Ministrstvo za naravne vire in prostor je 26. 9. 2023 prejelo sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije št. I U 780/2023-52, v kateri je Upravno sodišče razsodilo, da se tožba tožeče stranke Alpe Adria Green zoper Republiko Slovenijo zoper dovoljenje Ministrstva za naravne vire in prostor št. 35606-93/2022-2550-90 z dne 13. 4. 2023 in sklep o popravi pomote št. 35606-93/2022-2550-213 z dne 20. 4. 2023 za odstrel 230 osebkov vrste rjavi medved (Ursus arctos), zavrne.
Foto: Barbara Ložar
Sodba je pravnomočna, kar pomeni, da je z njeno izdajo potrjeno dovoljenje Ministrstva za naravne vire in prostor in je prenehala veljati izdana začasna odredba za zadržanje odstrela. Na podlagi navedenih dejstev se lahko nadaljuje izvrševanje odvzema iz narave z odstrelom do 31. 12. 2023.
Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) ceni mnenja in izkušnje lovcev, zato vse slovenske lovce vabi k sodelovanju v kratki raziskavi oz. anketi o poznavanju problematike afriške prašičje kuge (APK). Vaše povratne informacije bodo pomagale izboljšati obveščanje javnosti o APK.
Foto: Pixabay
Vprašalnik je anonimen, izpolnjevanje ankete vam bo vzelo največ 10-12 minut. Če želite v raziskavi sodelovati, prosimo sledite spodnji povezavi (dostopna bo do 13. 10. 2023):
Četrto leto je namenjeno druženju lovcev s pobudniki ter prikazu javnosti dela lovca v javnem interesu. Dogodek smo organizirali Brkinsko-Kraški rogisti s pomočjo Brkinsko-Kraško zvezo lovskih družin (BKZLD) Sežana.
Foto: arhiv Brkinsko-Kraških rogistov
Zaželeno je bilo, da pohodniki spotoma pobirajo vse vrste stvari, ki ne sodijo v naravo. Za odvoz je poskrbela BKZLD Sežana. Ob koči je bila informacijska točka, na kateri je bilo predstavljeno: slovenski lovec, divjad Primorske, prepoznavanje sledi divjadi, skrb lovcev za divjad in varstvo narave ter vzdrževanje in izboljševanje življenjskega okolja divjadi.
Po uvodnem pozdravu predstavnikov Lovske zveze Slovenije in predstavnika BKZLD Sežana je sledil krajši kulturni program, v katerem so nastopili Brkinsko-Kraški rogisti, Štajerski rogisti, Lovski pevski zbor Zlatorog iz Vipave in Lovski pevski zbor Doberdob iz Italije. Po končani prireditvi je sledil še tradicionalen lovski golaž, ki ga je pripravila Lovska družina Videž Kozina.
Na spodnji povezavi je povezava do ankete 1KA, kjer študent Fakultete za varnostne vede, sicer tudi lovec, pripravlja zaključno nalogo z naslovom: «Vloga lovskočuvajske službe pri preprečevanju kaznivih dejanj nezakonitega lova«.
V novembru in decembru lani je bil izveden cel niz dopolnilnih izobraževanj za lovske čuvaje v osrednjem in zahodnem delu Slovenije (Gornje Posočje, Gorenjska, Postojnsko Bistriška, Kočevje, Ljubljana, Bela krajina, Idrija in Brkinsko Kraška) v okviru projekta LIFE Lynx. Junija letos je sledilo je tovrstno usposabljanje v Mariboru.
Foto: Gregor Bolčina
Zaradi perečih potreb po tovrstnem izobraževanju Komisija za lovskočuvajsko službo letos organizira še dve usposabljanji:
3. oktobra 2023, ob 16. uri, v prostorih Kmetijske šole Grm in biotehniške gimnazije, Sevno 13, 8000 Novo mesto
12. oktobra 2023, ob 16. uri, v prostorih Lovskega centra Lovske zveze Koper, Srgaši 38b, 6274 Šmarje pri Kopru
Prijave potekajo preko aplikacije Lisjak. Plačilo kotizacije v višini 20 €/udeleženca z DDV. Lovske družine kotizacijo poravnajo najkasneje do enega dneva pred izobraževanjem na TRR: SI56 0201 0001 5687 097 (NLB). Kot namen plačila naj bo vpisano: KOTIZACIJA ČUVAJI in priimki prijavljenih. V okviru kotizacije prisotni prejmejo dnevnik dela lovskega čuvaja.
Državna vzrejna komisija za goniče pri KZS, LKD Bela Krajina in LD LOKA organizirajo državno tekmo goničev CACT 2023 in specialno tekmo koroških žigcev. Tekmovanje bo v soboto, 11. 11. 2023, z začetkom ob 8. uri pred lovsko kočo LD LOKA, Loka Črnomelj, Bistrica 4, 8340 ČRNOMELJ.
Prijave je treba poslati do srede, 11. 10. 2023 na e-naslov: jure.rihtarsic@gmail.com
Informacije: Jure Rihtaršič, gsm: 040 624 078
Državna tekma CACT 2022 v LKD Zasavje. Foto: arhiv Državne vzrejne komisije
Društvo slovenskih lovk (DSL) si je zadalo ciljno nalogo, da šolsko mladino s Krasa in širšo javnost seznani z delom lovcev na področju ohranjanja naravnega okolja, vzdrževanja ravnovesja med divjadjo, varstva divjadi in prostoživečih živalskih vrst.
Foto: arhiv Društva slovenskih lovk
Tabora se je udeležilo štirinajst deklic v starosti od 6 do 13 let in deset dečkov od 7 do 13 let. Vabile smo tudi šolarje s poplavljene Koroške. Žal se je vabilu odzval le en deček.
Kot vodja tabora in odgovorna oseba sem imela vso podporo in vsestransko pomoč članic DSL Anje Bradelj, Katke Kovačec, Marijane Mačinkovič, Jane Mravljak in Magde Sluga, starešine LD Trstelj- Kostanjevica na Krasu Jelka Lapajneta inBrkinsko-Kraške zveze lovskih družin.
Ob prihodu smo otrokom in staršem predstavili program tridnevnega tabora. O vsem potrebnem smo jih že predhodno pisno seznanili. Jelko Lapajne je otrokom in staršem predstavil svečani lovski kroj, klobuk in smrekovo vejico. Prisotnim je povedal kdaj in v katere namene oblečemo lovski kroj, in kako smo oblečeni, ko gremo v lovišče.
Foto: arhiv Društva slovenskih lovk
Tabor je bil zasnovan projektno, saj so otroci morali opraviti določena dela. Imeli so predavanja na temo: seznanitev z drevesi, zelišči in ekosistemom; zgodovino lova in njenim pomenom, varstvo narave, predstavili smo jim veliko in malo divjad.
Pred zajtrkom smo 15 minut telovadili pod vodstvom lovke Anje Bradelj.
Foto: arhiv Društva slovenskih lovk
Otroci so s pomočjo lovcev izdelovali valilnice; ki jih bodo lovci razporedili po lovišču; za material je poskrbel član LD Trstelj-Kostanjevica na Krasu Robert Peras.
Foto: arhiv Društva slovenskih lovk
Ogled lovišča
Otroke smo razdelili v pet skupin, ki smo jih v spremstvu lovcev Denisa Čebrona, Jordana Godniča, Darija Spačala, Zdravka Zoretiča inRoberta Perasa s terenskimi vozili odpeljali v lovišče, kjer so si lahko ogledali preže, kaluže, krmišča …. Skupina Roberta Perasa z Jano Mravljak je imela največ uspeha, saj so na poti do preže na jasi opazili srno, ki se je pasla, povzpeli so se na prežo in z nje opazovali okolico, pri kaluži pa so našli različne stopinje divjadi. Otroci so okusili gozdne sadeže, lovec pa jim je pokazal tudi užitna zelišča in jim predstavil njihove zdravilne učinke. V tabor so se vrnili z novim znanjem in izkušnjami.
Foto: arhiv Društva slovenskih lovk
Streljanje z zračno puško
Pod nadzorom lovcev so se udeleženci tabora preizkusili v streljanju z zračno puško. Med dečki sta se najbolj izkazala Tilen Kosmina in Gal Pipan, ki sta dosegla po 24 točk, med deklicami pa Alma Zotti z 10 točkami.
