske zasluge so prejeli Vlado Lilek, Janez Mihelič, David Mihelič Voglar, Damjan Nikl, Branko Pivec, Miroslav Senekovič in Jelena Roškar; zlati znak za lovske zasluge pa so dobili Vojko Černčič, Štefan Hrnčič, Franc Kacijan, Damjan Lorber, Janko Lorber, Drago Muhič, Peter Nikl in Aleksander Ferk. Z redom za lovske zasluge III. stopnje je bil odlikovan Jožef Šiker, z redom za lovske zasluge II. stopnje pa Vladimir Lešer. Spominski listini LZS sta prejela dva dolgoletna in izjemno zaslužna člana Franc Polanec in Jožef Ferk.
LD Paloma je za dolgoletno sodelovanje podelila posebna priznanja tudi Jožetu Ferku in Francu Polancu (levo), ki je spisal družinsko kroniko. Foto: Marjan Toš
Odlikovanja je podelil član Upravnega odbora LZS in predsednik Komisije za priznanja in odlikovanja LZS Franc Krivec. Poleg odlikovanj LZS so podelili še plakete in priznanja LZ Maribor. Priznanje je prejela LD Paloma Sladki Vrh za sodelovanje z območno lovsko zvezo, izmed članov pa so jih prejeli Jožef Šauperl, Roman Roškar, Leopold Kristl, Franc Kristl in Franc Horvat. Plaketo LZ Maribor pa je prejel Rudolf Ferk. Ta priznanja je lovcem podelil predstavnik LZ Maribor dr. Marjan Toš.
LD Paloma je podelila veliko spominskih priznanj mnogim ustanovam in podjetjem, ki so jim pomagali že v preteklosti in so jih podprli tudi pri izvedbi praznovanja 70-letnice ustanovitve LD in 60-letnice odprtja lovskega doma. Med drugimi sta priznanji prejeli tudi LZS in LZ Maribor.
Strokovna služba LZS sporoča članicam Lovske zveze Slovenije, lovcem in poslovnim partnerjem, da zaradi kolektivnega dopusta v petek, 16. avgusta 2024 ne bo poslovala.
Druga generacija članic in članov Kluba prijateljev lovca iz Celovca, stanovskega in strokovnega zastopstva slovenskih lovk in lovcev v Avstriji, je na sedežu Lovske zveze Slovenije prejela spričevala o uspešno opravljenem izpitu iz slovenske lovske zakonodaje, ki je pogoj za pridobitev lovske izkaznice.
Foto: Franc Wakounig
Letos se je prijavilo šestindvajset lovk in lovcev, ki so vsi uspešno opravili izpit pred komisijo. Slovesna podelitev spričeval in lovskih izkaznic ter podpis etičnega kodeksa slovenskih lovcev sta potekala 12. julija na Lovski zvezi Slovenije.
Na območju vasi Novinci, Drbetinci, Stanetinci in Župetinci v občinah Sv. Andraž in Cerkvenjak v Slovenskih goricah so se v zadnjem času spet pojavili šakali. Domačini jih občasno videvajo, ko se proti večerih približujejo kmetijam in iščejo hrano.
Foto: Tilen Hvala
Kmetu Ivanu Mohoriču v Drbetincih so odnesli več majhnih, nekaj dni starih pujskov, je povedal Franc Lorenčič iz bližnje vasi Novinci, sicer pa lovec v Lovski družini (LD) Dobrava. Na tem območju so šakali že pred leti naredili nekaj škode tako na domačih živali kot tudi na mladičih srnjadi, potem pa je bil pred njimi več kot leto dni mir.
Po daljšem času se je šakal vnovič pojavil na območju med Zgornjo in Spodnjo Senarsko, kjer vaščani v večernem mraku pogosto slišijo njihovo oglašanje, v zgodnjem jutru pa občasno videvajo posamezne živali na relaciji med Dobravo in staro strugo reke Pesnice v smeri proti Gočovi. Med potjo šakali prečkajo regionalno cesto Lenart – Ljutomer blizu nadvoza čez avtocesto. Na tem območju o škodi na domačih živali ne poročajo, so pa snedli nekaj mladičev srnjadi, ugotavljajo v LD Dobrava.
V Slovenskih goricah šakalom okolje z obilico hrane očitno prija, saj o njih poročajo iz mnogih lovskih družin. Sicer pa so se v Sloveniji šakali prvič pojavili pozimi v letih 1952/53 v okolici Vrhnike, naslednja leta pa na Zaplani, Smastu pri Kobaridu in v Beli krajini. V 80-letih prejšnjega stoletja so se začeli redno pojavljati v Istri, od koder so prodirali tudi v osrednjo Slovenijo. Februarja 2008 so na Ljubljanskem barju biologi potrdili prisotnost dveh stalnih teritorialnih družin šakalov. V naslednjih letih se je šakal razširil tudi drugod po Sloveniji.
So zelo prilagodljive živali, kot značilni predstavniki družine psov imajo precej podobnih lastnosti, kot volkovi in lisice. Šakal je vsejed, prijajo mu mali sesalci, domače živali, mladiči srnjadi (in ostalih parkljarjev) in sezonsko tudi ptice. Tisti, ki živijo v bližini naselij, radi stikajo za ostanki hrane. Na jedilniku imajo tudi sadje. Šakali so najbolj aktivni v mraku in ob zori, živijo v parih in družinskih tropih. Lovci jih lahko lovijo v času lovne dobe med 1. julijem in 15. marcem, tako kot lisice.
Na ogled je julijska oddaja o lovstvu, oddaja Dober pogled. Na voljo na YouTube strani Lovske zveze Slovenije in na naši spletni strani. Arhiv vseh oddaj je dostopen tudi v zavihku publikacije.
Julijska oddaja je v celoti posvečena državnemu prvenstvu v oponašanju jelenjega rukanja, ki je potekalo v okviru sejma lovstva v Gornji Radgoni.
Lovska izkaznica je identifikacijski dokument, s katerim lovec dokazuje (skupaj s hologramsko nalepko za tekoče leto) pravico do samostojnega lova v lovišču upravljavca lovišča, na katerega se izdana lovska izkaznica nanaša.
Vlogo za izdajo lovske izkaznice vam lahko tajnik ali administrator lovske družine izpiše neposredno iz evidenčnega kartona člana LD v Lisjaku.
Za prvo zaprosiloza izdajo lovske izkaznice morate priložiti popolno izpolnjeno in podpisano vlogo na obrazcu, svojo fotografijo in potrdilo o nekaznovanju.
Lovci, ki imate sklenjen sporazum z loviščem s posebnim namenom (LPN) o pravici do udejstvovanja pri lovu v LPN morate vlogi za izdajo lovske izkaznice predložiti popolno izpolnjeno in podpisano vlogo, fotografijo (če ni objavljena v Lisjaku), potrdilo o nekaznovanju in potrdilo o pravici udejstvovanja v lovu (sporazum z upravljavcem lovišča).
Lovci, ki niste včlanjeni v nobeno od lovskih družin (ostali upravičenci) morate priložiti popolno izpolnjeno in podpisano vlogo, fotografijo (če ni objavljena v Lisjaku) in potrdilo o nekaznovanju.
V primeru, da ste izkaznico izgubili, so vam jo odtujili ali pa je vaša izkaznica obrabljena in poškodovana, morate preklicati staro lovsko izkaznico na predpisanem obrazcu ter oddati popolno vlogo za izdajo nove lovske izkaznice, vključno s potrdilom o plačilu stroškov za izdajo lovske izkaznice.
Fotografija mora kazati vlagateljevo pravo podobo in ne sme biti retuširana. Vlagatelj mora biti fotografiran v lovskem kroju, od spredaj, z odkritim čelom in obrazom, brez klobuka, čepice, rute ali drugega pokrivala in pred monotonim ozadjem.
Strošek izdelave lovske izkaznice je za člane članic 10,00 € (z DDV), za ostale upravičence 24,40 € (z DDV). Plačate ga na TRR LZS št.: SI56 0201 0001 5687 097 s pripisom – za lovsko izkaznico ter ime in priimek lovca.
Komisija za lovsko kinologijo Lovske zveze Slovenije (LZS) razpisuje dodatna usposabljanja za vodnike lovskih psov.
Foto: Andrej Miklavčič
Usposabljanja, za katere organizacijo so odgovorne območne lovske zveze na podlagi izbora Komisije za lovsko kinologijo LZS prek prijave na razpis, so namenjena vodnikom lovskih psov, na katerih pridobijo pomembne informacije ter znanje o vzgoji in šolanju lovsko uporabnih psov. V sklopu dodatnih razpisov so predvidena tri usposabljanja, in sicer:
Razpis usposabljanja za vodnike lovskih psov v nudenju prve pomoči 2024 – v živo;
Razpis usposabljanje za vodnike krvosledcev 2024 – začetni;
Razpis usposabljanja za vodnike krvosledcev 2024 – nadaljevalni.
Apeliramo na vse območne lovske zveze, naj razpise pregledajo in presodijo o možnosti za prijavo. Le z aktivnim delom na področju lovske kinologije v vseh delih Slovenije bomo lahko zagotovili tako usposobljenost vodnikov lovskih psov kot zadostno število lovskih psov, usposobljenih za delo v lovišču. Z dvigom zainteresiranosti lovcev za nakup lovskega psa pa na dolgi rok preprečili upad števila vodnikov lovskih psov na območju Slovenije.
V Lovski družini (LD) Prosenjakovci tradicionalno vsako tretjo nedeljo v juniju organiziramo tekmovanje v trapu.
Na tekmovanju, ki je trajalo od 9. do 19. ure, je bilo prijavljeno štirinajst ekip in 204 posamezniki. Streljalo se je na 15 golobov. Maksimalno število golobov je uspelo zadeti štirim tekmovalcem, ki so se v finalni seriji razvrstili po sledečem vrstnem redu: 1. mesto: Maks Garmut, 2. mesto: Denis Celec in 3. mesto: Nejc Garmut.
Foto: Matija Janc
Tekmovanje je potekalo tudi ekipno, zmagala je ekipa LPN Pohorje, drugo mesto je zasedla SD SOKOL – Krnci, tretje mesto pa LD Križevci.
Foto: Matija Janc
Tradicionalno prireditev sta obiskala tudi predsednik LZS Alojz Kovšca s soprogo in župan Moravskih Toplic Alojz Glavač.
Foto: Matija Janc
Prireditev je bila zelo obiskana, saj kot vsako leto, tudi tokrat ni razočarala z dobro kulinariko, ki jo pripravijo domači lovci.
Državno prvenstvo v strelski kombinaciji za veterane in superveterane bo potekalo v soorganizaciji LD Kozje. Veterani se bodo pomerili v soboto, 24. avgusta, superveterani pa v nedeljo, 25. avgusta 2024, z začetkom ob 9. uri.
Foto: Matija Janc
Lovska družina Kozje obvešča tekmovalce, da je možen trening na glinaste golobe in MK vsak petek, po 15. uri, na naslovu Pilštanj 51b, 3261 Lesično.
Na območju Zgornjih Verjan, ki sodi med lovske revirje Lovske družine (LD) Dobrava v Slovenskih goricah, je neurje pred časom podrlo in uničilo visoko prežo za opazovanje divjadi. Namesto nje so ob robu Majeričeve njive postavili novo.
V majhni vasi Zg. Verjane ob Drvanji lovci in kmeti dobro sodelujejo. Foto Marjan Toš
V majhni vasi Zg. Verjane ob Drvanji lovci in kmeti dobro sodelujejo. Foto Marjan Toš
V majhni vasi Zg. Verjane ob Drvanji lovci in kmeti dobro sodelujejo. Foto Marjan Toš
Novo prežo je izdelal lovec Zvonko Paluc iz Stanetincev, financirali pa so jo revirni lovci. Pod strokovnim vodstvom gospodarja LD Dobrava Vlada Steinfelserja in revirnega vodje Jureta Toša so novo prežo postavili kar v deževnem sobotnem dopoldnevu, kot so načrtovali. Nad strokovno izvedbo montaže je bdel mizarski mojster in lovec Danijel Hojnik. Čeprav je že kazalo, da bodo zaradi dežja morali postavitev predčasno zaključiti, so vztrajali tudi dežju navkljub.
Vlado in Jure, ki sta sicer tudi lovska čuvaja v LD Dobrava sta imela tokrat dobre pomočnike, saj so jima na pomoč priskočili Juretovi prijatelji Borut, Boško, Filip, Matic in Sašo. Na koncu so bili vsi mokri, a dobre volje, kot se ob ‘likofu’ tudi spodobi. Vsi so se za krajši čas zadržali na domačiji gospodarja LD v Oseku.
Nova preža je izdelana iz povsem naravnih materialov in je ne samo uporaben lovski objekt za opazovanje divjadi in izvajanje lova, pač pa lep okras tega predela Zg. Verjan pod obronki Dobrave, ki je tudi izjemno bogat s srnjadjo. Zato mu lovci šaljivo pravijo kar ‘Kenija’. Poleg srnjadi se tod rade motovilijo tudi zvitorepke, ki tu in ta zaidejo v katerega od kokošnjakov na bližnjih kmetijah.
Preža v dobravški ‘Keniji’ takoj po postavitvi v Zg. Verjanah. Foto Jure Toš
Kmetje in lovci se zelo dobro razumejo in tudi lastnik njive, ugledni kmet Majerič, pri katerem se lovci večkrat ustavijo, je brez težav dal dovoljenje za postavitev nove preže. Tam, kjer lovci znajo najti skupni jezik s kmeti, ni težav. In to kljub občasnim manjšim škodah, ki jih povzroča srnjad zaradi objedanja trt v bližnjem vinogradu. Lepa beseda vedno lepo mesto najde in to velja tudi za zeleno bratovščino.
Komisija za lovsko kinologijo LZS je na 2. izredni seji 9. julija na podlagi ugotovitev delovne skupine, zadolžene za pregled prijav na letošnje razpise za usposobljene članice za razpise na področju lovske kinologije, pregledala prijave ter potrdila območne lovske zveze, upravičene do prejema sredstev za izvedbo.
Foto: Pixabay
Komisija je pri odločitvah delovala objektivno ter izhajala iz razpisnih pogojev. Seznam območnih lovskih zvez, ki so upravičene do prejema sredstev za izvedbo posameznega razpisa navajamo spodaj:
Razpisali dodatna usposabljanja
Zaradi velikega števila prijav (povpraševanja) za izvedbo določenih usposabljanj in pomanjkanja prijav na razpise, za katere komisija meni, da so ključni za razvoj lovske kinologije, bo komisija v prihodnjih dneh razpisala dodatna usposabljanja.
Pri tem apeliramo na vse območne lovske zveze, naj razpise pregledajo in presodijo o možnosti prijave. Le z aktivnim delom na področju lovske kinologije v vseh delih Slovenije bomo lahko zagotovili tako usposobljenost vodnikov lovskih psov kot zadostno število lovskih psov, usposobljenih za delo v lovišču ter preprečili upadanje števila vodnikov lovskih psov.