Foto: arhiv Društva slovenskih lovk
Dopoldanski čas sta otrokom popestrila tabornika Veronika Kopačin in Maj Repek, ki sta opisala pomen in vlogo taborništva – učenje skozi delo, sobivanje z naravo, spoznavanje in spoštovanje narave, simbolni okvir z običaji, življenjem s taborniško prisego in zakoni. Otroci so se naučili pripraviti več vrst ognjev. Že prej pripravljena ognjišča z lovko Katko Kovačec so otroci popravili in postavili po taborniškem zaporedju. Zvečer so zakurili kres, si spekli krompir in ‘marshmallow’ penice.
Foto: arhiv Društva slovenskih lovk
Obiskali smo domačijo lovca in dobrega oponašalca jelenjega rukanja Martina Frančeškina,ki je bil žal odsoten, zato nas je sprejela njegova žena Ivana. Pokazala nam je lovsko sobo, opremljeno z lovskimi trofejami, v vrtu pa smo si ogledali velike in male želvice ter limono velikanko.
Foto: arhiv Društva slovenskih lovk
Jelenje rukanje
Po kosilu je Robert Peras otrokom razkazal rogovje jelenov, najdeno v gozdu, trofeje jelenov in jim razložil o jelenjem rukanju. Povedal je, kako se jeleni oglašajo v času paritvene sezone. Oglašanje jelena je odvisno od teh okoliščin in starosti jelena. Mladi jelen ima tanjši glas, starejši pa zelo mogočnega, ki v naravi doni in odmeva. Veliko lovcev gre čez dan ali ponoči poslušati rukanje, saj je tako zanimiv. Jeleni so v času parjenja kar malo slepi in precej neprevidni. V roke je vzel različna rukala in otrokom uprizoril jelenje rukanje.
Foto: arhiv Društva slovenskih lovk
Lovske šege in navade
Udeležencem tabora je lovske šege in navade prikazala starešina LD Velika Nedelja Katka Kovačec. Razložila je kdaj in v katere namene se uporablja smrekovo vejico, kaj je zadnji grižljaj, na kratko je opisala tudi lovski ropot. S pomočjo skupine otrok so uprizorili lovski krst. Dogodek je bil posnet tudi za oddajo Dober pogled.
Foto: arhiv Društva slovenskih lovk
Kinologija in pasme psov
Po kosilu so se otrokom pridružili lovci Berto Bavčar z brak jazbečarjem, Denis Čebron z barvarskim barvarjem, Robert Peras s slovaškim goničem, Darijo Špacal z žimavcem in Zdravko Zoretič s prepeličarjem in otrokom podrobno opisali vlogo in pomen njihovih štirinožnih prijateljev. Pogovarjali so se o šolanju psov, iskanju ranjene divjadi po krvni sledi, obnašanju psov na lovu ter odnosu lovca do svojega psa kot lovskega tovariša.
Foto: arhiv Društva slovenskih lovk
Kulinarika
Za učenje, kako se skuha dober divjačinski golaž je poskrbela Ivica Kocjančič. Pri rezanju mesa sta ji pomagala Berto Bavčar in Jelko Lapajne. Otroci pa so se potrudili in sami olupili krompir.
Foto: arhiv Društva slovenskih lovk
Podelitev priznanj in zahvale
Vsem udeležencem tabora smo podelili praktične nagrade in majčke z logom: 1. LOVSKI TABOR VEVR`CE ter zahvale za udeležbo. Nato pa so otroci staršem in drugim udeležencem postregli z golažem.
Foto: arhiv Društva slovenskih lovk
Zahvaliti se moramo Lovski zvezi Slovenije, ki nam je stala ob strani in nas pri delu spodbujala, pripravila izobraževalni material in darila za otroke.
Brez Lovske družine Trstelj tabora ne bi izpeljale, saj ne razpolagamo z loviščem. Zato jim gre iskrena zahvala, še posebej starešini Jelku Lapajnetu,lovcem za sodelovanje in skrbniku koče Bertu Bavčarju, za nesebično pomoč ter njegovi ženi za izvrstne palačinke. Zahvala gre tudi Lidiji Lapajne, ki je spekla pecivo, s katerim so se posladkali otroci in vsa ekipa. Pomagala nam je tudi v kuhinji, ob zaključku pa pri pospravljanju koče.
Zahvala gre šeMagdi Sluga za izdelavo zahval in vsega potrebnega materiala ter Jani Mravljak za donirani pribor. Hvala tudi staršem, ki ste nam zaupali svoje otroke. Tako nam je uspelo izpeljati začrtano vsebino 1. lovskega tabora otrok in ga uspešno zaključiti. Na zaključni slovesnosti je spregovorila vodja tabora Ivica Kocjančič in Jelko Lapajne,ki sta staršem podala svoje vtise o taboru in vtise otrok. Zbrali smo tudi 145 evrov prostovoljnih prispevkov, ki jih bo Društvo slovenskih lovk skupaj s sredstvi članic, zbranimi v ta namen, nakazalo na poseben račun LZS za odpravo posledic poplav.
Prišel je čas slovesa
Foto: arhiv Društva slovenskih lovk
S starši in vsemi sodelujočimi se je ob večerji razvila živahna debata. S strani staršev smo bili deležni pohval, kar je bilo za nas največje darilo za delo, ki smo ga opravili. Bili smo enotnega mnenja, da se ponovno vidimo prihodnje leto.
Ivica Kocjančič, predsednica Društva slovenskih lovk
»Območno združenje upravljavcev lovišč Primorskega LUO in Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Sežana, v sodelovanju z LD Videž – Kozina, Slavnik – Materija in Žabnik – Obrov, vabita na razstavo trofej jelenjadi, najkvalitetnejših srnjakov, gamsov, damjakov in divjih prašičev, odvzetih iz lovišč Primorskega LUO v letu 2022. Odprtje razstave bo v petek, 8. septembra 2023 ob 18. uri, v vaškem domu v Hrpeljah. Razstava bo odprta še v soboto in nedeljo …«
Foto: Franc Černigoj
Tako je pisalo na vabilu. Ker sem o takem dogodku v Hrpeljah že pisal[1] in se sporočilo podobnih prireditev bistveno ne spreminja, sem v tem zapisu katero misel morebiti tudi ponovil …
A še nekaj je, kar nas vleče, ko se zbiramo ljudje v zelenem: druženje je to! In – beseda druženje je sestra ene najbolj slovenskih starih besed! Iz besede drug – je izvedena …
V Primorsko lovsko upravljavsko območje (LUO) – ki sega od morja čez Slovensko Istro, Brkine in čez Kras ter Vrhé do Vipavske doline in Goriške – se na 133.678 hektarjih lovnih površin povezuje trideset lovišč.
Ob razstavi trofej so organizatorji izdali tudi posebno knjižico z analizami gospodarjenja z divjadjo v Primorskem LUO. V njej predsednik izvršnega odbora (IO) Primorskega OZUL-a Danimir Rebec poudarja, da naj bi po še ne sprejetem Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o divjadi in lovstvu prešli z enoletnih na dvoletne načrte lovišč.
Predsednik IO Primorskega OZUL-a še piše: »Zavedamo se različnih interesov posameznih uporabnikov prostora, še posebej lastnikov kmetijskih in gozdnih površin, zato je še bolj pomembno, da zaradi ohranitve primerne številčnosti divjadi nadaljujemo s strpnim dialogom in usklajevanjem medsebojnih interesov. Bojimo se, da se bodo z načrtovano spremembo Zakona o divjadi in lovstvu obveznosti upravljavcev lovišč še povečale …«
V priložnostni knjižici lahko preberemo še misli starešine LD Videž – Kozina Andreja Opare in natančno oceno uspešnosti upravljanja z visoko divjadjo Primorskega LUO v lovskem letu 2022 Aljoše Žnidaršiča z ZGS OE Sežana.
Predsednik komisije Primorskega LUO Marjan Paljk je tudi povedal, da sta med jelenjimi rogovji dve ‘zlati’ trofeji (LD Videž – Kozina, LD Jezero – Komen), srebrnih in bronastih pa je na pričujoči razstavi več kot druga leta, kar je tudi svojevrsten in zgovoren pokazatelj …
LD Videž – Kozina – ‘zlato’ rogovje. Foto: Franc Černigoj
Na proslavi, ki je bila slavnosten uvod v odprtje razstave – vodila jo je bivša članica LD Raša Štorje Meri Hreščaka – so sodelovali tudi rogisti Brkinsko-Kraške LZ (od skladb, ki so jih izvedli, je v meni na vrhu zaznave ostal Lovski valček) ter LPZ Dekani pod vodstvom dirigenta Antona Baloha. Na koncu uvodnega dela prireditve so pevci zapeli še neuradno primorsko himno ‘Vstajenje Primorske’, s katero se konča skoraj vsaka javna prireditev na Primorskem. Vsi smo peli z njimi – če ne na glas, pa v srcih, kot je tudi že zapisano, saj velja za zmerom …
Z živimi besedami so nas pozdravili: podpredsednik LZS Aleš Klemenc, predsednik IO OZUL-a Danimir Rebec, vodja Zavoda za gozdove OE Sežana Boštjan Košiček, starešina LD Videž – Kozina Andrej Opara ter podžupanja Hrpelje – Kozina Irena Stropnik.
Ustavljal sem se pred silnimi čekani uplenjenih merjascev, pred tršatimi rogovji srnjakov in pred mogočnimi rogovji jelenov, in je šlo skozi mene – vsaka trofeja ima svojo zgodbo: na eni strani izpolnitev lovskega gona v nas, na drugi kri …
Tudi tokrat sem čutil podobno kot pred leti …
Na vidnem mestu je obvladovala del prostora preparirana glava divjega prašiča. Kot bi se smejala obiskovalcem, se je zdelo. Mož v zelenem[2] je z roko kazal nanjo in povedal: »Našel sem jo na smetišču, kamor jo je odvrgla žena umrlega lovca. Vzel sem jo, jo očistil in zdaj je moja …«
Trofeja prašiča: “Našel sem jo na smetišču …”. Foto: Franc Černigoj
Ob tej v življenje obujeni trofeji sem se spomnil tudi že zapisanega[3] …
Lovec je iz kota potegnil zaprašeno škatlo. Bila je polna – lovskih trofej!
»To so trofeje umrlega lovca. Njegovim niso pomenile nič in so jih dali meni. A tudi jaz ne vem, kaj bi z njimi. Zame so le mrtvi predmeti brez svojih zgodb.« – »Ja,« sem povzel, »otroci nekega drugega umrlega lovca so po njegovi smrti naročili kontejner in trofeje so z drugo šaro končale na smetišču. /…/ Si ti kdaj pomislil, kaj bo po tvoji smrti s tvojimi lovskimi trofejami?« – »In s tvojimi?« mi je vrnil. »Nimajo vsi lovci svojcev, ki bi v sebi našli prostor za življenje umrlega.« – »Trofeje zaprav niso last uplenitelja, so last lovske družine. Če domačim ne pomenijo nič, bi sodile v lovski dom …« – »Stene lovskih domov bi bile kmalu premajhne,« je prijatelj obrnil moje besede v šalo. – Jaz pa sem misel nadaljeval: »Če so trofeje last lovske družine in jih ima uplenitelj le v hrambi, ali ne bi bila lovska družina po njegovi smrti dolžna, da poskrbi zanje?« – »Zanimiva misel,« je povzel prijatelj, »a hudič je v podrobnostih. /…/ Bi ohranili le najmočnejše, vse druge pa le popisali in zapečatili ali komisijsko uničili?« – »Bolje bi že bilo, kot da se znajdejo na smetišču ali na bolšjem sejmu! /…/«
Tako je to … Trofeja uplenjene divjadi se v mislih in željah in sanjah spočne, rodi, živi in umre s tistim, ki divjad upleni. Lahko spremeni svoj namen in pomen, postane lahko okrasni ali tržni predmet, a potem v njej ni več lovčeve duše, hrepenenj, želja in pričakovanj, doživetij juter pred soncem in večerov po njem, naporov in tveganj, strahu in poguma, življenjske moči in veselja do življenja, pa tudi krvi in boli, žalosti in obžalovanja …
Tako sem občutil in morebiti tudi izrekel …
Odsev. Foto: Franc Černigoj
Naj zaključim še z eno resnico: Zgledno pripravljena slavnostna prireditev je bila letos v krajevnem domu v Hrpeljah. Razstava najbolj vidnih sadov odgovornega dela lovcev iz 30-ih lovskih družin OZUL-a Primorskega LUO bo še živela v nas …
Franc Černigoj
[1] Franc Černigoj: Pregled upravljanja z divjadjo v Primorskem LUO, Lovec 2015, št. 7/8
[2] Mitja Dodič, lovec in veterinar, član LD Slavnik – Materija. Njegova je bila tudi zamisel, da obiskovalcem lovske razstave pri odprtju postrežejo tudi s ‘pohanim’ mesom enoletnega jelena …
[3] Franc Černigoj: Vidova skala, Lovec 2015, št. 12
Postojnsko Bistriška zveza lovskih družin (PBZLD) je letos, sedmič zapored, od 8. do 9. septembra organizirala in izvedla lovski tabor – seznanjanje mladih z naravo in lovstvom.
Foto: Aleš Klemenc
V lovski organizaciji si namreč intenzivno prizadevamo za spremenjen, učinkovit, nazoren ter strokoven pristop ozaveščanja mladih o naravi in s tem povezanimi spoznanji o pomembni dejavnosti – lovstvu.
Cilj taborov je, da se šolska mladina in širša javnost seznani z aktivnostmi in dejavnostjo lovske organizacije na področju ohranjanja naravnega okolja, s poudarkom na vzdrževanju naravnega ravnovesja med divjadjo in okoljem ter ohranjanju pestrosti vseh živalskih vrst, varstvu divjadi in prostoživečih živalskih vrst. Cilj je tudi, da mladi prepoznajo, da je lovstvo široka paleta dejavnosti in ne pomeni samo lova, ampak je varstvo narave, lovska kultura, delo z mladimi, izobraževanje, raziskovalna dejavnost in založništvo, lovska kinologija, lovsko strelstvo ter tudi vse bolj pomembna solidarnost in humanitarnost pomoči potrebnim.
S tem želimo mladim omogočiti, da v svojem nadaljnjem šolskem izobraževanju, v strokovnem in osebnostnem razvoju, na strokovni način razumejo pomen in vlogo varstva naravnega okolja ter lovstva v povezavi z njim. Tabori omogočajo neposredni stik mladih z naravo in divjadjo ter posredno tudi z širšo javnostjo.
Letos je pod okriljem komisije Mladi in lovstvo PBZLD potekal lovski tabor 8. in 9. septembra, na območju LD Črna jama in LD Gradišče Košana. Vodji tabora sta bila Tina Rupnik in Igor Urh. Udeležilo se ga je 17 tabornikov, od tega kar sedem deklet, in sicer iz OŠ Miroslava Vilharja, OŠ Antona Globočnika, OŠ Pivka, OŠ Košana in OŠ Dragomirja Benčica – Brkina – Hrpelje, od 1. do 8. razreda.
Foto: Aleš Klemenc
Za potek izvedbe taborov je skrbelo 12 lovcev, ki so bili vodniki in inštruktorji mladim, in sicer iz lovske družine (LD) Gradišče Košana in LD Črna jama, Komisije mladi in lovstvo PBZLD in strokovne službe PBZLD. Za vsebinsko rdečo nit taborov je bil letos izbran divji prašič, predvsem zaradi pojava afriške prašičje kuge in izvajanja biovarstvenih ukrepov. Podoba divjega prašiča je tudi odtisnjena na majicah, ki so jih prejeli vsi taborniki.
Udeleženci tabora so v večini videli srnjad, jelenjad in divjega prašiča, seznanili so se tudi s postopkom zbiranja neinvazivnih genetskih vzorcev iz iztrebkov rjavega medveda, ki služi oceni številčnosti rjavega medveda v Sloveniji v letu 2023.
Pri gibanju v lovišču so si ogledali krmišča in krmne njive ter izvedli vrsto izhodov v lovišče, spoznavali lovsko kinologijo in lovsko strelstvo, lovsko kulturo, šege in običaje, poslušali predavanja na lovsko tematiko ter opravili celo vrsto športnih aktivnosti. Poskusili so tudi pravi jelenov golaž. Med izvajanjem taborov so bile predstavljene vse predpisane zastavljene teoretične in praktične vsebine. Tabor se je zaključil v Krpanovem domu v Pivki z ogledom in predstavitvijo vsebin Centra o velikih zvereh DINA Pivka. Sledil je kulturni programom ob spremljavi lovskega roga ter podelitvijo potrdil o udeležbi in nagrad.