Lovci članic Postojnsko Bistriške zveze lovskih družin (PBZLD) so se 18. junija zbrali v Krpanovem domu v Pivki na zasedanju ter se podali tudi na vodeno raziskovanje čarobnega gozda Centra o velikih zvereh Dina.
Foto: Marjeta Marinčič
Center je nastal v sklopu projekta Carnivora Dinarica, ki je potekal med leti 2018 in 2021, z glavnim ciljem izboljšati varstveno stanje velikih zveri: risa, volka in medveda ter ljudem omogočiti boljše pogoje sobivanja z njimi. Svet velikih zveri je zanimiv in zaradi kompleksnih odnosov z organizmi v gozdnem ekosistemu pogosto nerazumljiv.
Lovci smo ključni deležniki v spremljanju populacije velikih zveri, pridobivanju podatkov s terena ter pri dolgoročnemu ohranjanju populacije velikih zveri v naših gozdovih, česar ne izpostavljamo dovolj jasno in glasno.
Center o velikih zvereh Dina. Foto: Marjeta Martinčič
Zbrane tovariše v zelenem je najprej nagovoril predsednik PBZLD Božidar Štemberger, ki se je zahvalil Zavodu za turizem Pivka za gostovanje v Centru o velikih zvereh Dina. Predsednik Lovske zveze Slovenije (LZS) Alojz Kovšca pa se je v uvodnem nagovoru spomnil tudi na prvi povezovalni marčevski dogodek Doživite Pivko z lovci, ki je potekal pod okriljem Študijskega krožka MI IN ZVERI, ob podpori LZS. Zbrane je pozval k vključevanju in poročanju o dogajanju posameznih lovskih družin v njihovem lokalnem okolju, saj je sodelovanje eden od pomembnih stebrov lokalnih LD in krovne lovske organizacije.
Uvodno vodenje in raziskovanje lovcev v centru je predstavljalo možnosti za širitev znanja o habitatu naših vrhovnih plenilcev in priložnost za neformalne pogovore lovskih tovarišev pred formalnim zasedanjem predstavnikov članic PBZLD.
Na strelišču Lovske družine (LD) Dobrava v Slovenskih goricah je bilo tradicionalno tekmovanje v streljanju na glinaste golobe za 32. pokal državnosti. Prireditev je bila častni poklon slovenski državi pred dnevom državnosti, del praznovanja 70-letnice te lovske družine in občinskih praznikov občin Cerkvenjak in Sveta Trojica v Slovenski goricah.
Kapetan zmagovite ekipe LD Vurmat Štefan Rihter. Foto: Marjan Toš
Na strelišču se je pomerilo 223 strelcev iz lovskih družin severovzhodne Slovenije in tudi iz strelskih društev (SD.) V ekipni konkurenci je zmagala LD Vurmat iz Sv. Duha na Ostrem Vrhu pred domačini iz LD Dobrava in LD Juršinci.
V prestižnem tekmovanju za pokal državnosti ob 25. juniju, pa je po ostrem športnem merjenju moči na koncu vendarle slavil prvi favorit tega tekmovanja Marko Perko iz SD Osek. Sprva je že kazalo, da bo v močni konkurenci končal brez zmage. Kot prepričan športnik je vztrajal do konca in zasluženo visoko dvignil pokal državnosti. Na drugo mesto se je uvrstil David Mihelič in na tretje Nejc Kejžar, izvrstna mlada tekmovalca iz SD Osek, ki je v Dobravi dokazalo športno strelsko veljavo.
V športnem streljanju na glinaste golobe je zmagal Srečko Čuček iz SD Osek pred Jožetom Kaučičem in Nejcem Kejžarjem iz SD Osek. Pomerili so se tudi strelci veterani. Po krajši odsotnosti iz strelišč je vnovič dokazal, da še ni za odpis legendarni lovski strelec Ivan Bezjak iz LD Dobrava. Na drugo mesto se je uvrstil Bojan Lešnik iz LD Duplek in na tretje domačin Ivan Turčin iz Dobrave.
Veteranska legenda Ivan Bezjak. Foto: Marjan Toš
Vsem zmagovalcem in tekmovalcem sta se za udeležbo na 32. tekmovanju za pokal Državnosti v Dobravi zahvalila starešina LD Dobrava Franc Slekovec in strelski referent Srečko Hojnik. Najboljšim sta podelila pokale. Tekmovanje so obiskali tudi domačini in v lepem vremenu uživali v spremljanju številnih dvobojev najboljših strelcev. Vsem so organizatorji postregli praznični srnjakov golaž.
V Sloveniji 15. maja obeležujemo Dan Slovenske vojske in ob tej priložnosti pripadnice in pripadniki Slovenske vojske tradicionalno odprejo vrata vojašnic po vsej Sloveniji.
Glavna kuharja LD Javornik Postojna ob podelitvi priznanja. Foto: Tjaša Žgur
Med 12. aprilom in 14. septembrom letos so (nekatere še bodo), vojašnice po Sloveniji počastile dan ohranjanja vrednost osamosvojitvenih prizadevanj s pripravo pestrih programov za vse obiskovalce. V Vojašnici barona Andreja Čehovina v Postojni so 18. maja na dnevu odprtih vrat poleg statične in dinamične predstavitve vojaške opreme, oborožitve ter vojnih vozil organizatorji namenili veliko pozornosti predstavitvi organizacij in društev, s katerimi sodeluje Slovenska vojska.
Sodelovanje z lokalno skupnostjo in drugimi organizacijami je naloga lovske družine.Zmagovalni golaž LD Javornik Postojna.Foto: Tjaša Žgur
K sodelovanju je že tradicionalno pristopila Lovska družina (LD) Javornik Postojna. Lovska kuharska ekipa se je pomerila v kuhanju golaža z drugimi kuharskimi ekipami različnih organizacij in društev ter vojaškimi kuharji. Po mnenju strokovne komisije si je na letošnjem dnevu odprtih vrat v Postojni kuharska ekipa LD Javornik Postojna prislužila 1. mesto v kuhanju golaža.
Nož in kuhalnico sta ob podpori lovčevih žena spretno vihtela Ljubomir Stamenkovič in Jernej Žgur. Deležna sta bila tudi podpore ostalih članov lovske družine in okoliških lovskih družin, ki so s svojo prisotnostjo in udeležitvijo na dnevu odprtih vrat prispevali k poudarjanju pomembnosti sodelovanja lovcev z različnimi organizacijami iz lokalnega in širšega okolja.
Na ekskurzijo, kot del praktičnega dela izpita za lovskega čuvaja so se 23. junija opravili tudi tečajniki iz ZLD Kočevje. Na pot so iz Kočevja krenili že ob 5. uri zjutraj.
Foto: Gregor Bolčina
Čez Sodražico so nadaljevali do Bloške police, Unca, Postojne do Mašuna. Po kratkem odmoru so poslušali predavanje Lea Fabianija o pravilnih postopkih pri delu s psom krvosledcem, nato pa si ob strokovnem komentarju še praktično ogledali pravilne postopke pri iskanju obstreljene divjadi, ki jih je predstavil Uroš Grželj.
Foto: Gregor BolčinaFoto: Gregor Bolčina
Sledila je predstavitev Lovišča s posebnim namenom (LPN Jelen) in raziskovalnih projektov (medved, volk, ris …) s strani vodje LPN Petra Krme. Nato je Jožef Gril predstavil oponašanje jelenjega rukanja. Tečajniki so obhodili gozdno učno pot in prisluhnili paberkom iz preteklosti o nastanku Mašuna, naseljevanju jelenjadi, gamsov, bezoark …, o varovanju medvedov in o medvedovih spomenikih. Po kosilu jih je pot vodila proti vzhodu, kjer so si v Kozariščah ogledali še Notranjsko lovsko in polharsko zbirko ter grad Snežnik.
Tudi v letošnjem letu smo v Savinjsko Kozjanski zvezi lovskih družin (SKZLD) Celje smo v spomladanskem času izvedli tečaj za lovski izpit.
Mladi lovci in lovke SKZLD Celje – generacija 2024 Foto: Zdravko Mastnak
S predavanji smo začeli 24. februarja in jih zaključili 11. maja. Predavanja so bila ob sobotah v dopoldanskem času, izpiti ob petkih in so potekali v dveh skupinah. Predavanja in izpiti so bili v lovskem domu Lovske družine (LD) Žalec na Rinki. Zaključni izpit je potekal na sedežu zveze v času od 3. do 7. junija. Kandidati so bili razdeljeni po časovnici – 20 minut za vsakega.
Na tečaj so lovske družine prijavile 56 kandidatov, od katerih je en kandidat odstopil od tečaja že na samem začetku. Kandidat, ki je ponavljal izpit iz lanskega leta, tečaja sploh ni obiskoval, niti opravljal izpitov. Prav tako smo imeli kandidata, ki lani ni v celoti opravil izpitov in je letos opravljal manjkajoče izpite z zaključnim izpitom. Eni kandidatki je bil na podlagi šestega odstavka 61. člena ZDLov-1, delno priznan lovski izpit, vendar je morala opraviti preizkus znanja iz predmetov, ki jih na fakulteti ni opravila.
Izpit uspešno opravilo 52 kandidatov
Predavanja je obiskovalo 54 kandidatov, od katerih eden letos tudi ni opravil vseh zahtevanih izpitov in tako ni izpolnil pogoja k pristopu na zaključni izpit. Izpit bo ponavljal naslednje leto. Tako se je na zaključnem izpitu pred komisijo izmenjalo 52 kandidatov, ki so vsi uspešno opravili izpit. Povprečna ocena zaključnega izpita je bila 3,63, celotnega letošnjega tečaja pa 3,51.
Slovesno prireditev podelitve spričeval in podpis zaprisege mladih lovcev smo 21. junija v gostišču Hochkraut v Tremerjah, ki so se je poleg slavljencev udeležili njihovi mentorji, člani predavateljskega aktiva in starešine lovskih družin, iz katerih so bili tečajniki. Po uvodni melodiji Savinjskih rogistov je zbrane najprej pozdravil predsednik Upravnega odbora SKZLD Celje Miran Freitag, ki se je dotaknil prehojene poti, ki so jo pripravniki prehodili od vstopa v lovsko družino, časa pripravništva, do zaključnega lovskega izpita, za kar jim je iskreno čestital.
Foto: Zdravko Mastnak
Strokovni tajnik ZdravkoMastnak, ki je povezoval prireditev, je poudaril, da so v življenju vsakega človeka trenutki, ki mu ostanejo v spominu in se jih v življenju vselej z veseljem in ponosom spominja. Eden od takšnih je gotovo dan, ko so prejeli spričevalo o opravljenem lovskem izpitu in etični kodeks ter podpisali zaprisego slovenskega lovca. V imenu novo izprašanih lovcev je zaprisego Slovenskega lovca prebral Gregor Šketa, član LD Braslovče, ki je izpit opravil s povprečno oceno 5,00.
V odsotnosti predsednika komisijedr. Boštjana Pokornega jeMiran Freitag vsakemu mlademu lovcu čestital za uspešno opravljen izpit, mu izročil lovsko spričevalo, podpisano zaprisego in etični kodeks. Prisotni predstavniki lovskih družin so jim izročili še lovsko izkaznico. Tako so postali enakovredni člani lovske organizacije s pravico izvajanja samostojnega lova.
Tudi letos smo imeli nekaj slušateljev, ki so po znanju pri posameznih izpitih izstopali od ostalih: Gregor Šketa (LD Braslovče), povprečna ocena 5,00; Aleksandar Lepoja (LD Bojansko Štore) povprečna ocena 4,80; Janko Pezdevšek (LD Vojnik) povprečna ocena 4,73 in Nejc Pezdevšek (LD Vojnik) povprečna ocena 4,73. Kot veleva tradicija, smo tudi letos najboljšim v spomin izročili darilo v obliki lovskega trinožnega stola, ki jim bo koristil pri lovu.
Prireditev je zaključil strokovni tajnik Mastnak, ki je mladim lovcem in lovkam zaželel veliko uspehov in lepih trenutkov, ki jih bodo preživeli v naravi in lovu.
Zaključna ekskurzija, ki sodi med praktični del izpita za lovskega čuvaja, je potekala 22. junija 2024. Avtobus s tečajniki ZLD Ptuj-Ormož je na pot krenil ob 4:30 s parkirišča na Potrčevi cesti na Ptuju.
Foto: Gregor Bolčina
Pot je vodila mimo Ljubljane do Postojne, od koder so nadaljevali proti Pivki in Ilirski Bistrici. Na Mašun so prispeli okrog 8:30. Po kratkemu predahu je Uroš Grželj izvedel praktični prikaz dela s psom krvosledcem, ki ga je strokovno komentiral priznani kinološki sodnik Leo Fabiani.
Foto: Gregor Bolčina
Nato je Peter Krma, vodja Lovišča s posebnim namenom (LPN) Jelen Snežnik v Gozdni hiši Mašun predstavil LPN Jelen in raziskovalne projekte na velikih zvereh, ki so potekali v Snežniku. Sledila je predstavitev tehnike oponašanja jelenjega rukanja, ki sta jo prikazala Jožef Gril in Tomaž Miklič.
Na koncu so tečajniki obhodili gozdno učno pot in izvedeli zanimivosti iz preteklosti Snežniških gozdov, naseljevanja jelenjadi, varovanja velikih zveri, ki jih je predstavil Gregor Bolčina. Pot so nadaljevali proti vzhodu, prek gozdarske kolonije Leskova dolina do gradu Snežnik. Sledil je ogled Lovske in polharske zbirke nato pa še ogled gradu Snežnik.
Na Občnem zboru Lovske zveze Slovenije, ki je potekal 28. junija v Naklem, so delegati sprejeli poročilo Nadzornega odbora za leto 2023, poročilo o delu in rezultatu poslovanja LZS v letu 2023 ter se seznanili z vsebinskim in finančnim načrtom LZS v tem letu.
Foto: Tilen Hvala
Delegati so se seznanili z informacijami glede izgradnje Nacionalnega lovskega centra v Lukovici, prodaje poslovne stavbe LZS na Župančičevi 9, v Ljubljani in o skorajšnjem začetku nujnih vzdrževalnih del na poslovni stavbi.
Seznanili so se tudi z informacijo o delitvi sredstev, zbranih v humanitarni akciji lovskih organizacij in lovcev za odpravo posledic lanskih poplav. Prav tako so se seznanili s postopkom sprememb in dopolnitev Pravil LZS.
Potem ko je namera o izgradnji vetrnih elektrarn na Boču na območju občine Makole dvignila na noge tako rekoč vso občino in je Civilna iniciativa odločno protestirala proti izgradnji teh objektov, je lovce, ki so bili v množici protestnikov v prvih vrstah, podprlo tudi vodstvo Lovske zveze (LZ) Maribor.
Boč naj ostane neokrnjen, zahtevajo lovci. Foto: arhiv LD Poljčane
Opozarjajo namreč, da bi izgradnja takšnih energetskih objektov občutno poslabšala življenjsko okolje prostoživečih živali in degradirala naravno okolje. Vetrne elektrarne ne sodijo ne na Pohorje in ne na Boč, so v LZ Maribor zapisali v sporočilu za javnost.