Mladinski lovski tabor PBZLD 2023 se je zaključil z ogledom Centra o velikih zvereh DINA Pivka. Foto: Aleš Klemenc
Udeleženci taborov, kot tudi starši in lovski vodniki ter inštruktorji so bili z izvedbo in vsebino tabora zelo zadovoljni in si želijo izvedbe tudi v prihodnjem letu. Ocenjujemo, da so take oblike izobraževanja mladih eden ključnih elementov pravilne predstavitve lovstva nelovski javnosti.
PBZLD se zahvaljuje tabornikom za njihov pogum, da so sprejeli izziv in preživeli ta čas v naravi ob aktivnem učenju o njenih lepotah in skrivnostih, staršem za izkazano zaupanje, lovkama in lovcem, ki so bili vodniki in inštruktorji iz LD Črna jama in Gradišče Košana. Obema lovskima družinama velja še zahvala za letošnjo soorganizacijo ter donacijo prehrane in nastanitve mladih tabornikov. Posebna zahvala tudi podjetju Pivka perutninarstvo, d.d. za donacijo ter Centru velikih zveri DINA Pivka za gostoljubje ob zaključku tabora in več kot odlično predstavitev centra ter Komisiji mladi in lovstvo PBZLD za vztrajnost in bogato kontinuirano delo na področju dela z mladimi.
V ljubljanskem Kinodvoru so včeraj premierno prikazali nov dokumentarni film Skupaj za rise, ki govori o prizadevanjih projekta LIFE Lynx za rešitev risov pred ponovnim izumrtjem. Skupaj s filmom so predstavili tudi novi knjigi o risih za otroke, Huda risinja in Pogumni Maks, avtorjev Boštjana Gorenca Pižame in Dese Muck.
Film je nastajal pet let, od leta 2019 dalje, ko smo v okviru projekta LIFE Lynx v Slovenijo preselili prvega risa, Goruja. V njem so skozi zgodbe risov prikazane vse ključne aktivnosti projekta, ki so prispevale k reševanju te vrste pred ponovnim izumrtjem. Tako kot že leta 1973, ko so lovci in gozdarji rise ponovno pripeljali v naše gozdove, imajo tudi tokrat ključno vlogo prav lovci, ki s svojim doprinosom in terenskimi aktivnostmi prispevajo k uspešnosti projekta.
S pomočjo lovcev, znanstvenikov in naravovarstvenikov iz petih različnih držav smo na območje Slovenije in Hrvaške uspeli pripeljati 18 risov, ki bodo osvežili kri našim domačim risom ter pomagali vzpostaviti povezovalno populacijo z Alpami. »Film prikazuje le del truda, ki je potreben za revitalizacijo nekoč iztrebljene vrste, zato si želim, da v prihodnje taki projekti, kot je LIFE Lynx, ne bi bili več potrebni,« je poudaril koordinator projekta LIFE Lynx, Rok Černe z Zavoda za gozdove Slovenije.
Aktivnosti projekta sta skrbno beležila snemalca in režiserja filma Timotej Vrtnik in Gregor Šubic, ki sta prav tako zaslužna za nastanek filma Risova pot (2018), ki v ospredje postavlja protagoniste ponovne naselitve risov v Sloveniji iz leta 1973. Vsak pomembnejši dogodek projekta sta posnela in za številne od njih pripravila tudi kratke videe, ki so dostopni na YouTube kanalu LIFE Lynx. Zaključek projekta bo konec marca prihodnje leto, do takrat pa si bo film Skupaj za rise možno ogledati na različnih dogodkih projekta LIFE Lynx; naslednji bo 5. oktobra v Centru DINA Pivka.
V okviru projekta so v šestih letih delovanja poleg doselitev risov potekale tudi številne druge aktivnosti; mnoge od njih so povezane s predstavitvijo risov in projekta javnosti. S programom Mladi varuhi risa so bili v projekt aktivno vključeni mladi iz devetih slovenskih šol, prek lokalnih posvetovalnih skupin pa so v projektu sodelovali prebivalci z območij izpustov risov v naravo.
Na premieri smo gostili tudi dva pisatelja, Deso Muck ter Boštjana Gorenca – Pižamo, ki sta v sodelovanju s projektno skupino LIFE Lynx napisala knjigi o prigodah in pustolovščinah risov v gozdu, ki temeljita na resničnih zgodbah risov in prikazujeta življenje teh skrivnostnih živali. Knjiga Huda risinja je namenjena bralkam in bralcem prve triade, knjiga Pogumni Maks pa otrokom druge triade.
Širše območje Slovenije so v avgustu prizadela neurja z močnimi nalivi, vetrom in točo, velik del države pa so prizadele še uničujoče poplave, ki so povzročile veliko materialno škodo. Z namenom sprejetja ukrepov za pomoč lovcem in lovskim družinam za odpravo posledic poplav so člani Upravnega odbora LZS na 28. izredni seji, 11. avgusta, obravnavali pobude in predloge, podane s strani Nadzornega odbora LZS, Razsodišča in Zelenega sklada LZS. Seznanili so se z aktivnostmi, ki so jih lovske družine in območne zveze lovskih družin na posameznih območjih že sprejele.
Foto: Urša Kmetec
Po razpravi je Upravni odbor LZS soglasno sprejel naslednje sklepe:
SKLEP 28.2.1.: Izvede se humanitarna akcija lovskih organizacij in lovcev za odpravo posledic poplav. Za nakazilo finančnih donacij se odpre poseben podračun. Solidarnostna pomoč se izplača na podlagi Pravilnika o Zelenem skladu LZS.
SKLEP 28.2.2.: Lovska zveza Slovenije za odpravo posledic poplav:
prerazporedi znesek 25.000 EUR iz rezervnega sklada, ki ga je oblikoval Upravni odbor LZS (sklep 25.3.2.),
prerazporedi znesek 5.000 EUR iz sredstev na SM 1 (1.1. Strokovne službe) in SM 7 (1.3. Delo organov in delovnih teles).
SKLEP 28.2.3.: Članice LZS, ki v poplavah niso utrpele škode, se poziva, da za odpravo posledic poplav donirajo določen znesek v skladu s svojimi zmožnostmi. Če poslovni rezultati članice LZS dopuščajo, se priporoča, da donirajo znesek 10 EUR/člana.
Vsi, ki bi radi pomagali, tako lovske družine, upravljavke lovišč (članice LZS po prvem odstavku 4. člena Pravil LZS) kot tudi območne zveze lovskih družin in druga društva (članice LZS po drugem odstavku 4. člena Pravil LZS) ter posamezniki lahko svoj prispevek nakažejo na namenski račun Lovske zveze Slovenije TRR SI56 0284 3026 5551 066 (NLB d.d).
Na voljo je osnutek donatorske pogodbe, ki jo dopolnite ter podpisano pošljete na naslov Lovska zveza Slovenije, Župančičeva ulica 9, 1000 Ljubljana, ali po e-pošti na lzs@lovska-zveza.si.
Za vse dodatne informacije se lahko obrnete na direktorja Strokovne službe LZS mag. Boža Zakrajška, bozo.zakrajsek@lovska-zveza.si ali na 041 815 206.
Koroška lovska zveza, ki jo vodi predsednik Janez Švab, je na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter na Inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, naslovila tehtno opozorilo o hudih posledicah poplav v koroških loviščih.
Divjad se bo še znašla, a upravljanje z lovišči in doseganje planov bo izjemno težko. Foto: Marjan Toš
Te se že in se še bodo odražale na stanje po loviščih, s katerimi upravljajo koroške lovske družine (LD). Na najbolj prizadetem območju po avgustovskih poplavah na Koroškem so največje opustošenje in trajno škodo doživele LD Koprivna-Topla, Bistra, Pogorevc, Peca-Mežica in Podgorje, deloma pa še LD Strojna in Jamnica.
Kot so zapisali v izjavi, pričakujejo od pristojnega ministrstva in od inšpektorata za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo razumevanje in upoštevanje izrednih razmer, ki so se zgodile v loviščih omenjenih lovskih družin. Vse te lovske družine bodo namreč imele težave pri uresničevanju letnih načrtov odvzema divjadi iz lovišča in to zlasti zaradi izredno težke dostopnosti do lovišč. Lokalne in regionalne ceste, vključno s potmi v lovišča, so prizadeli številni plazovi in nanosi mulja, ki še vedno niso odstranjeni. Zaradi tega bodo mnoge lokalne ceste in poti še lep čas zaprte in neprevozne. Zato lovci ne bodo mogli v vse predele lovišč, da bi v njih opravili vse zakonsko določene obveznosti in naloge.
Poleg vsega tega ni zanemarljiva velika škoda, ki so jo lovci utrpeli tudi na lastnem premoženju. Zaradi vsega tega je vodstvo Koroške lovske zveze prepričano, da je treba nastale razmere še kako upoštevati in lovskim družinam omogočiti, da izvajajo načrtovane odstrele divjadi in vse druge ukrepe v zvezi z odvzemom divjadi, v okviru nastalih razmer in možnosti.
Letos bodo odstreli izredno težko dosegljivi, kar naj Inšpektorat za lovstvo in ribištvo upošteva pri letnih pregledih odvzema divjadi iz lovišč v letu 2023. In to kljub temu, da dveletni načrti upravljanja z divjadjo (in s potrjenim odvzemom posameznih vrst iz lovišča) omogočajo seštevek odvzema dveh let. To preprosto ne bo izvedljivo, je v imenu koroških lovcev sporočilo vodstvo Koroške lovske zveze.
Podobne so razmere tudi v loviščih na prizadetih območjih Savinjske doline in na Gorenjskem. V nižinskih loviščih Slovenskih goric pa so hude poletne poplave močno prizadele malo – poljsko divjad.
Mariborski lovski kinologi so minulo soboto na poligonu za šolanje psov v Zg. Polskavi slovesno razvili novi društveni prapor in odprli novo brunarico.
Pripenjanje trakov na novi prapor. Foto: Božidar Kunej
Slovesnosti so se poleg praporščakov lovskih družin (LD) Lovske zveze (LZ) Maribor na čelu z njenim predsednikom Marjanom Gselmanom, udeležili tudi predstavniki lovsko-kinoloških društev (LKD) Celje, Ptuj – Ormož, Koroška in Društva ljubiteljev ptičarjev Slovenije. Med gosti je bil tudi župan občine Rače -Fram Samo Rajšp in edini še živeči ustanovni član LKD Maribor Milan Krajnc iz LD Duplek, ki je sodeloval na ustanovni skupščini 8. junija 1979. Vse je nagovoril in pozdravil predsednik Lovsko-kinološkega društva (LKD) Maribor Zdravko Brezovšek in se zahvalil za pomoč in podporo pri delovanju društva vsem članom in članicam še posebej pa darovalcem žebljičkov in trakov za novi prapor. Skupaj so zbrali kar 95 žebljičkov in 38 trakov.
95 žebljičkov in 38 trakov na novem praporu je dokaz ugleda LKD Maribor med štajerskimi kinologi in lovci. Foto: Božidar Kunej
Štajerski kinologi so že leta 1907 podprli ustanovitev slovenske lovske (in kinološke) organizacije.
Potem ko je praporščak LKD Maribor Milan Pehar ob zvokih lovskih rogistov LZ Maribor slovesno zavil stari prapor in ga predal za arhiv tajniku LKD Božidarju Kuneju, je novi prapor slovesno razvil predsednik LKD Brezovšek in ga izročil praporščaku. Ta se je zaobljubil, da bo za prapor zgledno skrbel in ga častno nosil na vseh njegovih poteh. Z novim praporom so se nato slovesno pobratili navzoči prapori LD in s tem je bilo slovesno razvitje končano.
Novi prapor je razvit. Foto: Božidar Kunej
Po njem sta predsednik LKD Maribor in predsednik strokovnega sveta LKD Maribor Anton Selinšek v navzočnosti blagajničarke LKD Vlaste Ciringer in ob zvokih lovskih rogistov slovesno prerezala trak pred vhodom v novo brunarico na poligonu v Zg. Polskavi. S tem dejanjem so poligon za šolanje psov tudi uradno predali v uporabo.
Lovsko obarvan kulturni program so oblikovali lovski rogisti LZ Maribor, ki so se skupaj s številnimi lovci, lovkami, kinologi in gosti dlje zadržali na živahnem družabnem srečanju, ki so ga skrbno pripravili gostitelji iz LKD. Na njem ni manjkalo tradicionalnega lovskega golaža in sproščenega obujanja spominov starejših kinologov, ki so veseli mlajše generacije, saj bo bogata kinološka tradicija očitno ostala.
Območno združenje upravljavcev lovišč (OZUL) Primorskega lovskoupravljavskega območja (LUO) in Zavod za gozdove Slovenije, območna enota Sežana, v sodelovanju z Lovskimi družinami Videž Kozina, Slavnik Materija in Žabnik Obrov vabijo na ogled razstave trofej jelenjadi, najkvalitetnejših srnjakov, gamsov, damjakov in divjih prašičev, odvzetih v letu 2022.
Foto: arhiv OZUL Primorskega LUO
Otvoritev razstave bo v petek, 8. septembra, ob 18. uri, v vaškem domu v Hrpeljah (Na Gorici 2 a, Hrpelje).
Razstava bo odprta še:
v soboto, 9. 9., od 9. do 19. ure,
v nedeljo, 10. 9., od 9. do 18. ure,
v ponedeljek, 11. 9. bo po predhodnem dogovoru možen ogled šolskih skupin.
Lovska zveza Slovenije in Komisija za lovsko strelstvo in lovsko orožje sta 1. in 2. septembra izvedli Državno prvenstvo v strelski kombinaciji OPEN 2023 in na tarčo bežečega merjasca na strelišču Gaj Pragersko.
Foto: Bojan Gorenc
V petek, 1. septembra je potekal uradni trening in tradicionalna razstava orožja in lovske opreme, na kateri so sodelovala podjetja Optics Trade d.o.o., Lab Commerce d.o.o., Slovarms d.o.o. , Puškarstvo Vute, Hamex d.o.o., RWS Ammunition, Carl Zeiss d.o.o., Artemis FSH d.o.o., Varnost Shop d.o.o. in Swarovski Optik. Razstava se je zaključila s predstavitvijo Swarovski Optik ter s praktičnim preizkusom te optike na orožju Sauer in s strelivom RWS.
Državno prvenstvo v strelski kombinaciji OPEN 2023 je potekalo v soboto, 2. septembra. Na prvenstvu je sodelovalo 80 strelcev iz petnajstih območnih zvez. Tekmovanje je otvoril predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač.
Matija Janc, predsednik Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje
Državno prvenstvo v strelski kombinaciji OPEN 2023 in na tarčo bežečega merjasca. Foto: Bojan GorencOtvoritev Državnega prvenstva v strelski kombinaciji OPEN 2023 in na tarčo bežečega merjasca. Foto: Bojan Gorenc
Zdaj gre zares! 1. septembra, po osmih letih premora, začenjamo s ponovno izvedbo genetskega monitoringa medveda. Izvajali ga bomo lovci, ki bomo na terenu zbirali neinvazivne genetske vzorce, ki jih je najlažje pridobiti iz medvedjih iztrebkov.
Pri organizaciji dogodka je na pomoč priskočila tudi LD Plešivica Žužemberk in nam ponudila svoje prostore. To je bila tudi ena od številčno bolj zastopanih delavnic. Foto: Miha Predalič
Rjavi medved je vrsta, ki zadnja leta v družbi povzroča precejšen razdor in je pogosto vir sporov. Upravljavske odločitve so pod nenehnim drobnogledom javnosti in v nedavni preteklosti tudi pereča tema na upravnem sodišču. Poznavanje številčnosti medveda je osnova za ustrezno upravljanje s to zavarovano vrsto. Zgolj s pomočjo genetskih analiz lahko individualno prepoznamo medvede na podlagi njihovih iztrebkov, tako da bomo lahko preprosto prešteli, koliko različnih medvedov smo zaznali. Cilj ponovnega ‘štetja’ medvedov je torej postavitev trdnih temeljev za strokovno utemeljeno upravljanje s to vrsto.
Prva delavnica je bila organizirana na Mostu na Soči. Foto: Urša Fležar
Lovci v svojih loviščih v letu preživimo na stotine ur in dobro poznamo živalske vrste na območju. Zato nam prepoznavanje znakov prisotnosti medveda ne predstavlja težav, kar je ključno za uspešno genetsko vzorčenje. Hkrati smo edina organizacija v Sloveniji s kapacitetami in potrebnim znanjem za izvedbo tako obsežne akcije. Pri izvedbi monitoringa smo zato lovci nepogrešljiv del, saj s svojim terenskim vložkom zagotavljamo vhodne podatke za vse nadaljnje analize.