Makolski in poljčanski lovci v prvih vrstah na barikadah za ohranitev narave
Kot je dejal starešina Lovske družine (LD) Poljčane in član Upravnega odbora Lovske zveze Maribor Tomislav Kovačič, se je v Makolah zgodila mala revolucija: “Tako makolski kot poljčanski lovci smo se kot odločni protestniki pomešali med ostale občane, saj v širšem kontekstu branimo naravo pred vetrnimi elektrarnami. V občino Poljčane te elektrarne sicer neposredno teritorialno ne posegajo, pač pa v občino Rogaška Slatina. Žal mi je, ker je tam zaenkrat še vse tiho. Nikoli nisem podpiral nasilnih dejanj, a včasih je treba glasno reči ne in pokazati vsaj zobe. Šele glasen in odločen protest lahko obrodi sadove v našo korist.”
Na Boču živi tudi močna kolonija muflonov. Foto: arhiv LD Poljčane
Kovačič meni, da so lovci lahko učinkoviti, če se povežejo z ostalimi deležniki v boju za “naravo” brez vetrnih elektrarn, tam kjer je sploh še kaj narave, v krajinskih parkih in na območjih Nature 2000. “V Makolah smo to uspešno naredili. Že pred tem protestom smo v LD Poljčane argumentirano opozorili na negativne posledice izgradnje omenjenih elektrarn na pogorju Boča. Sprašujem se, kaj bi se zgodilo, če bi prišlo na protest pred parlament zaradi takšnih zgodb tisoč lovcev? Naš lovski kolega iz LD Makole Boštjan Plaznik je predsednik Civilne iniciative v tej občini in brani habitate na Plešivcu, ki so nenadomestljivi za mnoge vrste divjadi. Še več, tam gre tudi za varovanje in zaščito rezervatov vode,« je še povedal Kovačič.
Civilna iniciativa v Makolah je doživela tudi javno podporo tamkajšnjega župana, kar je tako občanom in lovcem vlilo novega upanja, da na Boču ne bo vetrnih elektrarn. Pogorje Boča je namreč (pre)dragocena ekosistemska celota, v kateri bi vetrne elektrarne povzročile nepopravljive posledice za floro in favno.
Zato tudi v LZ Maribor po besedah njenega predsednika Marjana Gselmana, podpirajo zahteve vseh prizadetih lovskih družin na tem območju, še posebej LD Poljčane in LD Makole, ki sta članici LZ Maribor. Ob tem v prizadetih LD in v vodstvu LZ Maribor še poudarjajo, da bi morali biti v bodoče v vse procese umeščanja energetskih objektov v naravno okolje, kot pomembni deležniki vključeni tudi lovci.
V zvezi lovskih družin (ZLD) Prlekije se je 15. junija v Boračevi na podlagi določil Pravil ZLD-P izvedel redni volilni občni zbor. Predstavniki članic so izvolili novo vodstvo ter delovna telesa ZLD-P za obdobje 2024-2028.
Upravni odbor ZLD Prlekije 2024-28. Foto: Dani Mauko
Dosedanjega predsednika Milana Kolariča iz Gornje Radgone je zamenjal Branko Žnidarič, starešina LD Mala Nedelja. Izvoljeni so bili tudi člani nadzornega odbora ter člani častnega razsodišča ZLD Prlekije. Blagajniška dela opravlja Branko Hladen, naloge in dela strokovnega tajnika pa opravlja še naprej Andrej Rugole.
Predsednik delovnega predsedstva Robert Pregrad se je v imenu vseh predstavnikov zahvalil Kolariču za dobro delo v preteklem mandatnem obdobju, novemu predsedniku Žnidariču pa zaželel veliko uspeha pri realizaciji programa dela v korist vseh članic in članov ZLD Prlekije in zelene bratovščine.
Na mednarodni dan risov, 11. junija je v francoskem Remiremontu v bližini gorovja Vogezi potekala mednarodna konferenca o varstvu in ohranjanju risa.
Po predstavitvah je sledila okrogla miza z vsemi govorci. Foto: Corinne Barnet
Konferenca je nastala v okviru francoskega nacionalnega strateškega načrta upravljanja risa, ki ga je organizirala francoska zveza lovcev (Fédération Nationale des Chasseurs) v sodelovanju z regionalno zvezo lovcev na področju Vogezov (Fédération Départementale des Chasseurs des Vosges). Dogodka se je udeležil tudi predstavnik Lovske zveze Slovenije, ki je kot primer dobre prakse prikazal uspešen projekt LIFE Lynx in vključevanja lovcev kot ključnih deležnikov.
Populacija risa v tem predelu Francije je majhna in izolirana od drugih, večjih populacij, kot je na primer najbližja populacija risa v Pfalškem gozdu v Nemčiji. S ciljem vzpostavitve ugodnejšega stanja populacije, je konferenca bila namenjena lovcem in povečanju zavesti o pomembnosti ohranjanja tega plenilca v naravnih ekosistemih ter zagotavljanja višje ravni sprejemanja te vrste, ki jo lovci lahko dojemajo kot konkurenta za plen.
Foto: Corinne Barnet
Predstavnik LZS Tilen Hvala je predstavil izkušnje naše organizacije pri vključevanju v projekt LIFE Lynx ter vključevanju lovcev ter lovskih družin v različne aktivnosti projekta (izpusti risov, monitoring z avtomatskimi kamerami, sodelovanje na seminarjih, predavanjih itd.). Predstavljeni so bili tudi rezultati analiz plenjenja risa iz Dinaridov (število, spolna in starostna struktura plena) ter nove smernice v lovsko upravljavskih načrtih, ki upoštevajo vpliv risa (tudi volka in šakala) na populacije parkljarjev, ki so nastale v okviru projekta.
Udeleženci so si lahko ogledali različne interaktivne vsebine, ki so prikazovale različne težave, s katerimi se risi v Evropi srečujejo. Foto: Tilen HvalaRazstavljene fotografije risa avtorja Laurenta Geslina, ki je med drugim posnel tudi dokumentarni film »Luchs« (slo. »ris«). Foto: Tilen Hvala
Izpostavljena je bila pomembnost vključevanja lovskih organizacij k naravovarstvenim projektom za dvig prepoznavnosti delovanja lovcev na področju varstva narave ter za dvig ugleda lovstva v očeh širše javnosti. Odziv francoskih lovcev je bil pozitiven, saj je predstavitvi sledilo veliko vprašanj.
Projekt LIFE Lynx je bil prvi, ki je naslavljal reševanje populacije risa (ali drugih velikih zveri) pred izumrtjem in pri tem prepoznal ključno vlogo lovcev ter z njihovim sodelovanjem dvignil kakovost končnih rezultatov. Na to dejstvo smo slovenski lovci ponosni, na LZS pa si prizadevamo, da bodo naše znanje in izkušnje prevzele tudi druge lovske organizacije po Evropi.
Na tradicionalnem Botaničnem poletnem sprehodu s Florjanom, nas je tokrat pod Sv. Trojico spremljal tudi lovec, predsednik Lovske družine (LD) Pivka, Sandi Šenkinc. To je bila druga od treh akcij Študijskega krožka MI IN ZVERI, v sodelovanju z Zavodom za turizem Pivka.
Foto: Marjeta Marinčič
Na sprehodih v naravo se vedno nahajamo tudi na območju, s katerim trajnostno gospodari z divjadjo, v skladu z načrti lovskoupravljavskega območja in letnega načrta lovišča, upravljalka lovišča, na današnji lokaciji LD Pivka.
Divjad je prisotna v našem okolju vsepovsod, zato srečanja s prosto živečimi živalskimi vrstami v naravi niso redkost, na Pivškem tudi z zvermi.Sandi je poudaril, na kaj naj bodo sprehajalci pozorni, poleg rastlin, da bo doživetje narave varno za nas in živali ter še bolj zanimivo in celovito.
Foto: Marjeta Marinčič
Lahko opozarjamo nase, če nam je nelagodno, a ne povzročajmo hrupa in ne plašimo živali, ki so tu doma. V poletnem času naj bo pozornost sprehajalcev še posebej usmerjena k mladičem. Morda se odrasla žival ne bo takoj umaknila, čeprav vas vidi; morda ima v bližini mladiča? Tudi v primeru, da zagledate samega mladiča v travi, storite isto. Tiho se umaknite in pomagajte pri ohranjanju naravne dediščine.
Zavedajmo se možnih srečanj z zvermi, a ne povzročajmo panike. Mirujmo, če zagledamo žival in uživajmo redek privilegij. Žival se bo sama umaknila ali pa se počutila mirna. Mi pa… Zagotovo nam bo srce ob takšni priložnosti razbijalo, saj je videti žival v svojem okolju neprecenljivo, zato potrpežljivo in mirno opazujmo.
Kdor se podaja v naravo, naj ima osnovne informacije o območju, na katerega vstopa. V medijih se izpostavlja predvsem konfliktne situacije srečanj z divjadjo. V Študijskem krožku MI IN ZVERI smo k ozaveščanju javnosti glede občutljive tematike sobivanja z divjadjo, pristopili vsebinsko, na pozitiven način, s konkretnimi predstavitvami na terenu, povezano z uporabniki prostora Občine Pivka.
Pri tem nas podpira in z nami sodeluje lovska krovna organizacija Lovska zveza Slovenije. Zahvaljujemo se predsedniku LD Pivka Sandiju Šenkincu, predsedniku LZS Alojzu Kovšci, Gregorju Bolčini, Urši Kmetec in ostalim in sodelavcem LZS za sodelovanje.
Z zadnjo tekmo, ki so jo 15. junija pripravili v Lovski družini (LD) Slovenj Gradec, se je končala liga Lovske zveze Slovenije (LZS) za veterane in superveterane 2024.
Zmagovalci lige LZS 2024 med veterani in superveterani. Foto: Igor Horvat
Liga je imela štiri tekme na streliščih LD Markovci, LD Šentlambert, LD Sinji vrh in zaključek v LD Slovenj Gradec. Na tekmovanjih je sodelovalo 25 strelcev, le 12 strelcev pa je sodelovalo na vsaj treh tekmah, ki so štele v končni rezultat. Tekmovanja v vseh lovskih družinah so bila organizirana na visokem nivoju, prav takšni so bili tudi rezultati strelcev.
Komisija za lovsko strelstvo in lovsko orožje ocenjuje takšno ligo kot dobrodošlo in potrebno, vendar je udeležba strelcev iz leta v leto manjša, zato bomo pretehtali izvedbo lige za naprej, vsekakor bomo v januarju 2025 odprli predprijave za ligo, da ocenimo interes in upravičenost organizacije. Komisija je pripravljena za delo, odvisno pa je od vaše udeležbe. Iz pogovorov z udeleženci je razvidno, da je to dobra priprava na državno prvenstvo, saj tekmuješ z najboljšimi in prav tako z udeleženci državnega prvenstva, zato se lahko čez leto primerjaš, kje si s formo!
Hvala vsem lovskim družinam, ki ste prirejale tekmovanja in strelcem, ki ste se jih udeleževali.
Prva tri mesta v kategoriji veterani:
kombinacija: 1. mesto Janez Škrlj 766 točk, 2. mesto Evgen Makuc 734 točk in 3. mesto Igor Horvat 731 točk
MK: 1. mesto Igor Horvat 387 točk, 2. mesto Janez Škrlj 386 točk in 3. mesto Evgen Makuc 378 točk
golobi: 1. mesto Janez Škrlj 380 točk, 2. mesto Evgen Makuc 356 točk in 3. mesto Darjan Vesenjak 352 točk
Prva tri mesta v kategoriji superveterani:
kombinacija: 1. mesto Anton Hudernik 758 točk, 2. mesto Stanislav Francelj 729 točk in 3. mesto Anton Weiss 729 točk
MK: 1. mesto Anton Koprivšek 383 točk, 2. mesto Zvone Udovč 382 točk in 3. mesto Stanislav Francelj 381 točk
golobi: 1. mesto Anton Hudernik 380 točk, 2. mesto Anton Weiss 356 točk in 3. mesto Stanislav Francelj 348 točk
Liga LZS za veterane in superveterane 2024. Foto: Igor Horvat
Strokovna služba LZS sporoča članicam Lovske zveze Slovenije, lovcem in poslovnim partnerjem, da zaradi kolektivnega dopusta v ponedeljek, 24. junija 2024 ne bo poslovala.
Komisija za lovsko kinologijo LZS za usposobljene članice (območne lovske zveze) objavlja razpise s področja lovske kinologije.
Razpisi so zasnovani s ciljem dviga usposobljenosti vodnikov in njihovih lovskih psov za delo v loviščih, predvsem na področjih lovske kinologije, ki jih določa Zakon o divjadi in lovstvu ter tako, da so v razpisih zajete vse pasemske skupine. Poleg tega sta v letošnjem letu prvič razpisana tudi razpisa v nudenju prve pomoči lovskim psom v primeru nezgod med izvajanjem lova – spletni seminar in seminar, ki bo potekal v živo. Seznam razpisov:
Razpis usposabljanja za vodnike lovskih psov prva pomoč 2024 – splet
Razpis usposabljanja za vodnike lovskih psov prva pomoč 2024 – v živo
Razpis usposabljanja za vodnike psov jamarjev 2024
Razpis usposabljanja za vodnike vseh pasem lovskih psov za delo na divjega prašiča v obori 2024
Razpis usposabljanja za vodnike vseh pasem lovskih psov v prinašanju 2024 – začetni
Razpis usposabljanja za vodnike vseh pasem lovskih psov v prinašanju 2024 – nadaljevalni
V Sloveniji je v povprečju vsak dan povoženih 15 do 20 osebkov srnjadi, ki najpogosteje zaide pred avtomobile. V letošnjem letu je bilo po podatkih iz Lovskega informacijskega sistema Lisjak povoženih že 2.252 prostoživečih živali, od tega kar 1.538 osebkov srnjadi.
Foto: Pixabay
Dejstvo je, da število trkov, zlasti s prostoživečimi parkljarji in zvermi, v zadnjih desetletjih narašča povsod po svetu, kar je posledica intenzivnega širjenja cestnega omrežja, povečanja gostote prometa, večjih hitrosti vožnje, večanja številčnosti in razširjenosti živalskih populacij ter vedno večjega nemira v naravnem okolju. Na slovenskih cestah je bilo v letu 2023 registrirano povoženih 6.383 osebkov divjadi, med njimi kar 4.208 srn in srnjakov, 191 jelenov in košut, 664 lisic, 364 kun belic, 133 divjih prašičev, sedem medvedov in trije volkovi.
Trki zmanjšujejo cestnoprometno varnost, povzročajo veliko gospodarsko škodo, so pomemben dejavnik smrtnosti živalskih populacij in grožnja za dolgoživost ogroženih vrst. Zato si slovenski upravljavci s cestami in lovišči ter raziskovalci prizadevajo, da bi se število povoženih živali zmanjšalo.
Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) skupaj z raziskovalci divjadi, upravljavci lovišč in Lovsko zvezo Slovenije že vrsto let vlaga precejšnje napore za zmanjšanje števila trkov vozil z divjadjo na slovenskih državnih cestah z nameščanjem zvočnih odvračalnih naprav in modrih svetlobnih odsevnikov na problematičnih odsekih državnih cest. Razvita je tudi aplikacija Povoz divjadi; namen aplikacije je, da lovec že na kraju samega povoza, poleg odvzema čeljusti za kategorizacijo, evidentira točno lokacijo povoza divjadi.
Na podlagi tako pridobljenih podatkov upravljavec ceste določa kritične odseke in izvaja ustrezne rešitve za zmanjšanje povozov divjadi (postavitev modrih odsevnikov, zvočnih odvračal, prometnih znakov, itd.).
K zmanjšanju števila povožene divjadi lahko največ prispevamo vozniki sami, ki smo dolžni upoštevati prometno signalizacijo, hkrati pa se moramo zavedati, da se lahko živali na cesti pojavijo kjerkoli, tudi tam, kjer znakov za nevarnost ni. Za razliko od živali je človek tisti udeleženec v prometnih nesrečah, ki je lahko na nevarnost pripravljen in lahko tudi razumsko reagira; živali tega ne znajo in ne zmorejo.
V primeru trka z divjadjo pokličemo Regijski center za obveščanje (ReCo) na številko 112 ali policijo na številko 113. Regijski center za obveščanje bo glede na lokacijo, poklical upravljavca lovišča – lovsko družino, če gre za divjad oziroma azil, če gre za zavarovano vrsto živali. Predstavniki azila bodo žival, ki spada med zavarovane vrste, prevzeli in jo odpeljali v oskrbo. V azilu ne smejo sprejeti divjadi. Če gre za divjad, pridejo na ogled lovci, ki o stanju živali obvestijo lovskega inšpektorja.
Če je žival manj poškodovana, se lahko vrne v naravo. V primeru hude poškodovanosti pa lovski inšpektor odredi izredni odvzem. Lovci izvedejo odrejene ukrepe, saj je divjad v lasti države, lovske družine kot upravljavke lovišč pa so s koncesijsko pogodbo zavezane izvajati lovskoupravljavske načrte, ki jih predpiše država. Poginulo divjad prevzame higienska služba. Poginulo žival, ki spada med zavarovane vrste, pa prevzame Prirodoslovni muzej Slovenije.
Skrb za naravo in ohranitev divjadi ostaja ena od prednostnih nalog Lovske družine (LD) Dobrava tudi v prihodnjih desetletjih. Ob prazniku občine Cerkvenjak lovcem srebrni grb za dobro delo.
Foto: Marjan Toš
Pri lovskem domu v Dobravi v Slovenskih goricah je bila osrednja slovesnost v počastitev 70-letnice ustanovitve in uspešnega delovanja LD Dobrava. V kulturnem programu, ki ga je vodila Darinka Čobec, so nastopili rogisti Lovske zveze Maribor in harmonikarski orkester iz Kaple na Kozjaku.
Vse lovce in goste je nagovoril in pozdravil starešina LD Dobrava Franc Slekovec, slavnostni govornik pa je bil podpredsednik Lovske zveze Slovenije (LZS) in predsednik Lovske zveze (LZ) Maribor Marjan Gselman. Pohvalil je dobro delo tega 36-članskega kolektiva na področju upravljanja z loviščem in med drugim poudaril, da je treba »poudariti, da ste se člani LD Dobrava že kmalu po velikih melioracijah v Pesniški dolini konec 60-tih let minulega stoletja, začeli zavedati negativnih posledic spremembe v življenjskem okolju zlasti male divjadi. Vaša opozorila so bila vedno na mestu, saj so zaradi kasnejših še bolj drastičnih posegov v prostor te posledice zadnja leta že usodne. Tudi iz vaših lovišč izginja mala divjad, od jerebice, prepelice do fazana. Na odprta vprašanja ohranitve male divjadi vsa leta opozarjajo tudi vaši člani v organih naše območne zveze. Glede na vse vaše minule uspehe sem prepričan, da boste še naprej odgovorni varuhi narave in divjadi in sledili temeljnih načelom trajnostne rabe naravnih virov«.
Gselman je omenil zgledno sodelovanje z območno zvezo in kolektivu LD Dobrava podelil spominsko priznanje LZ Maribor. V imenu LZS je zaslužnim članom LD podelil odlikovanja LZS. Starešina LD Franc Slekovec pa je podelil zahvale LD Dobrava, ki so jih poleg članov prejele tudi sosednje LD, druga društva in organizacije iz Občin Cerkvenjak in Sv. Trojica, LZ Maribor, Lovsko kinološko društvo Maribor in pobratena LD Vurmat iz Sv. Duha na Ostrem Vrhu.
Harmonikarji s Kaple so navdušili. Foto: Marjan Toš
Ob prazniku občine Cerkvenjak lovcem srebrni grb za dobro delo
Udeležence je nagovoril tudi predsednik Gasilske zveze Lenart in predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Sv. Trojica Klemen Potrč. Izpostavil je dolgoletno dobro sodelovanje gasilcev in lovcev ter spomnil na izročilo tovarištva tako med lovci kot tudi gasilci, ki jih vedno znova povezuje in krepi sodelovanje. Župan Občine Cerkvenjak Marjan Žmavc je spomnil na začetke organiziranega lovstva v tem delu Slovenskih goric in na ustanovitev LD Cerkvenjak leta 1954, ki se je leta 1968 preimenovala v Dobravo. Javno je razglasil, da je LD Dobrava letošnji dobitnik srebrnega grba Občine Cerkvenjak, ki ga bo prejela na osrednji slovesnosti ob letošnjem občinskem prazniku. Starešina pobratene LD Vurmat Rudi Maček se je dobravškim lovcem zahvalil za sodelovanje in izpostavil skupne naloge obeh kolektivov zelene bratovščine na področju varstva narave in divjadi. Za spomin je lovcem podaril zbirko fotografij iz skupnih lovov in prireditev na Sv. Duhu in v Dobravi.
Rudi Maček, LD Vurmat izroča spominsko listino. Foto: Marjan Toš
Poleg številnih lovcev in praporščakov LD so se praznovanja udeležili tudi mnogi domačini in prijatelji zelene bratovščine. Med njimi je bila tudi Adela Neuvirt z vnukinjo Nino, soproga Zdenka Neuvirta, ki je bil leta 1963 med pobudniki za nakup zdajšnjega lovskega centra v Dobravi in dvakrat starešina LD. Povabili so tudi vse še živeče starešine, od katerih se je odzval le Jožef Majcenovič, zdaj član LD Sv. Ana. Vsem udeležencem slovesnosti so postregli okusni srnjakov golaž in se skupaj zadržali v prijetnem druženju v prireditvenem šotoru na platoju pred lovskim domom v Dobravi do poznih večernih ur.
Jubilejnega 50. Srečanja lovskih pevskih zborov in rogistov, ki je potekalo 8. junija v Brežicah, se je udeležilo skoraj 300 pevcev in rogistov. Častni pokrovitelj srečanja je bil predsednik Državnega zbora Marko Lotrič.
Foto: Jure Škrlep
“Samo nekaj nas je še, ki smo pred petdesetimi leti uresničili idejo, da bi v Globoko povabili pevske zbore, ki so prepevali pesmi z lovsko vsebino in so se imenovali lovski pevski zbori. Bili smo maloštevilni, toda ideja je bila prava, seme je vzklilo in pognalo mogočne korenine. Nastajali so novi in novi lovski pevski zbori in kmalu so se pevcem pridružile tudi skupine lovskih rogistov,” je v svojem nagovoru ob jubilejnem srečanju povedal idejni oče srečanj Franc Kene, predsednik organizacijskega odbora letošnjega srečanja in predsednik Lovskega pevskega zbora Globoko – edine skupine, ki se je udeležila vseh petdesetih srečanj.
Častni pokrovitelj srečanja predsednik Državnega sveta Marko Lotrič. Foto: Jure ŠkrlepPredsednik LPZ Globoko in organizacijskega odbora srečanja Franc Kene. Foto: Jure Škrlep
Lovske pevske zbore in rogiste je pozdravil in jim čestital ob jubileju tudi župan občine Brežice Ivan Molan ter izpostavil dejavno vlogo lovcev v skrbi za naravo in zavedanje zveze o pomenu ljubiteljske kulture.
Predsednik Državnega sveta Marko Lotrič, ki je bil častni pokrovitelj srečanja, je v slavnostnem nagovoru med drugim dejal: “Lovska etika temelji na naravni pravičnosti, ravnovesju med jemanjem in dajanjem, spoštovanju svobode in življenja živali, podrejanju naravnim zakonom in na solidarnosti z ljudmi. Biti član zelene bratovščine pomeni živeti z naravo in za naravo, porabljati svoj čas za prostovoljno delo v skupno dobro. Lovsko tovarištvo je lahko za zgled politiki, ki pogosto izgubi rdečo nit povezovalnosti in več jemlje kot daje.” Slovenija je po Lotričevih besedah majhna po obsegu in številu prebivalcev, a se lahko pohvali s kulturo, saj je slovenska glasba prisotna v vseh delih sveta.
Foto: Jure Škrlep
Lovskim pevskim zborom in skupinam rogistov so dirigirali Mileva Kralj Buzeti, mag. Jani Šalamon, Franc Kene in Vasja Namestnik. Dogodek so popestrili učenci Osnovne šole Globoko, udeležence pa je navdušila humoristka Ivanka Zupančič, Pšečka Mica. Posebno lovsko veščino – oponašanje jelenjega rukanja je predstavil Marko Mavri.
Foto: Urša Kmetec
Predsednik Lovske zveze Slovenije Alojz Kovšca in predsednik Komisije za lovsko kulturo LZS mag. Jani Šalamon sta podelila posebna priznanja: za dvajseto udeležbo na srečanjih je priznanje prejel Lovski oktet Javorniki Postojna, za trideseto Rogisti Zveze lovskih družin Ptuj-Ormož, za štirideseto udeležbo Lovski oktet LD Peca-Mežica, in kot edini, ki se je udeležil vseh srečanj, je prejel priznanje Lovski pevski zbor Globoko.
Na predvečer praznika lovske kulture so v Športni dvorani Brežice slovesno odprli fotografsko razstavo z naslovom Narava – Divjad, na kateri je bilo na ogled 31 fotografij petih članov lovskih organizacij v Sloveniji. Razstava je nastala od podpori in sodelovanju Foto kluba Brežice. Lovci so se s fotografijami potegovali za priznanje v treh različnih temah. V vseh je osvojil zlato priznanje Lojzi Avsenik, ki so mu zmago prinesle fotografije Tisti čas v letu, Šoja in Sokolar 2.
50. Srečanje lovskih pevskih zborov in rogistov Slovenije. Foto: Jure Škrlep in Urša Kmetec
LIDL Slovenija nas je pred časom razveselil s ponudbo v obliki donacije ptičje hrane za zimsko krmljenje ptic, ki smo jo z veseljem sprejeli.
Foto: Benjamin Konjir
Donacija je vsebovala hrano za siničke, hrano za gozdne ptice, mešana semena za ptice, hrano za ptice, sončnična semena in krmilnice v skupni vrednosti 4.819,00 €. Količinsko pa je bilo vse kar sedem palet ptičje hrane. Donacijo smo prevzeli v njihovem centralnem skladišču v Arji vasi in jo začasno skladiščili pri predsedniku Savinjsko-Kozjanske zveze lovskih družine (SKZLD) Celje Miranu Freitagu, kjer so jo lovske družine tudi prevzele. Po dogovoru so jo lovske družine razdelile osnovnim šolam ali vrtcem v njihovem kraju.
Posebni dogodek delitve donacije se je zgodil v Mozirju. Starešina LD Mozirje Janez Pirnat se je za donacijo dogovoril z ravnateljico Osnovne šole Mozirje Petro Klepec, ki je tudi predsednica aktiva ravnateljev Zgornje Savinjske doline. Vse je obvestila o ponudbi, ki so jo ravnatelji z veseljem sprejeli. Starešina LD Mozirje je v Celju prevzel ptičjo hrano za vse in jo pripeljal v Mozirje, kjer so jo predstavniki lovskih družin v Zgornji Savinjski dolini razdelili po šolah.
Ne glede na prejeto donacijo s strani podjetja LIDL, za katero se jim najlepše zahvaljujemo, imamo kar nekaj lovskih družin v naši zvezi, ki vsako leto za zimo kupijo hrano za ptice in jo podarijo osnovi šoli ali vrtcu v njihovem kraju. Letos se je s pomočjo donacije razdelila hrana še več šolam in vrtcem, da bodo lahko v prihodnji zimi spet poskrbeli za ptice pevke. Upajmo, da bomo podobnih donaciji deležni tudi v prihodnje.
V prijetni Bunčetovi domačiji v Dutovljah je 7. junija v organizaciji Brkinsko-Kraške zveze lovskih družin (BK ZLD) in Društva slovenskih lovcev FJK Doberdob potekala slovesna podelitev spričeval in podpis zaprisege slovenskega lovca.
Foto: arhiv BK ZLD
Spričevala je za uspešno opravljen lovski izpit prejela 9. generacija mladih lovcev BK ZLD in pa člani Društva slovenskih lovcev FJK Doberdob, ki so uspešno opravili tečaj iz slovenske zakonodaje. Spričevala so mladim lovcem podelili predsednik BK ZLD Jordan Štrekelj, podpredsednik LZS Miran Štrukelj, strokovna sodelavka LZS mag. Nataša Oven, predsednik OZUL-a Danimir Rebec in predsednik izpitne komisije Andrej Sila.
Samo dogajanje so popestrili rogisti BK ZLD, ki prav v letošnjem letu praznujejo 5. obletnico svojega sodelovanja. Po končanem slavnostnem delu je sledilo prijetno druženje ob kozarčku kraškega terana in kraškem pršutu.
Na strelišču Gaj-Pragersko se je 9. junija odvijala tretja tekma odprtega prvenstva LZS v compaku, ki je tudi izbirno tekmovanje za svetovno prvenstvo 2024 v compaku, ki bo na Madžarskem. Tekme se je udeležilo 21 strelcev.
Foto: Matija Janc
Na prvem mestu je Boštjan Sadek s 364 točkami, sledita Miha Finkšt in Nejc Hlebš – oba s 344 točkami.
Rezultati tretje izbirne tekme:
V skupnem seštevku vodi Boštjan Sadek s 1.060 točkami, drugi je Nejc Hlebš s 1.020 točkami, tretji je Miha Finkšt s 996 točkami.
Zadnja, četrta tekma odprtega prvenstva LZS v compaku bo 30. 6. 2024. Štiri tekme se štejejo za rezultat prvenstva, tri najboljše tekme pa se štejejo za ekipo LZS (prvih 6 strelcev), ki bo LZS zastopala na svetovnem prvenstvu v compaku 2024.
Predsednik Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje Matija Janc
Slovesna podelitev spričeval in podpis zaprisege novih lovk in lovcev generacije 2023-2024 ZLD Ljubljana je potekala 18 maja v lepem sončnem vremenu pri lovskem domu na Rakitni.