V avgustu je Lovska zveza Slovenije izvedla deset delavnic za lovske družine, vključenih v monitoring medveda. Odziv lovskih družin je bil zelo pozitiven, na vseh delavnicah je bilo preko 330 udeležencev iz več kot 150 lovskih družin. Na delavnicah so se predstavniki seznanili z novostmi pri vzorčenju in prejeli potrebne materiale, ki so jih nato razdelili zainteresiranim lovcem v svojih lovskih družinah. Torej je vse pripravljeno, da se jutri lahko akcija prične.
Imamo priložnost, da stopimo skupaj in izkažemo podporo, pripadnost in zaupanje stroki ter s tem dvignemo ugled slovenskega lovstva. Jutri se akcija prične, skupaj zmoremo!
Tilen Hvala, svetovalec za projektno delo LZS
Avgustovskih delavnic za lovske družine, vključenih v monitoring medveda, se je udeležilo več kot 330 udeležencev. Foto: Urša Fležar
Študij lovstva je mogoč na Višji strokovni šoli (VSŠ) Postojna, v kombinaciji s področjem gozdarstva. Vas mika, da bi postali študent, pridobili znanje in izobrazbo? Vabljeni na informativni dan, ki bo v Postojni, 12. septembra, ob 16:30.
V okviru dvoletnega študija lahko poslušate dva obsežna lovska strokovna predmeta, in sicer: Lovstvo, ki ga predava Igor Simšič, in Lovsko načrtovanje, ki ga predava dr. Matija Stergar.
Državno prvenstvo v lovskem strelstvu za veterane in superveterane 2023 je potekalo od 26. do 27. avgusta v Lovski družini (LD) Prosenjakovci.
Foto: arhiv Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje
Državno prvenstvo je svečano odprl župan občine Moravske Toplice Alojz Glavač. Strelce so pozdravili Prekmurski rogisti in starešina LD Prosenjakovci Ludvik Rituper. V dveh dneh tekmovanja, ki se je odvijalo na visokih temperaturah, ob prisotnosti nadležnih komarjev, je sodelovalo 86 strelcev, ki se jim zahvaljujem za kulturno in športno obnašanje, LD Prosenjakovci pa za lepo in kakovostno tekmovanje na dobro pripravljenih streliščih in dobri kulinariki.
kombinacija: 1. mesto Marko Jelen, 2. mesto Janez Škrlj, 3. mesto Evgen Makuc
golobi: 1. mesto Marko Jelen, 2. mesto Dušan Krajnik, 3. mesto Evgen Makuc
MK: 1. mesto Dušan Zupan, 2. mesto Jurij Žohar, 3. mesto Janez Škrlj
Najboljši veterani posamično. Foto: arhiv Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje
VETERANI EKIPNO
kombinacija: 1. mesto Koroška, 2. mesto Ljubljana, 3. mesto Maribor
golobi: 1. mesto Koroška, 2. mesto Maribor, 3. mesto Ljubljana
MK: 1. mesto Celje, 2. mesto Ljubljana, 3. mesto Koroška
Veterani ekipno. Foto: arhiv Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje
SUPERVETERANI
kombinacija: 1. mesto Anton Hudernik, 2. mesto Vladimir Hace, 3. mesto Anton Weiss
golobi: 1. mesto Anton Hudernik, 2. mesto Andrej Marhold, 3. mesto Anton Weiss
MK: 1. mesto Vladimir Hace, 2. mesto Slavko Prah, 3. mesto Božo Masnec
Najboljši superveterani. Foto: arhiv Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje
SUPERVETERANI EKIPNO
kombinacija: 1. mesto Kočevje, 2. mesto Maribor, 3. mesto Bele krajine
golobi: 1. mesto Maribor, 2. mesto Kočevje, 3. mesto Bela krajina
MK: 1. mesto Celje, 2. mesto Kočevje, 3. mesto Ljubljana
Superveterani ekipno. Foto: arhiv Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje
Naziv MOJSTER STRELEC so dosegli:
golobi
Marko Jelen
Dušan Krajnik
Evgen Makuc
Janez Škrlj
Robert Markič
Darjan Vesenjak
Igor Horvat
Bojan Urbančič
Dušan Puš
Milan Drofenik
Dušan Zupan
Milan Zajamšek
Tomaž Kočan
Franci Koncilja
Anton Hudernik
Andrej Marhold
Anton Weiss
MK
Dušan Zupan
Jurij Žohar
Janez Škrlj
Evgen Makuc
Ivan Curl
Jožko Strosar
Marko Jelen
Milan Drofenik
Dušan Krajnik
Tomaž Korošec
Marijan Krevh
Dušan Urankar
Dušan Puš
Vladimir Hace
Slavko Prah
Božo Masnec
Ljubiša Pavlovič
Miroslav Freitag
Anton Zupan
Marjan Burjan
Franc Pavlovič
Anton Hudernik
Janez Pavli
Stanislav Francelj
Darko Pahor
Vladimir Vrabič
Anton Željko
Franc Kušter
Tone Koprivšek
Vojko Miklavžina
Na tekmovanju v kategoriji superveteranov je v streljanju z malokalibrsko puško Vladimir Hace dosegel 100 točk, sedaj je to tretjič na državnih prvenstvih, iskrene čestitke.
Državno prvenstvo v lovskem streljanju za veterane in superveterane 2023. Foto: arhiv Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje.
Matija Janc, predsednik Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje
Hunting Association of Sloveniavabi ponudnike, da podajo svojo ponudbo za izvedbo GOI del na objektu Nacionalni lovski center (NLC) Zlatorog Lukovica.
Zemljišča za gradnjo Nacionalnega lovskega centra v Lukovici. Foto: Urša Kmetec
Upoštevane bodo ponudbe, ki bodo predložene do petka, 22. septembra 2023, do 10. ure, na naslov Lovska zveza Slovenije, Župančičeva ulica 9, 1000 Ljubljana, v vložišču. Odpiranje ponudb bo na sedežu Lovske zveze Slovenije v petek, 22. septembra, ob 12. uri. Odpiranje ponudb ne bo javno.
V Šentilju v Slovenskih goricah bo vse do 23. septembra praznično. Občina namreč praznuje tradicionalni praznik – Ilgovo. Uvod v letošnje praznovanje je bil obarvan »zeleno«. Tamkajšnja zelena bratovščina je namreč organizirala tradicionalno srečanje s kmeti in ostalimi domačini pri lovskem domu.
Lovski dom LD Šentilj je na stežaj odprl vrata množici domačinom. Foto: Marjan Toš
Kot je povedal starešina Lovske družine (LD) Šentilj Marjan Vernik, je bilo srečanje dobrodelno, saj so ves izkupiček, vključno s prostovoljnimi prispevki udeležencev, namenili za humanitarno pomoč na poplavljenih območjih. S to gesto so še enkrat dokazali, da je med lovci veliko srčnosti in tudi oni priskočijo na pomoč vsem, ki so pomoči potrebni. Domačini so pobudo lepo sprejeli in se srečanja pri lovskem domu množično udeležili.
Šentiljska LD že vrsto let dobro sodeluje tako z domačini kot tudi z mnogimi drugimi društvi in organizacijami. Še posebej tvorno je sodelovanje lovcev z osnovno šolo, vrtcem in z občino Šentilj. Na letošnjem srečanju je bilo poleg dobre volje v izobilju tudi kulinaričnih dobrot, saj so lovci gostom ponudili divjačinske salame, okusni srnjakov golaž in redko kulinarično posebnost – divjega prašiča izpod peke. V pasje vročem dnevu ni manjkalo niti osvežilnih napitkov in rujne kapljice.
Mojstri lovske kulinarike so imeli polne roke dela. Foto: Marjan Toš
Gre za cerkveni praznik, saj cerkev v Šentilju nosi ime po svetniku sv. Ilju. Sveti Egidij, pri nas bolj poznan kot Tilen ali Ilj, s katerim se začenja svetniški koledar meseca septembra, se je kot puščavnik hranil z zelišči in z mlekom košute, ki je prihajala k njemu. Po legendi je gotski kralj na lovu zasledoval košuto, toda puščica je zadela puščavnika. Ko je videl njegovo svetniško življenje, mu je sezidal samostan, v katerem je Egidij umrl kot opat.
Lovci in domačini so si imeli veliko povedati. Foto: Marjan Toš
Srečanje pri lovskem domu je bilo odlično pripravljeno in je v celoti doseglo svoj namen. Lahko je zgled mnogim lovskim družinam, da se da brez nepotrebne slabe volje ali konfliktov dobro sodelovati z vsemi, s katerimi se soočajo na terenu pri skupnih nalogah varovanja okolja in prostoživečih živali. Šentiljski lovci to pač znajo in za njihov ugled v javnosti se ni treba bati. Tega jim priznava tudi lokalna skupnost, ki jim je namenila uvodni dan praznovanja občinskega praznika. To pa se ne dogaja povsod.
Športna strelska zveza Slovenije v nedeljo, 3. septembra, na strelišču Gaj Pragersko razpisuje državno prvenstvo v streljanju v disciplini lovski compak po pravilih FITASC. Prijave sprejemajo po e-pošti do vključno četrtka, 31. avgusta.
Foto: Bojan Gorenc
V petek, 1. septembra, med 9. in 18. uro, bo uradni trening na streliščih št. 3, 4, 5, in 6. V soboto, 2. septembra, ob 12. uri, bo žrebanje štartnih številk. Tekmovanje se začne v nedeljo, 3. septembra, ob 8. uri, na streliščih 3, 4, 5 in 6. Sledi razglasitev rezultatov in podelitev nagrad. Zmagovalna ekipa in posameznik prejmeta prehodni pokal, pokali do tretjega mesta in praktične nagrade. Prijavnina: 100 tarč 10,00 EUR. Prijavnina se poravna ob prijavi na strelišču, najkasneje do 1. septembra, do 14. ure.
Informacije na številki 051 399 734 in po e-pošti:info@shootingrange-gaj.eu, info@sssf.si
Tako kot prejšnja leta smo tudi letos s sodelovanjem prizadevnih članov Lovske družine (LD) Rečica pri Laškem izvedli že 9. tabor mladih, ki je potekal od 16. do 19. avgusta.
Foto: arhiv SKZLD Celje
Na tabor je bilo prijavljeno 20 otrok. Dva se zaradi objektivnih razlogov tabora nista mogla udeležiti. Otroci so bili iz različnih krajev celjske regije. Tudi letos smo bili nastanjeni v planinskem domu na Šmohorju, kjer nas je oskrbnica Breda razvajala ves čas nastanitve.
Dopoldanski čas prvega dne je bil namenjen predstavitvi lovstva kot dejavnosti, zgodovini lova, lovskega orožja, šeg in navad ter uporabi lovskega roga. Popoldanski čas pa je bil namenjen seznanitvi z različnimi vrstami lovskih rogov, ki jih lovci uporabljamo pri lovu in drugih lovskih prireditvah. Konec sklopa predavanj prvega dne je bil namenjen predstavitvi lova s sokoli, kjer so se otroci seznanili, s katerimi vrstami ujed je pri nas dovoljeno loviti. Lov s sokoli je predstavil član Sokolarske zveze Slovenije Herbert Goriup.
Zvečer je bil z lovci organiziran izhod v lovišče, kjer so otroci iz visokih prež opazovali izstop divjadi na pašo. Vreme za čakanje in opazovanje je bilo idealno, saj so praktični vsi, ki so bili na prežah, videli divjad. Od velike divjadi predvsem srnjad in muflone. Od male divjadi pa so videli lisice, jazbeca in zajce. Glede na dober večerni izhod divjadi je bil na koncu tudi primeren ulov. Uplenjeni so bili jagnje muflona, jazbec in lisica. Po zaključku lova smo pred planinskim domom izvedli še pozdrav lovini.
Naslednji dan je bil namenjen spoznavanju lovsko tehničnih objektov in njihovem namenu. Na kraju Fižolovo je bila predvidena postavitev nove preže in odstranitev stare že dotrajane. Na Kolesjakovem pa je bilo načrtovano čiščenje krmne njive. Zato smo se razdelili v dve skupini. Ena skupina je pod vodstvom strokovnega tajnika zveza odšla na krmno njivo, kjer smo jo pograbili.
9. tabor mladih SKZLD Celje. Foto: arhiv SKZLD Celje
Druga skupina pod vodstvom gospodarja LD Rečica pri Laškem Jožeta Gašperčiča pa je s pomočjo lovcev Boštjana Šmerca, Roka Goloba in Jake Lavrina odstranila staro prežo ter se lotila gradnje nove. Ker je bil les že pripravljen, je tudi delo hitro steklo. Prav tako so na mestu, kjer bo stala nova preža, zaradi lažjega pregleda očistili še gozdni rob. Zaradi obilice dela (odstranitev stare preže, priprava gozdnega roba) nam preže ni uspelo dokončati v celoti, zato jo bodo do konca naredili domači lovci.
Po kosilu je sledilo predavanje, namenjeno spoznavanju divjadi, ki živi na območju Slovenije. Otroci so se seznanili tudi z vrstami in načini lovov, ki jih lovci izvajamo. Popoldanski sklop predavanj smo zaključili s spoznavanjem drevesnih vrst na področju Šmohorja. V ta namen jih je revirni gozdar Rok Golob peljal še v gozd, kjer jih je seznanil s tukajšnjimi drevesnimi vrstami in gozdnim ekosistemom. Po popoldanskem počitku in prostih aktivnostih je sledil ob spremstvu lovcev še večerni izhod v lovišče. Tudi tokrat nam je bila Diana naklonjena. Uplenjena sta bila dva muflonja jagnjeta. Zato smo tudi ta večer imeli pozdrav lovini.
Zadnji dan je bil namenjen lovski kinologiji in streljanju z malokalibrsko puško na tarčo srnjaka. Po zajtrku smo se odpravili na lovski dom LD Rečica pri Laškem, kjer so nas že čakali vodniki lovskih psov. Vodnik psa in dolgoletni kinolog Anton Savorgnani jim je predstavil vrste lovskih psov in njihovo delo. Nato so vodniki s svojimi štirinožci prikazali še vaje iz poslušnosti in ubogljivosti. Na koncu je sledil prikaz dela lovskega psa na umetni krvni sledi. Po zaključku kinološkega dela smo imeli tekmovanje v streljanju z malokalibrsko puško na tarčo srnjaka, ki so ga otroci vzeli zelo resno, saj so bili za prva tri mesta pripravljeni pokali.
Na strelišče so odhajali v parih, da je bilo zadoščeno vsem varnostnim ukrepom. Vendar ta dan, kar se streljanja tiče, za fante ni bil najbolj primeren. Po izjavah, ki so jih dajali po streljanju, je skoraj vsem nagajala svetloba in pihal je rahel vetrc. Skratka, po njihovem mnenju pogoji niso bili najboljši, zato so tudi slabše streljali kot lani. Dekleta se na vremenske pogoje niso ozirala in so suvereno opravila nalogo. Zato se je zgodilo, kar fantje niti v sanjah niso pričakovali. Z daleč najboljšim rezultatom je zmagala Kaja Smole. Eli Maček pa se je ponesrečil zadnji strel za drugo mesto. Tako je bil končni vrstni red:
mesto: Kaja Smole,
mesto: Tarik Mateuš in
mesto: Tim Mastnak Gričar.
Foto: arhiv SKZLD Celje
Po končanem streljanju smo se vrnili na planinski dom, kjer so jih že čakali starši. Sledil je zaključek tabora. Kot prvi je vse prisotne pozdravil podpredsednik Savinjsko-Kozjanske zveze lovskih družin (SKZLD) Celje Darko Kolar. V imenu LD Rečica pri Laškem, katere člani so v večernih urah peljali udeležence na preže je starešina Gregor Horjak pohvalil vse udeležence tabora za disciplino in zavzetost, ki so jo na taboru pokazali. Strokovni tajnik Zdravko Mastnak, ki je bil vse dni tabora z njimi, in skrbel, da je bilo vse tako kot mora biti, se jim je zahvalil za udeležbo na taboru in zavzetost, ki so jo pokazali vse tri dni. Na koncu so vsi prejeli priznanje za udeležbo na taboru. Najboljši v streljanju pa so prejeli pokal za prvo, drugo in tretje mesto. Sledilo je skupno kosilo, s katerim smo tudi zaključili letošnje druženje.
Da smo lahko uspešno izvedli tabor, se na tem mestu zahvaljujem vsem predavateljem in prizadevnim članom LD Rečica pri Laškem, ki so otroke oba večera varno peljali na visoke preže, od koder so lahko opazovali divjad.
Lovski inšpektor Ian Martin Koštomaj je obvestil vodstva Savinjsko-Kozjanskega, Pohorskega in Slovenskogoriškega lovskoupravljavskega območja (LUO), da je vodna ujma povzročila škodo tudi v loviščih.