Foto: Henrik Hoffman
Kulturni program je vodila dolgoletna lovka Vanja Papež iz LD Grosuplje. Prireditev se je začela z nagovorom gostitelja prireditve starešine LD Rakitna Marjana Šivica in nadaljevala s kulturnim programom: nastopom Kulturnega društva Simon Jenko – Lovski pevski zbor Medvode in Kulturnega društva Domžalski rogisti.
V nadaljevanju je predsednik komisije za izobraževanje Alojz Albreht v vzpodbudnem nagovoru poudaril, da je za mladimi lovci uspešno prehojena pot izobraževanja, ki so jo začeli s praktičnim delom z mentorjem v lovski družini in ga nadaljevali s teoretičnim delom vse do zaključka lovskega izpita: “Vsi skupaj smo lahko ponosni, ker pripadamo slovenski lovski organizaciji, ki v svetu uživa velik ugled. Ta dan naj vas spominja na vse lepo, kar ste in bomo še doživljali v naravi in skrbi za divjad. Bodimo lovci s ponosom!” Zahvalil se je predavateljski ekipi, izpitni komisiji in tajniku ZLD Ljubljana Francu Kerinu, ki je tečajnike vodil na predavanjih in jih seznanjal s potekom izobraževanja.
Sledil je nagovor predsednika ZLD Ljubljana mag. Lada Bradača, ki je novim lovcem položil na srce, da naj bodo s svojim udejstvovanjem predvsem varuhi narave in divjadi: “Vodi naj vas ponos biti lovec in s svojim zgledom krepite zaupanje v lovstvo in etične vrednote.” Za popestritev svečanega dogodka pa je še posebno z velikim zanimanjem poskrbel aktualni državni prvak Nejc Kos iz LD Borovnica, ki je prikazal svoje mojstrovine v oponašanju jelenjega rukanja.
Pred podelitvijo lovskih spričeval je vodja izobraževanja Alojz Albreht udeležence seznanil s potekom izobraževanja. Povedal je, da je lovski izpit uspešno zaključilo 30 lovcev s povprečno oceno 3,72. Dva pripravnika bosta izpit opravljala v jesenskem roku, trije pripravniki pa imajo delno priznane izpite. Po zaključku podelitve spričeval in izkaznic so bile najboljšim udeležencem podeljene knjižne nagrade. Prejeli so jih Miha Moškon iz LD Mokrc za doseženo povprečno oceno 5, Petra Jelovšek iz LD Rovte (ocena 4,92), Milena Hoffman iz LD Dobrova (ocena 4,66) in Domen Baranja iz LD Ig (ocena 4,55).
Novim lovcem so bile izrečene čestitke in napotki za dobro delo in počutje na njihovi lovski poti – naj delajo dobro in za korist divjadi. Predstavnik razreda novih lovk in lovcev Marko Horvat je pred podpisom etičnega kodeksa prebral Zaprisego slovenskega lovca z izgovorjeno besedo prisegam!
Po podpisu zaprisege je podpredsednik ZLD Ljubljana Miran Zupančič kot vodja izvedel z udeleženci lovski ropot. Poudaril je, da je to posebnost slovenskih lovcev, ki naj se ohrani tudi v bodoče in naj bomo ponosni na ta običaj, ki nas zaznamuje kot edinstvene slovenske lovce. Po uradnem delu je sledilo prijetno druženje, ki so ga pripravili lovci LD Rakitna.
Komisija za izobraževanje LZS je izvedla dve celodnevni izobraževanji za starešine oziroma odgovorne osebe lovskih družin. Prvo izobraževanje je potekalo 18. maja v Novem mestu, drugo pa 1. junija v Šmarjah pri Kopru. Obe sta bili dobro obiskani.
Usposabljanje starešin LD v Lovskem centru Lovske zveze Koper. Foto: Gregor Bolčina
Vodenje lovske družine je kompleksna in zahtevna ter odgovorna funkcija, zato so se udeleženci izobraževali na področju zakonodaje, finančnega poslovanja lovskih družin, komuniciranja z javnostmi in lovskoupravljavskega načrtovanja ter o psiholoških vplivih in vidikih uporabe strelnega orožja na družbo in na posameznika. Predstavitvam je sledila diskusija. Usposabljanj sta se udeležila tudi predsednik Komisije za izobraževanje Ivan Žižek in predsednik LZS Alojz Kovšca.
Na podlagi mnenj in tudi izpolnjenih anketnih vprašalnikov udeležencev usposabljanja, ugotavljamo, da so tovrstna izobraževanja nujno potrebna, zato bomo z njimi nadaljevali že jeseni. Upoštevali pa bomo tudi prejeta mnenja glede vsebine in izvedbe izobraževanj.
Usposabljanje starešin LD v Novem mestu in Šmarjah pri Kopru. Foto: Urša Kmetec
Rok za oddajo fotografij prostoživečih živali na javnem nagradnem natečaju za izbor najboljših fotografij za koledar LZS 2025 se je zaključil 3. junija.
Foto: Andrej Miklavčič
Na natečaju je sodelovalo 27 avtorjev, ki se ukvarjajo z naravoslovno fotografijo, skupno so oddali 199 fotografij. Prejete fotografije bo pregledala in ocenila Komisija za izbor, imenovana s strani Uredniškega odbora LZS. Vsem fotografom se zahvaljujemo za poslana dela.
Rezultati o izboru bodo objavljeni na spletni strani LZS in v reviji Lovec.
Na strelišču Gaj-Pragersko se je 1. junija odvijala druga tekma odprtega prvenstva LZS v compaku, ki je tudi izbirno tekmovanje za svetovno prvenstvo 2024 v compaku, ki bo na Madžarskem.
Foto: Matija Janc
Prve mesto je s 344 točkami dosegel Nejc Hlebš, drugi je bil Boštjan Sadek s 336 točkami, tretji pa Leon Sadek s 328 točkami.
Rezultati druge izbirne tekme:
V skupnem seštevku vodi Boštjan Sadek prek Nejcem Hlebšem, na tretjem mestu je Miha Finkšt.
Strokovno-znanstveni svet Lovske zveze Slovenije odpira javni razpis za najboljša diplomska, magistrska in doktorska dela s področja divjadi in lovstva (izdelana in končana v obdobju 2022 – 2024). Prijave sprejemamo do 5. julija 2024, do 12. ure.
Foto: Pixabay
Predvidena vrednost razpisanih sredstev znaša 1.500 evrov
Višina (neto) dodeljenih sredstev za posamezno zaključno nalogo znaša: za doktorsko delo 300 evrov, za magistrsko delo (vključno z bolonjskim magisterijem druge stopnje) 200 evrov in za diplomsko delo 100 evrov.
Objava v Zlatorogovem zborniku
Prejemniki finančnih sredstev bodo obvezani, da iz teme svojega dela pripravijo najmanj en znanstveni ali strokovni prispevek za objavo v Zlatorogovem zborniku.
Oglejte si majsko oddajo o lovstvu, oddajo Dober pogled. Na voljo na YouTube strani Lovske zveze Slovenije in na naši spletni strani. Arhiv vseh oddaj je dostopen tudi v zavihku publikacije.
Majsko oddajo o lovstvu začenjamo v Dutovljah, kjer smo se udeležili otvoritve svetovnega prvenstva za jazbečarje po krvnem sledu brez spremstva sodnika. V Državnem svetu se je 13. maja odvil posvet “Problematika evidentiranja škod od divjadi: stanje in možnosti izboljšav”. Doživite Pivko z lovci je bil slogan prireditve, kjer se javnosti predstavilo lovstvo v Pivki in njegove pozitivne vrednote. Udeležili smo se divjačinske salamijade, ki jo je organizirala Zveza lovskih družin Ljubljana.
Na podlagi programa izobraževanj Postojnsko Bistriške Zveze lovskih družin (ZLD) je 26. maja potekalo regijsko tekmovanje v streljanju s puško risanico v v Lovski družini (LD) Tabor Zagorje na Jurščah.
Foto: Jadran Grželj
Tekmovanja se je letos udeležilo petnajst ekip iz območja Postojnsko Bistriške ZLD. Prvo mesto v streljanju je osvojila ekipa LD Črna jama, drugo mesto ekipa LD Tabor Zagorje I., tretje mesto ekipa LD Hrenovice, četrto mesto ekipa LD Timav Vremein peto mesto ekipa LD Prestranek. Med posamezniki je prvo mesto osvojil Martin Kavčič iz LD Timav Vreme, drugo mesto Mitja Vidrih iz LD Črna jama, tretje mesto Jernej Bittner iz LD Hrenovice, četrto mesto Luka Seidl iz LD Tabor Zagorje in peto mesto Tomaž Čič iz LD Črna jama. Ekipam in posameznikom so bili za osvojena mesta podeljeni pokali, priznanja in medalje ter praktične nagrade.
Regijskega tekmovanja, so se v skladu z določili Pravilnika o lovskem strelstvu LZS udeležili in si ga ogledali lovski pripravniki Postojnsko Bistriške ZLD in ZLD Notranjske, v okviru programa za usposabljanje iz varnega ravnanja z lovskim orožjem, v sklopu izvedbe izobraževanja za lovce, pod vodstvom predavatelja in predsednika Postojnsko Bistriške ZLD Božidarja Štembergerja.
Postojnsko Bistriška ZLD se zahvaljuje lovskim družinam in članom za njihovo udeležbo ter organizacijam, ki so prireditev omogočile: Rebec, d.o.o., Avantura Trade, d.o.o., Jernej Bittner s.p., Zavarovalnica Triglav d.d. in LD Tabor Zagorje.
V gradu Goraj na Poljskem, je med 17. in 19. majem potekalo XXV. Evropsko prvenstvo v oponašanju jelenjega rukanja. Dogodek je potekal v okviru 30. festivala Poljske lovske kulture.
Tadej Klemenšek. Foto: Jani Šalamon
Ekipo Lovske zveze Slovenije so zastopali tekmovalci Tadej Klemenšek, Marko Mavri in Tomaž Miklič. Poleg tekmovalcev so ekipo sestavljali še mednarodna sodnika Ernest Kerčmar in Pavel Nared ter vodja ekipe predsednik Komisije za lovsko kulturo LZS mag. Jani Šalamon.
Na prvenstvu je sodelovalo dvanajst ekip iz Avstrije, Belgije, Češke, Estonije, Francije, Latvije, Litve, Madžarske, Nemčije, Poljske in Slovenije. Prvi dan prvenstva je potekal posvet vodij ekip in sodnikov, na katerem so bile predstavljene tekmovalne discipline. Na posvetu je bilo izbranih osem sodnikov iz držav sodelujočih ekip. Na tokratnem prvenstvu je tekmovalce ocenjeval tudi Ernest Kerčmar, mednarodni sodnik iz Slovenije. V soboto, 18. maja je potekalo polfinalno tekmovanje v dveh disciplinah. V popoldansko finale se je uspelo uvrstiti devetnajstim tekmovalcem.
Prvo mesto je osvojil Virgile Parpinelli iz Francije, 2. mesto je zasedel Jan Brtnik iz Češke. Tadej Klemenšek je osvojil odlično 3. mesto. Zmagovalne stopničke je zgrešil zgolj za 2 točki. Marko Mavri in Tomaž Miklič sta osvojila 25. mesto. Ekipno zmago je dosegla Republika Češka, 2. mesto je pripadlo Slovaški in 3. mesto Poljski. Slovenija je v skupini uvrstitvi dosegla 9. mesto.
Ekipa LZS Slovenije v oponašanju jelenjega rukanja se je v najboljši luči predstavila kot ambasador slovenskega lovstva in njene kulture in dokazala, da spada v sam vrh oponašanja jelenjega rukanja v Evropi. Slovenska lovska kultura je z razlogom uvrščena v Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine.
Organizatorji prvenstva pa so se izkazali kot izvrstni gostitelji in ekipam nudili odlične pogoje za bivanje in pester spremljevalni program. Organizatorjem smo podarili sliko kozoroga v slikarski tehniki olje na platnu – posebna zahvala gre lovcu in slikarju Andreju Militarevu za podarjeno sliko. Hvala tudi lovcu in slikarju Martinu Fujanu za grafike kozoroga, ki smo jih podarili vsem državam udeleženkam prvenstva.
Predsednik Komisije za lovsko kulturo mag. Jani Šalamon
Na strelišču Strelskega društva Osek pri Vladu Šteinfelserju je bilo tradicionalno tekmovanje v lovski kombinaciji za lovske družine iz lenarškega lovskogojitvenega bazena (LGB). Organizator letošnje prireditve je bila Lovska družina (LD) Voličina.
Kapetani treh najboljših ekip Žan Ornik, Milan Bauman in Branko Lončarič (od leve). Foto: Marjan Toš
V ekipni in posamični konkurenci se je pomerilo 30 lovskih strelcev iz lovskih družin Benedikt, Dobrava, Lenart, Sv. Ana, Sv. Jurij v Slovenskih goricah in Voličina. Vse strelce je nagovoril in pozdravil starešina LD Voličina Franci Ornik, ki je tudi sam sodeloval v ekipi LD Voličina.
Tekmovanje je potekalo organizacijsko-tehnično brezhibno, varno in v športnem merjenju moči. Kot vselej so tudi letos nekateri favoriti zatajili, zato pa so se dokazali mlajši lovski strelci, ki v vseh lovskih družinah počasi prevzemajo vodilno vlogo na področju lovskega strelstva. V ekipni konkurenci je letos prepričljivo zmagala pomlajena ekipa LD Sv. Jurij v Slovenskih goricah pred mlado ekipo LD Lenart in LD Benedikt. Na četrto mesto so se uvrstili strelci iz LD Voličina, na peto LD Dobrava in na zadnje, šesto LD Sv. Ana.
V posamični konkurenci je slavil izkušeni lovski strelec Milan Bauman iz LD Sv. Jurij, ki je zbral 337 točk pred Dominikom Slekovcem z LD Dobrava (323 točke) in mladim nadvse obetavnim strelcem Žanom Ornikom iz LD Lenart (319 točk). Četrti je bil Alen Petelin iz LD Lenart in peti David Trojner iz LD Benedikt. Kot je ob koncu tekmovanja poudaril starešina LD Voličina tradicija lovskega strelstva v LD iz osrednjih Slovenskih goric ostaja, saj jo uspešno nadaljujejo mladi strelci. Prihodnje leto bo prvenstvo lenarškega LGB 10. maja, organizator tekmovanja pa bo LD Dobrava.
Lovska družina (LD) Starše je ob prazniku občine 26. maja organizirala dan odprtih vrat lovske družine z lovsko razstavo in predavanjem o skrbi za lovsko orožje.
Razstavo so namenili izobraževalnemu pomenu lovcev ter prikazu značilnosti v lovišču. Predavanje na temo hrambe, nošenja in uporabe lovskega orožja je pripravil Marjan Gselman, podpredsednik Lovske zveze Slovenije.
Dopolnilno izobraževanje lovcev v lovskih družinah je vedno bolj pomembno prav zaradi odnosa do lovcev in tega, kako se danes obnašajo lovci v lovišču tudi z orožjem. In prav za ta namen so lovci Lovske družine Starše z dnevom odprtih vrat opravili predavanje ter lovsko razstavo.
Komisija za lovsko kinologijo LZS prosi lovske družine, da ažurirajo podatke o psih v lovski družini in o njihovih vodnikih v aplikaciji Lisjak.
Foto: Tilen Hvala
Na podlagi osveženih podatkov bo komisija izvedla analizo stanja lovske kinologije v Sloveniji. Hkrati pozivamo lovske družine, da obvestijo svoje člane, ki so vodniki psov krvosledcev o vpisu na seznam krvosledcev.
Komisija za lovsko kinologijo Lovske zveze Slovenije poziva vse vodnike krvosledcev, da izkažejo interes vpis na seznamu krvosledcev, ki bo objavljen na spletni strani krvosledci.lzs.si.
Foto: Gregor Bolčina
Seznam bo namenjen članom in bo služil kot pomemben vir informacij za lovce, ki potrebujejo pomoč pri iskanju ranjene divjadi.
Na strelišču Gaj-Pragersko se je 18. maja odvijalo odprto prvenstvo Lovske zveze Slovenije v veliki kombinaciji 2024.
Foto: Matija Janc
Sodelovalo je 36 strelcev iz petih območnih zvez in trije gostje – člani reprezentance HLS. Najboljši strelci so bili: 1. Marijan Sadek, 2. Boštjan Sadek in 3. Maks Garmut. Tekmovanje je bila tudi pripravljalna tekma za strelce, ki se bodo udeležili tekmovanja na Češkem.
Rezultati:
Predsednik Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje Matija Janc
Generacija zasavskih lovskih pripravnikov 2023/24 je 21. maja pred lovskim domom Lovske družine Šmartno pri Litiji podpisala zaprisego slovenskega lovca.
Foto: Urša Kmetec
Slavnostna podelitev spričeval mladim lovcem na gradu Bogenšperk zaradi slabega vremena letos ni bila mogoča, na srečo se je na našo prošnjo hitro odzvala in nas prijazno gostila Lovska družina Šmartno pri Litiji. Zaradi vremena in prostorske omejitve smo morali načrtovano prireditev nekoliko skrajšati in žal odpovedati nastop kot vedno dobro pripravljenega Lovskega pevskega zbora Trbovlje. “Mi smo tisti, ki se moramo prilagajati naravi, in ne narava nam,” smo ponovno ugotavljali.
“Danes boste podpisali etični kodeks slovenskega lovca in uradno postali lovci. Naj ne ostane le pri podpisu na papirju. Želimo, da vsa znanja in načela, ki ste jih prejeli na tečaju, prenesete tudi v svoje lovsko udejstvovanje. Naj bo bodo vaša dejanja vedno v dobrobit lovstva, v prid divjadi in narave,“ so izvedeli mladi lovci. Nato je Martina Juvan v imenu tečajnikov prebrala svečano zaprisego slovenskega lovca.
Spričevala o opravljenem lovskem izpitu so dvanajstim mladim zasavskim lovcem in lovki slovesno podelili predsednik Lovske zveze Slovenije Alojz Kovšca, predsednik Zveze lovskih družin Zasavje Tomaž Trotovšek in Predsednik Komisije za izobraževanje ZLDZ ter predsednik zasavskega območnega združenja upravljavcev lovišča (OZUL) dr. Matija Klopčič.
Slavnostni dogodek so popestrili Zasavski rogisti, ki v letošnjem letu praznujejo 50. letnico delovanja.
Urša Kmetec
Foto: Urša KmetecFoto: Franc PotočnikFoto: Franc Potočnik
Vodenje lovskih družin je kompleksna in zahtevna funkcija. Zaradi vedno večjega interesa po usposabljanju starešin lovskih družin se je Komisija za izobraževanje LZS odločila, da organizira usposabljanje starešin na vseslovenskem nivoju.Drugo letošnje usposabljanje bo v soboto, 1. junija, v Lovskem centru Lovske zveze Koper, Srgaši 38B, Šmarje pri Kopru.
Prijave na usposabljanje, ki se jih poleg starešin lahko udeležijo tudi druge dogovorne osebe v lovski družini, so odprte v Lisjaku.
Urnik bo sledeč.
Kot je iz urnika razvidno, bo usposabljanje celodnevno. Stroške usposabljanja, vključno z malico, krije Komisija za izobraževanje LZS.
V Pivki je 17. maja potekala svečana podelitev spričeval za opravljen državni lovski izpit 38 novim lovkam in lovcem iz Postojnsko-Bistriške Zveze lovskih družin (ZLD) in Notranjske ZLD.
Foto: mag. Aleš Klemenc
Veseli nas, da je v letošnji generaciji kar sedem novih lovk. Ob slovesnem dogodku gre zahvala predavateljskemu aktivu in strokovni službi Postojnsko-Bistriške ZLD za profesionalno in visoko strokovno izvedeno delo izobraževanja nove generacije slovenskih lovk in lovcev, ki so ob tem dogodku podpisali zaprisego slovenskega lovca.
V lovskem domu Lovske družine (LD) Starše je 19. maja potekal zaključek usposabljanja za pridobitev naziva inštruktor lovskega strelstva, na katerem so 63 lovcem in lovkama podelili potrdila, znake in našitke za nov naziv v lovstvu.
Foto: dr. Srečko F. Krope
35-urno usposabljanje je potekalo na Zvezi lovskih družin Ptuj-Ormož in Lovski zvezi Koper. Novim inštruktorjem lovskega strelstva so spričevala podelili predsednik LZS Alojz Kovšca, podpredsednik LZS Marjan Gselman in predsednik Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje Matija Janc.
Foto: dr. Srečko F. Krope
Kovšca se je v uvodnem nagovoru zahvalil vsem nosilcem izvedbe usposabljanja in poudaril pomen usposabljanja. Nadaljnja naloga območnih lovskih zvez je, da bodo s pomočjo inštruktorjev lovskega strelstva izvajali usposabljanja s strelskimi referenti lovskih družin iz njihovega območja. Vsebine, ki so jih poslušali, in metode bodo uporabljene za usposabljanje strelskih referentov, ki bodo to znanje uporabljali pri delu v lovski družini. Ne le s pripravniki, ampak z vsemi člani.
Na Zgornji Polskavi so slovesno podelili spričevala 49 mladim štajerskim lovcem. Ena najboljših generacij zadnjega obdobja je rezultat dobrega dela mentorjev v matičnih lovskih družinah in močne ekipe predavateljskega aktiva Lovske zveze Maribor.
Foto: arhiv LZ Maribor
Ob koncu izobraževanja lovskih pripravnikov generacije 2023/2024 v Lovski zvezi (LZS) Maribor je bila na Zgornji Polskavi slovesna podelitev spričeval s prisego in podpisom etičnega kodeksa. Vse udeležence je pozdravil in nagovoril predsednik LZ Maribor in podpredsednik Lovske zveze Slovenije Marjan Gselman. Mladim lovkam in lovcem je zaželel srečo na njihovih lovskih poteh in jim ‘položil na srce’, da naj v lovišču vselej ravnajo lovsko etično, do divjadi pravično, in da “naj se kot lovci in lovke vedno odločajo za življenje, torej v korist divjadi”.
O poteku izobraževanja je spregovoril predsednik komisije za izobraževanje LZ Maribor Ivan Žižek. Povedal je, da je od 50 prijavljenih izobraževanje z lovskim izpitom zaključilo 49 kandidatov. Njihova povprečna starost je 30 let, ker je za pomlajevanje lovske organizacije obetavno. Med mladimi lovci je kar pet predstavnic nežnega spola in kar tri med njimi so dosegle najboljši učni uspeh. Najboljša v letošnji generaciji je bila Nika Flakus iz LD Puščava s povprečno oceno 4,92. Druga je bila Ana Lorenci iz LD Radlje, ki je dosegla povprečje 4,87 in tretja Melisa Zadravec iz LD Sv. Ana v Slovenskih goricah z enakim povprečjem.
Pet mladih lovk v družbi predsednika LZ Maribor. Foto: arhiv LZ Maribor
Povprečna ocena celotne generacije je znašala 3,81, kar jo uvršča med najboljše v zadnjem obdobju. K izjemno dobrim rezultatom in znanju so po Žižkovi oceni poleg dobrega dela mentorjev med praktičnim delom lovskega izpita v lovskih družinah veliko prispevali tudi strokovno podkovani predavatelji. LZ Maribor ima najmočnejši predavateljski aktiv v Sloveniji, ki šteje kar 21 predavateljev različnih strok.
Svečano kolektivno zaprisego, s katero se je 49 mladih lovcev zavezalo k spoštovanju določil etičnega kodeksa, trajnostne rabe naravnih virov, spoštovanja in krepitve lovskega tovarištva ter ugleda lovske organizacije, je prebrala Ana Lorenci iz LD Radlje. Najboljšim trem mladim lovkam je predsednik LZ Maribor Marjan Gselman podelil knjižna darila, vsem petim pa simbolične šopke rož in jim izrekel iskreno dobrodošlico v zeleni bratovščini. Po podpisu zaprisege, ki so se ga skupaj z mladimi lovci udeležili tudi starešine njihovih lovskih družin so slovesnost z mogočnim zvenom sklenili Rogisti Lovske zveze Maribor.
Za mlade lovce praznični dogodek so zaokrožili s sproščenim družabnim srečanjem. Slovesnost na Polskavi, za katero imata največ organizacijskih zaslug razrednika generacije Ana Lorenci in Miha Repnik ter strokovni tajnik LZ Maribor Božidar Kunej, je lahko v vseh pogledih primer zgledne promocije lovstva.
V Lovski družini Šentlambert je 11. maja potekalo 2. kolo lige veteranov in superveteranov LZS 2024.
Foto: Matija Janc
VETERANI
ŠT.
Ime in priimek
GOLOBI
točke
MK
skupaj
1.
JANEZ ŠKRLJ
24
96
97
193
2.
TOMAŽ KOROŠEC
24
96
97
193
3.
FRANCI VIDMAR
24
96
95
191
4.
EVGEN MAKUC
24
96
95
191
5.
MILAN ZAJAMŠEK
24
96
93
189
6.
DARJAN VESENJAK
24
96
93
189
7.
RAJKO KERŠEVAN
24
96
93
189
8.
DUŠAN PUŠ
23
92
93
185
9.
IGOR HORVAT
22
88
95
183
10.
IVAN KOS
21
84
90
174
SUPERVETERANI
ŠT.
Ime in priimek
GOLOBI
točke
MK
skupaj
1.
ANTON HUDERNIK
25
100
95
195
2.
STANISLAV FRANCELJ
25
100
94
194
3.
RUDOLF MLINARIČ
24
96
93
189
4.
ANTON KOPRIVŠEK
23
92
96
188
5.
ANTON WEISS
23
92
94
186
6.
DARKO PAHOR
24
96
90
186
7.
SREČKO KOBETIČ
24
96
87
183
8.
VLADIMIR HACE
22
88
94
182
9.
ZVONE UDOVČ
19
76
95
171
10.
JANEZ RUŽIČ
19
76
88
164
SKUPNI REZULTATI LIGE ZA VETERANE IN SUPERVETERANE
VETERANI
MESTO
ime in priimek
MARKOVCI
ŠENTLAMBERT
skupaj
1.
JANEZ ŠKRLJ
191
193
384
2.
MILAN ZAJAMŠEK
190
189
379
3.
IGOR HORVAT
191
183
374
4.
DARJAN VESENJAK
173
189
362
5.
EVGEN MAKUC
171
191
362
6.
IVAN KOS
172
174
346
7.
TOMAŽ KOROŠEC
0
193
193
8.
FRANCI VIDMAR
0
191
191
9.
RAJKO KERŠEVAN
0
189
189
10.
DUŠAN PUŠ
0
185
185
11.
FRANC ČARGAN
183
0
183
12.
ALBIN BRATUŠA
171
0
171
VETERANI
GOLOBI
MESTO
ime in priimek
MARKOVCI
ŠENTLAMBERT
skupaj
1.
JANEZ ŠKRLJ
24
24
48
2.
MILAN ZAJAMŠEK
24
24
48
3.
IGOR HORVAT
23
22
45
4.
DARJAN VESENJAK
20
24
44
5.
EVGEN MAKUC
19
24
43
6.
IVAN KOS
19
21
40
7.
FRANC ČARGAN
24
0
24
8.
TOMAŽ KOROŠEC
0
24
24
9.
FRANCI VIDMAR
0
24
24
10.
RAJKO KERŠEVAN
0
24
24
11.
ALBIN BRATUŠA
23
0
23
12.
DUŠAN PUŠ
0
23
23
VETERANI
MK
MESTO
ime in priimek
MARKOVCI
ŠENTLAMBERT
skupaj
1.
IGOR HORVAT
99
95
194
2.
JANEZ ŠKRLJ
95
97
192
3.
MILAN ZAJAMŠEK
94
93
187
4.
FRANC ČARGAN
87
0
87
5.
DARJAN VESENJAK
93
93
186
6.
IVAN KOS
96
90
186
7.
EVGEN MAKUC
95
95
190
8.
ALBIN BRATUŠA
79
0
79
9.
TOMAŽ KOROŠEC
0
97
97
10.
FRANCI VIDMAR
0
95
95
11.
RAJKO KERŠEVAN
0
93
93
12.
DUŠAN PUŠ
0
93
93
Na strelišču Gaj-Pragersko se je 12. maja 2024 odvijala prva tekma lige v COMPAKU LZS 2024, ki je tudi izbirno tekmovanje za svetovno prvenstvo 2024 v Compaku na Madžarskem. Druga tekma je preložena iz 2. 6. 2024 na 1. 6. 2024, s pričetkom ob 9. uri.
Foto: Matija Janc
12. 5. 2024 COMPAK
IZB.
2024
MESTO
ime in priimek
C-1
C-2
C-3
C-4
GOLOBI
SKUPAJ
1.
BOŠTJAN SADEK
22
22
23
23
90
360
2.
MIHA TRAVNER
23
23
23
20
89
356
3.
MATJAŽ HLEBŠ
22
23
21
21
87
348
4.
MIHA FINKŠT
25
22
23
17
87
348
5.
MARIJAN SADEK
21
19
22
22
84
336
6.
NEJC HLEBŠ
22
21
21
19
83
332
7.
MAKS GARMUT
21
20
19
22
82
328
8.
IVICA FLEGAR
20
18
21
20
79
316
9.
TOMAŽ KOROŠEC
21
20
19
19
79
316
10.
JAN GARMUT
18
17
22
22
79
316
11.
MILKO VRBINC
16
19
23
21
79
316
12.
MARE VILFAN
19
19
22
18
78
312
13.
LEON SADEK
20
19
19
17
75
300
14.
MITJA KERSNIK
18
18
20
19
75
300
15.
DAMJAN PORENTA
19
15
20
17
71
284
16.
DUŠAN URANKAR
19
20
14
18
71
284
17.
EVGEN MAKUC
15
18
23
13
69
276
18.
ŽAN FINKŠT
20
13
15
17
65
260
19.
MARKO ROŽMAN
17
12
16
19
64
256
20.
TILEN NARED
12
16
17
16
61
244
21.
MARKO FUJAN
16
9
17
15
57
228
22.
JURIJ MIKOLETIČ
15
13
14
15
57
228
23.
RUTKO MLINARIČ
14
13
17
12
56
224
24.
LJUBIŠA PAVLOVIČ
12
14
11
18
55
220
Foto: Matija Janc
Predsednik Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje Matija Janc
V organizaciji Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Lovske zveze Slovenije se je 13. maja v dvorani Državnega sveta odvil posvet Problematika evidentiranja škod od divjadi – stanje in možnosti izboljšav. S posvetom so organizatorji želeli opozoriti na spremembe v staležu posameznih vrst divjih živali, vse večje škode po divjadi na kmetijskih in gozdnih površinah ter problematiko evidentiranja in plačevanja škod, ki povzroča konflikte med oškodovanci in zavezanci za poravnavo škod.
Foto: Benjamin Beci/DS
Predsednik Državnega sveta RS Marko Lotrič je v uvodnem nagovoru dejal, da trenutna zakonodajna ureditev na področju divjadi in lovstva ter poplačilo škod po divjadi ne odgovarjata več ustrezno na izzive, s katerimi se soočajo kmetovalci, lastniki zemljišč in gozdov na eni in lovci na drugi strani, na kar je v preteklosti večkrat opozorila tudi pristojna komisija Državnega sveta. Zaradi neustrezne in deloma nedorečene urejenosti prihaja med različnimi deležniki do napetosti in konfliktov. »V izogib konfliktom in s ciljem ohranjanja kmetijstva in prehranske varnosti ter zaščite biotske raznovrstnosti je nujno, da ukrepamo brez odlašanja. To ukrepanje pa mora biti odgovorno in premišljeno, da bomo zagotovili pravično ravnotežje med varovanjem divjadi in zaščito interesov lastnikov zemljišč ter uporabnikov,« je dejal in dodal, da je treba sistem izplačila škod po divjadi treba urediti tako, da bo v praksi dejansko deloval.
Strokovno-etično vprašanje za lovce, eksistenčno vprašanje za kmete in politično vprašanje za državo
Predsednik Lovske zveze Slovenije Alojz Kovšca je poudaril, da je gospodarjenje s prostoživečimi živalskimi vrstami kompleksno vprašanje, pri čemer »gre za lovce za strokovno-etično vprašanje, za kmetovalce za eksistenčno vprašanje, za državo pa za politično vprašanje«. Kadarkoli politika zamudi in pravočasno ne najde ustreznih rešitev, pride do tega, da so na koncu sprejete slabe rešitve, je opozoril. Namen posveta je osvetliti problematiko z več strani. »Divjad je edina, ki danes tukaj poleg nas lovcev nima zastopnika, zato se bomo mi potrudili, da bomo zastopali interese prostoživečih lovnih vrst,« je dejal in izpostavil, da so med uporabniki prostora tudi turistične in športne organizacije in tisti, ki se v naravi znajdejo neorganizirano in povzročajo motnje. Zaradi teh motenj se divjad seli, posledično se mora hitro nahraniti, kar stori na najboljši paši – to je na njivah. Lovci pozdravljajo napovedane spremembe zakona o lovstvu, pri čemer opozarjajo, da mora biti poudarek na zmanjševanju oziroma preprečevanju škode. V kolikor bodo lovske družine bankrotirale zaradi izplačevanja škod, bo težko najti koga, ki bo vodenje lovskih družin še pripravljen prevzeti, je opozoril.
Predstavnika Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Urška Srnec je pojasnila, da škodo po divjadi ureja Zakon o divjadi in lovstvu. »Za škodo od divjadi na kmetijskih in gozdnih kulturah odgovarjajo upravljavci lovišč in lovišč s posebnim namenom, medtem ko za škodo od divjadi na premoženju na nelovnih površinah (parki, ograjene površine, naselja ipd.) odgovarja država oz. v njenem imenu Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Fizična ali pravna oseba lahko prijavi nastanek škode od divjadi, vendar pa mora hkrati tudi ustrezno zaščititi svoje premoženje pred škodo, ki jo lahko povzroči divjad«. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano opozarja, da naj v primeru prijave škode od divjadi, pooblaščena oseba za oceno škode čim prej izvede ogled in skupaj z oškodovancem poskuša doseči sporazum, ki bo sprejemljiv obema stranema. Oškodovanec mora škodo prijaviti v treh dneh odkar je opazil škodo, prijava mora biti pisna. Škoda po divjadi, kjer je škodo povrnilo MKGP, je leta 2023 znašala nekaj preko 613 tisoč evrov. Število škodnih dogodkov in vsota izplačanih škod naraščata, najbolj po divjadi.
Najbolj narašča škoda po jelenjadi
Dr. Matija Stergar iz Zavoda za gozdove Slovenije je pojasnil, da so evidence škod pokazatelj zasičenosti ekonomske in sociološke nosilne zmogljivosti okolja. Na osnovi podatkov o škodah v zavodu ugotavljajo, kje v Sloveniji je največ težav z divjadjo in temu prilagajajo lovsko-upravljavske cilje. Glavnina škod v Sloveniji je ovrednotenih v Severovzhodni Sloveniji oziroma v pomurskem lovsko-upravljavskem območju. Podatki o škodah nakazujejo tudi, kakšna je dinamika vrst, ki povzročajo največ škod. Iz dinamike je razbrati, da najbolj narašča škoda po jelenjadi. Na osnovi evidentirane škode presojajo tudi o nujnosti izrednih posegov v populacije divjadi (odstrel izven lovne dobe, odstrel na nelovnih površinah). Kakovostni kazalniki v populacijah divjadi in njenem okolju pripomorejo k boljšim upravljavskim odločitvam.
Miran Daković iz Lovske zveze Slovenije je uvodoma spomnil, da so konfliktna razmerja med človekom in divjadjo, ki povzroča škodo na kmetijskih pridelkih, domačih živalih in drugi lastnini, prisotna povsod po svetu in so stara toliko, kolikor je staro obdobje, ko je človek začel kmetovati. Poudaril je, da mora biti pri iskanju ustreznih rešitev cilj poiskati in opraviti prijazne načine reševanja škod in predlagati najpreprostejšo rešitev vse pogostejših škodnih zahtevkov za škodo po divjadi, hkrati pa tudi ohraniti biotsko pestrost habitata in zdrave populacije divjadi za potomstvo. Na obnašanje živali v gozdu vpliva tudi dejstvo, da je gozd pogosto prizorišče nočnega športnega udejstvovanja, kot so vožnja z motornimi kolesi in štirikolesniki in nočni pohodi. Ko govorimo o privatnem interesu do lova, kar spodbuja trofejni lov, trpi divjad, je poudaril.
Škode po divjadi drugi največji problem kmetovanja, takoj za birokracijo
Andrej Andoljšek iz Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je predstavil pomanjkljivosti v zakonskih opredelitvah in postopkih glede škode po divjadi. Divjad oziroma škode po divjadi so kmetovalci označili kot drugi največji problem pri kmetovanju, takoj za birokracijo. Še toliko večji je ta problem na območjih, ki so demografsko ogrožena, saj opuščanje kmetovanja dodatno povzroča praznjenje vasi. Andoljšek je opozoril na težave pri uveljavljanju odškodnin, kot na primer: roki za izplačila niso predpisani, prihaja do težav pri iskanju cenilca, težko je določiti točno mejo med lovnimi in nelovnimi površinami, lastniki se za tožbe pogosto ne odločajo zaradi velikih stroškov in nizkih zneskov izplačil. Razkorak med evidentiranimi in dejanskimi škodami je lahko posledično zelo velik.
Predsednik Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Branko Tomažič je izrazil upanje, da bo posvet prispeval k boljšim odločitvam odgovornih. Populacija divjih živali po njegovem mnenju narašča tudi zaradi vse večjega vpliva naravovarstvenih organizacij, opuščanje kmetovanja pa ima velik vpliv na prehransko samooskrbo in s tem varnost države. Na posvetu so s predstavitvijo stališč sodelovali še Stane Bergant iz Sindikata kmetov Slovenije, Marjan Hren iz Zveze lastnikov gozdov Slovenije in Aleksander Reberšek iz Lovske zveze Slovenije.
Zaključke posveta bo na eni izmed prihodnjih sej obravnavala pristojna Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, nato pa še plenum Državnega sveta.
Nekatere lovske družine, predvsem tiste v urbanih okoljih, trupla povožene divjadi z mesta povoza prepeljejo na določeno lokacijo v lovski družini, kjer potem povoženo žival prevzame Veterinarsko higienska služba (VHS) Nacionalnega veterinarskega inštituta.
Foto: Andrej Miklavčič
Taka praksa je dovoljena, če imajo lovske družine, ki opravljajo tako zbiranje povoženih živali, registrirano zbirno mesto pri Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR). Povožene divje prašiče VHS služba prevzema na mestu povoza in prevoz na zbirno mesto ni dovoljen!
Vodenje lovskih družin je kompleksna in zahtevna funkcija. Zaradi vedno večjega interesa po usposabljanju starešin lovskih družin se je Komisija za izobraževanje LZS odločila, da po zgledu ZLD Kočevje (ki je takšno usposabljanje izvedla že pred leti) organizira usposabljanje starešin na vseslovenskem nivoju.
Letos sta predvideni dve takšni usposabljanji:
za centralni in južni del Slovenije: v soboto, 18. 5. 2024, v Kmetijski šoli Grm, Sevno 13, Novo mesto, ob 9. uri
za zahodni del Slovenije: v soboto, 1. 6. 2024, v Lovskem centru Lovske zveze Koper, Srgaši 38B, Šmarje pri Kopru, ob 9. uri.
Urnik bo sledeč.
Nagovor predsednika LZS Alojza Kovšce.
Kot je iz urnika razvidno, bo usposabljanje celodnevno. Stroške usposabljanja, vključno z malico, krije Komisija za izobraževanje LZS.
Trenutno je za prijave v sistemu Lisjak odprto le izobraževanje, ki bo potekalo 18. 5. 2024 v Novem mestu. Rok za prijave je do 16. 5. 2024. Ko bo to izobraževanje zaključeno, bodo odprte prijave za izobraževanje v Šmarjah pri Kopru.
Komisija Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Lovska zveza Slovenije organizirata posvet »PROBLEMATIKA EVIDENTIRANJA ŠKOD OD DIVJADI – STANJE IN MOŽNOSTI IZBOLJŠAV«, ki bo v ponedeljek, 13. maja 2024, ob 11. uri, v dvorani Državnega sveta, Šubičeva 4, Ljubljana.
Na Lovski zvezi Slovenije so na voljo brezplačni plakati, ki obveščajo, da spomladi srne polegajo mladiče in opozarjajo lastnike psov, da naj imajo pse na povodcih.
Plakate lahko prevzamete na sedežu Lovske zveze Slovenije v času uradnih ur, pošiljamo jih tudi po pošti. Prevzem plakatov lahko organizira tudi območna zveza in jih razdeli med lovske družine.
Srne praviloma polegajo mladiče v maju in v začetku junija, večinoma na travnikih. Ko iščejo hrano, mladiče odložijo v visoko travo oziroma kritje in jih poiščejo le ob dojenju. Čeprav morda mladič deluje izgubljeno in nebogljeno, je njegova mama v bližini. Mladičev se ne dotikajte, sploh pa ne z golimi rokami, saj tako prenesete svoj vonj na mladiča in s tem povzročite nepopravljivo škodo. Srna takšnega mladiča zaradi vonja po ljudeh ne sprejme več.
Oglejte si zadnjo, aprilsko oddajo o lovstvu, oddajo Dober pogled. Na voljo na Youtube strani Lovske zveze Slovenije in na naši spletni strani. Arhiv vseh oddaj je dostopen tudi v zavihku publikacije.
Aprilska
V Gornji Radgoni je v začetku aprila potekal 13. Mednarodni sejem lovstva in ribištva in aktivnosti v naravi. V oddaji si lahko ogledate povzetek pestrega tridnevnega sejemskega dogajanja, ki so ga popestrile številne dodatne aktivnosti!
Komisija za lovskočuvajsko službo bo 10. maja 2024, z začetkom ob 16. uri, na sedežu Zveze lovskih družin (ZLD) Prekmurje izvedla obnovitveno usposabljanje za lovske čuvaje.
Foto: Srečko F. Krope
Obnovitveno usposabljanje bo potekalo v obliki tematskih delavnic in študija primerov. Na obnovitvenem usposabljanju bosta sodelovala dr. Srečko F. Krope in lovski inšpektor Sebastijan Soršak.
Tematska delavnica bo potekala na podlagi vaj iz naslednjih primerov: izredni poseg v populacijo divjadi, primer najdbe kamere v lovišču, priprava poročila lovskega čuvaja za mesec dni, najdba kadavra divjadi, za katerega obstaja razlog za sum, da gre za nezakonit lov, ukrepi ob najdbi kadavra divjega prašiča v lovišču …
Prijave potekajo preko informacijskega sistema Lisjak. Plačilo kotizacije v višini 20 € na udeleženca najkasneje do dneva izobraževanja na TRR: SI56 0201 0001 5687 097 (NLB). Kot namen plačila naj bo vpisano: KOTIZACIJA ČUVAJI in priimki prijavljenih. V okviru kotizacije prisotni prejmejo dnevnik dela lovskega čuvaja in nalepko.
Strokovna služba LZS sporoča članicam Lovske zveze Slovenije, lovcem in poslovnim partnerjem, da zaradi kolektivnega dopusta v petek, 3. maja 2024 ne bo poslovala.
Ker so pred nami prazniki, ki so tudi čas različnih del na prostem, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) opozarja, da je čas spomladanske košnje tudi čas poleganja mladičev prostoživečih živalskih vrst. Dela na poljih in travnikih vplivajo tudi na prostoživeče živalske vrste.
Divjadi in pticam prijazni načini košnje od sredine travnika navzven. Avtor: Lovska družina Radenci, 2011.
Slika: smer košnje – način košnje naj bo od sredine proti robu travnika. Pri takem načinu košnje imajo živali zaradi motečega ropota traktorja in kosilnika možnost zbežati s travnika (legenda: sliki A – košnja odznotraj navzven; sliki B – košnja daljših ali večjih površin; sliki C – košnja ob cesti; slika D – nepravilna smer košnje).
Še posebej so zaradi načina življenja v prvih dneh po rojstvu ogroženi mladiči srnjadi. Veliko mladih živali se ob nevarnosti pritaji, postanejo negibne, pritisnejo se ob tla in želijo biti neopazne. Vendar je prirojeni instinkt, ki jim zagotavlja večje možnosti za preživetje, pri sodobni košnji za žival usoden. Podobne uničujoče posledice nastanejo pri ptičih, ki gnezdijo na travniku.
Zato MKGP še posebej opozarja na možnosti, ki vplivajo na zaščito prostoživečih živalskih vrst. Zakon o divjadi in lovstvu v 32. členu določa:
»(1) Pri rabi kmetijskih zemljišč se upoštevajo usmeritve iz načrtov za upravljanje z divjadjo.
(2) Fitosanitarna sredstva za varstvo kmetijskih kultur se smejo uporabljati samo v skladu s predpisi o uporabi teh sredstev in na način, ki divjad najmanj ogroža.
(3) Če se z uporabo fitosanitarnih sredstev povzroči pogin ali obolelost divjadi, je povzročitelj za povzročeno škodo odgovoren po splošnih predpisih o odškodninski odgovornosti.
(4) Pri opravljanju kmetijskih del, zlasti s stroji, ki ogrožajo divjad, je potrebno obvezno uporabljati preventivna sredstva in načine dela za preprečevanje oziroma omejevanje izgub divjadi na leglih in gnezdih. Republika Slovenija subvencionira nabavo teh sredstev, lastniki in drugi upravljavci zemljišč pa so sredstva dolžni uporabljati.
(5) Sekanje, požiganje ali drugačno uničevanje živih mej, grmišč in s suho zarastjo poraslih površin po pašnikih, travnikih in poljih je prepovedano v času gnezdenja ptic in poleganja mladičev, med 1. marcem in 1. avgustom.
(6) V kmetijski krajini si mora lastnik zemljišča oziroma izvajalec del prizadevati za ohranjanje oziroma novo osnovanje skupin drevja in grmovja tako, da pusti najmanj eno desetino površine v prvotni zarasti.«
Prav tako v voluminozni krmi ne smejo ostati ostanki kadavrov živali, saj je to lahko povezano tudi s tveganjem za razvoj bolezni pri domačih živalih. Za varnost živali na travinju je mogoče poskrbeti s pravilno smerjo košnje, ki živalim omogoča beg s travnika. Košnjo je zato treba opravljati s sredine travnika proti robu in ne od roba proti sredini.
Na večjih površinah je treba najprej pokositi dva vzdolžna pasova njive ob robu, nato pa začeti s košnjo od notranjega dela travnika navzven. Travnike, ki ležijo ob cestah, je treba kositi vzporedno s cestiščem in v smeri stran od cestišča, da divjad in druge živali ne uidejo na cesto. Prav tako se lahko na traktorjih uporabijo verige, ki s hrupom odganjajo živali.
Vir: Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo,MKGP
Spoštovani lovski tovariši! Ministrstvo za naravne vire in prostor je dne 16. 4. 2024 izdalo dovoljenje za odstrel 176 medvedov. Dovoljenje velja do konca letošnjega leta. Imamo priložnost pokazati javnosti, predvsem pa samim sebi, da smo vredni naziva slovenski lovec.
Foto: Urša Kmetec
Lovimo medveda v okviru njegove nekdanje lovne dobe, to je med 1. oktobrom in 30. aprilom! Od 1. maja do 31. septembra pa odstreljujmo zgolj konfliktne medvede, ki pomenijo potencialno grožnjo za varnost ljudi ali povzročajo večjo škodo.
Medved je bil v preteklosti spoštovana in čislana lovna vrsta, do katere smo slovenski lovci gojili zelo spoštljiv odnos. Zaradi številnih zapletov okrog izdaj dovoljenja za odstrel medvedov v zadnjih letih, je bilo nekaj dovoljenj za odstrel izdanih v za to najmanj primernem času – poleti, ko je kožuh neprimeren za prepariranje in meso zaradi toplote najbolj podvrženo pokvarljivosti. Nasprotniki lova na medveda so tako dosegli velik cilj – razvrednotenje medveda kot lovne vrste in trofeje.
Letošnje dovoljenje za lov medveda ima trdnejše pravne temelje in bo zagotovo obveljalo do 31. 12. 2024. Pokažimo javnosti visok nivo lovske etike in z izjemo odstrela konfliktnih medvedov glavnino odstrela izvršimo v obdobjih do konca aprila 2024 in med začetkom oktobra ter koncem decembra 2024!
***************
Lovski čuvaj LD Izola je dne 15. 4. 2024 na nelovni površini na podlagi ustne odločbe pristojnega inšpektorja usmrtil srnjaka, ki je zašel v ograjeni prostor. Dogodek je razburil javnost in povzročil številne špekulacije o povzročitvi splošne nevarnosti z uporabo strelnega orožja v naselju.
Da bi se v prihodnosti izognili nepotrebnemu vznemirjanju javnosti in morebitnim pravnim posledicam, predlagam naslednje: navkljub prejemu odločbe pristojne inšpekcije se vzdržimo uporabe strelnega orožja na nelovnih površinah do prispetja policije na kraj dogajanja!
Prisotnost in strokovno ukrepanje policije je edino zagotovilo, da z uporabo strelnega orožja v naselju ne povzročamo splošne nevarnosti. V primeru neodzivnosti policije obvestimo inšpekcijo in prosimo za njihovo urgenco ter počakajmo. Trpljenje divjadi je sicer žalostna posledica počasnosti intervencijskega postopka, vendar ne odtehta naših ravnanj, ki jih državljani lahko doživljajo kot ogrožanje splošne varnosti.
Učinkovito in trajnostno upravljanje populacij prostoživečih živali zahteva redno spremljanje stanja oziroma monitoring populacij. Pri tem imajo bistveno vlogo lovci, ki s široko paleto strokovnega znanja o živalih ter bogatimi terenskimi izkušnjami zbirajo podatke o divjadi in nekaterih drugih vrstah ter tako bogatijo obstoječe podatkovne zbirke.
Slika 1: Vnosi lovcev v aplikacijo SRNA v obdobju 1. 7. 2022 – 31. 12. 2023.
V Sloveniji so se v preteklosti sistematično zbirali predvsem podatki o odvzetih živalih lovnih vrst ter o živalih nekaterih izbranih zavarovanih vrst, kot so (velike) zveri. Z razvojem aplikacije SRNA in vzporedno promocijo državljanske znanosti (angl. citizen science) v okviru mednarodnega H2020 projekta Step Change pa smo v Sloveniji dobili podatkovno zbirko, ki shranjuje podatke tudi o številnih drugih živalskih vrstah iz skupine (razreda) sesalcev in ptičev, s katerimi se lovci ter ostali uporabniki prostora (lahko) srečajo v naravi. Trenutno aplikacija beleži podatke o 31 izbranih vrstah prostoživečih sesalcev (parkljarji, zveri, glodavci in zajci) ter o osmih vrstah ptičev iz družin koconogih in poljskih kur. Namen aplikacije je enostavnejše, bolj celovito in sistematično zbiranje podatkov, predvsem tistih, ki se ne zbirajo v obstoječih podatkovnih zbirkah, na primer o zdravstvenem in razmnoževalnem stanju poročane živali ter o morebitnih drugih zanimivostih. Z rednim beleženjem tovrstnih podrobnosti v aplikacijo bi na primer lahko pridobili zanimive in dragocene podatke o razširjenosti in pogostosti kožne ali nosne zoljavosti pri srnjadi in jelenjadi oziroma drugih parkljarjih v Sloveniji.
V prvih 18 mesecih delovanja aplikacije, tj. od 1. julija 2022 do 31. decembra 2023, je bilo v aplikacijo SRNA vnesenih 2325 opažanj, pri čemer so več kot polovico opažanj (1319 oziroma 56,7 %) prispevali lovci. Opažanja so poleg neposrednih opažanj živali (bodisi v živo bodisi preko fotopasti) vključevala tudi posredna opažanja, kot so opažanja živalskih sledi in iztrebkov. Lovci so v aplikacijo vnesli tudi podatke o nekaterih odvzetih živalih. Slika 1 prikazuje karto Slovenije, razdeljeno po lovsko upravljavskih območjih (LUO), z dodatno razdelitvijo glede na biogeografske značilnosti. Na karti so označene tudi točne lokacije vseh opažanj in odvzemov, ki so jih lovci vnesli v aplikacijo. Barva kroga označuje, če je šlo za opažanje (zelena) ali odvzem (vijolična), velikost kroga pa ponazarja število opaženih živali na posamezno srečanje (več kot je bilo naenkrat opaženih živali, večji je krog). V proučevanem obdobju so bile živali vnesene v aplikacijo znotraj vsakega LUO in znotraj vsake biogeografske regije. Največ opažanj so lovci zabeležili znotraj Savinjsko-Kozjanskega LUO (489 opažanj oziroma 37,1 % vseh opažanj lovcev), Kamniško-Savinjskega LUO, Primorskega LUO in Gorenjskega LUO. Kar se tiče biogeografskih regij, so lovci večino opažanj (993 oziroma 75,3 % vseh opažanj lovcev) zabeležili znotraj alpske in predalpske regije; sledile so submediteranska regija (201; 15,2 %), dinarska in preddinarska (80; 6,1 %) ter predpanonska (45; 3,4 %).
Lovci so od 39 živalskih vrst, za katere je mogoč vnos v aplikacijo SRNA, opazili in vnesli 28 vrst, vključno s težje opaznimi vrstami zveri, kot so volk, evrazijski ris, evrazijska vidra, evropski dihur in mala podlasica, ter vrstami kur, kot sta belka in divji petelin. Najbolj pogosta so bila opažanja divjadi, in sicer evropske srne (567 opažanj; 43% vseh opažanj), divjega prašiča (152 opažanj) in navadnega jelena (117). Sledila so opažanja severnega (alpskega) gamsa (91), poljskega zajca (67), navadne lisice (63) in evrazijskega šakala (54), pri čemer je bil severni (alpski) gams opažen in vnesen samo v alpski in predalpski regiji, največkrat v Triglavskem ter Kamniško-Savinjskem LUO, evrazijski šakal pa pretežno v submediteranski regiji, in sicer v Primorskem LUO. Živalske vrste, ki jih lovci v proučevanem obdobju niso zabeležili v aplikacijo SRNA, so bile alpski kozorog (ki je bil sicer vnesen s strani drugih vnašalcev podatkov), rakunasti pes, severnoameriški rakun, alpski svizec, evrazijski bober, pižmovka, ruševec, gozdni jereb, jerebica, prepelica in kotorna. Med 21 odvzetimi živalmi, katerih podatki so bili vneseni v aplikacijo, so bili divji prašiči, evrazijska šakala, evropske srne, navadne lisice ter navadni jelen.
S pomočjo lovcev in drugih obiskovalcev narave smo pridobili dragocene podatke o nekaterih prostoživečih vrstah sesalcev in koconogih ter poljskih kur. Ti podatki lahko v prihodnosti služijo kot dopolnilo obstoječim zbirkam podatkov in pripomorejo k učinkovitejšemu monitoringu populacij prostoživečih živali. Raven uporabe aplikacije SRNA je spodbudna, vseeno pa bi si želeli, da bi se v prihodnosti še več lovcev vključilo v beleženje svojih opažanj, saj je bilo doslej za večino zabeleženih opažanj zaslužno manjše število lovcev. V prihodnje nameravamo najbolj aktivne lovce oziroma upravljavce lovišč (lovske družine) tudi nagraditi, in sicer opremiti s fotopastmi, kar bo omogočilo dodaten vpogled v skriti svet narave.
Žiga Velkavrh in Luka Duniš
Univerza na Primorskem
Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije
Na delovnem srečanju članov Lovske družine (LD) Dobrava v Slovenskih goricah, ki so ga imeli v okviru letnega pristrela pušk risanic, so dokončno sprejeli programsko platformo praznovanja 70-letnice ustanovitve tega 36-članskega kolektiva zelene bratovščine.
Matija Hozjan (levo) s priznanjem LZS in starešina LD Dobrava Franc Slekovec. Foto: Jure Toš
Poleg slavnostnega zborovanja s kulturnim programom 15. junija bodo v počastitev okroglega jubileja in dneva državnosti 22. in 23. junija izvedli še tekmovanje v streljanju na glinaste golobe za tradicionalni pokal dneva državnosti. Govorili so tudi o skorajšnjem začetku lova na srnjake in o letošnjem načrtu lovnega turizma.
Na srečanju je starešina LD Dobrava Franc Slekovec podelil spominsko priznanje Lovske zveze Slovenije (LZS) za 40-letno delovanje v lovski organizaciji Matiji Hozjanu. Matija, ki med lovci sliši na ime Matko, je bil v štirih desetletjih predanega delovanja v zeleni bratovščini vedno skrbni varuh narave in se je odgovorno zavzemal za ohranitev naravnega okolja za divjad in ostale prostoživeče vrste. Kot predsednik Nadzornega odbora LD Dobrava je sodeloval v organih upravljana in bil tudi vodja revirja v Stanetincih. V revirju se še danes najlepše počuti in vselej najde prijazno besedo za domačine, s katerimi se pogosto srečuje.
Na Srednji lesarski in gozdarski šoli Maribor je 17. aprila potekalo državno lovsko tekmovanje za srednješolce v znanju iz naravovarstva in lovstva – Male zelene celice.
Foto: arhiv Srednje lesarske in gozdarske šole Maribor
Tekmovanja so se udeležile tri ekipe: ekipa Srednje lesarske in gozdarske šole Maribor, pod mentorstvom Renata Vovka in Mateje Kišek Vovk, ekipa Srednje gozdarske in lesarske šole Postojna, pod mentorstvom Gregorja Češarka ter ekipa Biotehniške šole Maribor, pod mentorstvom Kristine Dolinar Paulič.
V vsaki ekipi je bilo pet dijakov, pokazali pa so zelo visok nivo znanja. Tekmovali so v petih različnih nalogah. Pri prvi nalogi so na vprašanja odgovarjali le z DA ali NE, pri drugi nalogi so morali čim bolj celostno predstaviti izbrano temo, pri tretji so se malce pozabavali z lovskim activitiyem, hitre prste so preizkusili pri preverjanju znanja Kahoot!, koliko imajo lovske sreče pa so preizkusili na zadnji disciplini – lovskem biljardu. Tekmovanje je skrbno spremljala ocenjevalna komisija, ki so jo sestavljali Ivan Žižek, Božidar Kunej in Gregor Češarek.
Ker je srečanje srednješolcev vedno namenjeno tudi pridobivanju novega znanja, smo na šolo povabili lovca in gozdarja Miha Predaliča iz Zavoda za gozdove Slovenije, ki je v svojem zanimivem predavanju predstavil pomen velikih zveri in vlogo lovcev pri njihovem ohranjanju.
Tekmovanje je bilo ves čas zelo napeto in zanimivo, na koncu pa je zmagala ekipa BTŠ Maribor, ki se je držala načela prišel, videl zmagal. Letos so namreč na tem tekmovanju sodelovali prvič. Za zasluženo zmago jim iskreno čestitamo!
Za nagrade tekmovalcev je poskrbela Lovska zveza Slovenije s svojim bogatim knjižnim gradivom, darilne vrečke pa sta napolnila še sponzorja tekmovanja puškarstvo Vute in trgovina Opticstrade. Za podporo pri izvedbi tekmovanja se zahvaljujemo Lovski zvezi Slovenije, Lovski zvezi Maribor, puškarstvu Vute in trgovini Opticstrade.
Organizatorja tekmovanja Renato Vovk in dr. Mateja Kišek Vovk