Plaz je zasul in zaprl pot v lovišče Komaterna do lovske koče, v Pečovnik, Ruš in Virnikov Grintavec do državne meje v LD Jezersko. Foto: Franc Ekar
Njegovo obvestilo je prišlo ob pravem času in sta ga Lovska zveza Maribor in Savinjsko-Kozjanska zveza lovskih družin Celje takoj posredovali lovskim družinam (LD) na njihovem območju. Ujma in poplave so prizadele tudi lovišča na prleškem, prekmurskem in gorenjskem območju.
Kot je zapisal lovski inšpektor Koštomaj, so tudi lovišča omenjenih območij doživela donedavnega za marsikoga izmed nas “povsem nepredstavljivo in nesluteno silo Narave. Mnoge napovedi in svarila so se žal uresničila. Apokaliptični prizori, ki smo jih bili doslej vajeni zgolj iz filmov, so se dobesedno razlili po naših domovih, dvoriščih in nenazadnje loviščih. Uničenje je ogromno in obsežno. Nedavne ujme so prav tako globoko zarezale tudi v lovišča in divjad v njih. Šele, ko boste tako poskrbeli za svoje najnujnejše in se bo narava toliko umirila, se boste lahko odpravili v lovišča in si ustvarili pregled nad škodo, ki jo je utrpela divjad in njen življenjski prostor v vaših loviščih. Pri tem vam bo v veliko oporo tudi dobro organizirana lovsko-čuvajska služba, ki je po zadnjih pregledih znova močan in preverjen steber kakovostnega upravljanja z lovišči in divjadjo. Ravno tovrstne ocene stanja na terenu bodo ključne pri iskanju optimalnih, strokovnih rešitev pristojnih državnih organov za sanacijo škode na populacijah divjadi in v njihovih habitatih. Nikar teh informacij ne zadržujte zase, temveč jih posredujte pristojnim, saj ključ do kakovostnih rešitev, kot navadno, leži v skupnem, usklajenem delovanju vseh deležnikov. Inšpekcija za lovstvo vam je, kot vedno, na voljo za pomoč in odgovore na vprašanja iz njene pristojnosti”.
Izjemno narasla voda je grozila tudi vodni in obvodno perjadi na Trojiškem jezeru v Slovenskih goricah. Foto: Marjan Toš
Lovci na vseh prizadetih območjih, tudi na Gorenjskem, kjer so marsikje onemogočeni dostopi do lovskih koč, tudi do lovske koče LD Jezersko, bodo pomagali pri odpravljanju omenjenih težav, nam je povedal njihov član Franc Ekar. Lovci kot poznavalci terena, dolgoletni in skrbni varuhi narave in divjadi v njej, bodo dogajanje skrbno spremljali in izvajali vse potrebne strokovne ukrepe. Predvsem bodo v času takojšnjega odpravljanja posledic ujme in poplav poskrbeli za olajšanje trpljenja prostoživečih živali. V tem kontekstu bodo poskušali storiti vse za izboljšanje njihovega življenjskega prostora. Hkrati je lovski inšpektor iz celjske območne enote Inšpekcije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvoKoštomaj opozoril upravljalce lovišč, da zaradi še vedno zelo negotovih in ponekod izredno nevarnih razmer v naravnem okolju, poskrbijo za lastno varnost in varnost drugih ljudi, s katerimi se bodo srečevali v loviščih na prizadetem območju.
Lovska družina (LD) Vinski vrhovi je izvedla svoj prvi lovski tabor za šolsko mladino. Ob prisotnosti staršev so se tabora lahko udeležili tudi predšolski otroci. Za našo družino je bil to prvi tabor, najverjetneje ne zadnji.
Foto: Srečko F. Krope
Predlog o organizaciji tabora je podala tajnica LD Nina Malec, ki je v sodelovanju donatorskega podjetja FAGUS GIS d. o. o. »privlekla na dan idejo«, da to izvedemo. Takoj je bila ustanovljena delovna skupina, ki je začela priprave, izdelala predlog in ga na posvetu članstva tudi predstavila. Ideja je bila sprejemljiva za vse člane in zadeva je v fazi priprav in kasnejše izvedbe stekla.
Pripravili smo več delovnih točk, na katerih so lovci pripravili vsebine za »lovske tabornike«. Delovne točke so bile: lovski dom, krmišče za malo divjad, drevesne vrste v gozdu, prostostoječa in premična preža. Vse delovne točke so bile na poti od lovskega doma do lovske brunarice, kjer so se nadaljevale naslednje vsebine: divjad v našem lovišču, zveri v Sloveniji, sledi divjadi v našem lovišču, vsebina lovskega nahrbtnika. Obširnejša tema je bila lovska kinologija, v okviru katere so bile predstavljene pasemske skupine in lovski psi v naši lovski družini. K navedeni temi se je pridružil tudi znani kinolog Stanko Lihtenvalner, ki je predstavil svoje mlado leglo psov.
Med taborom je nas obiskala ekipa oddaje Dober pogled, novinarka Radia Prlek in Štajerskega tednika. Lovci-taborniki, so tako imeli priložnost se pokazati tudi v smislu javnega nastopanja pred mediji, čeprav to ni bila načrtovana vsebina tabora, je pa vsekakor bila koristna zanje in za nas.
Enodnevni lovski tabor v LD Vinski vrhovi. Foto: Srečko F. Krope
Tabor smo začeli 19. avgusta, ob 9. uri, z zbiranjem v lovskem domu. Starši so uredili formalnosti tabora (podpis izjav o privolitvi za snemanje …), taborniki so prejeli majice tabora in čakala jih je obložena miza dobrot ob začetku tabora. Staršem in tabornikom je bil predstavljen celoten program tabora, pozdravne besede vsem je namenil starešina LD Anton Šnajder, župan občine Ormož in predstavnik podjetja FAGOS GIS d. o. o.
Kot prvo so lovci-taborniki zaslišali lovski rog, ki je oznanil zbor za začetek tabora in postavljanje v vrsto. Lovski rog je zapel vsakič, pred novo vsebino in je bil to znak za konec odmora, ki so ga imeli med posameznimi temami. Ob zaključku tabora so udeleženci upihnili prvo svečko na torticah, ki so pošle v trenutku. Vsak udeleženec je prejel potrdilo o udeležbi na taboru, nahrbtnik podjetja FAGUS GIS z darili podjetja in promocijskim materialom LZS.
Za vstopnico na lovski tabor za naslednje leto pa je bilo treba zaigrati oziroma pridobiti čisti lovski zvok iz lovskega roga brez ustnika. Preizkusilo se je vseh 33 udeležencev in večini je uspelo pridobiti bolj ali manj čist zvok. Prisotni lovci so se po njihovem odhodu preizkusili na lovskem rogu, vendar veliko manj uspešno kot naši lovci-taborniki.
Že pred začetkom tabora so udeleženci dobili domačo nalogo. Vsak, ki bo poslal zgodbo tabora ali risbo tabora, bo za prispevek nagrajen, mi pa bomo najboljšo risbico ali prispevek objavili v glasilu Lovec.
Hvala vsem udeležencem, staršem za zaupanje in lovcem za izvedbo.
Državno prvenstvo v lovskem strelstvu za veterane in superveterane bo v soboto, 26. avgusta, in v nedeljo, 27. avgusta 2023 v Lovski družini Prosenjakovci. Državno prvenstvo za veliko kombinacijo bo v soboto, 2. septembra na strelišču Gaj-Pragersko.
Foto: Tilen Hvala
Otvoritev državnega prvenstva za veterane bo v soboto, 26. avgusta, ob 8. uri, državno prvenstvo za superveterane bo v nedeljo, 27. avgusta, ob 8. uri. Treningi za državno prvenstvo za veterane in superveterane bodo potekali:
ponedeljek, 21. 8. 2023, od 15. do 18. ure
torek, 22. 8. 2023, od 15. do 18. ure
sreda, 23. 8. 2023, od 15. do 18. ure
četrtek, 24. 8. 2023, od 10. do 18. ure
petek, 25. 8. 2023, od 10. do 18. ure
Državno prvenstvo v veliki kombinaciji se bo odvijalo 2. septembra na strelišču Gaj-Pragersko, z otvoritvijo ob 8. uri. Treningi bodo potekali po urniku strelišča. Uradni trening bo v petek, 1. septembra, s pričetkom ob 9. uri.
Matija Janc, predsednik Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje
Člani zelene bratovščine Lovske družine Vurmat iz Sv. Duha na Ostrem vrhu so se tudi letos odzvali povabilu učiteljic iz podružničnih osnovnih šol Sv. Duh na Ostrem vrhu in Gradišče na Kozjaku.
Lovec Slavko Štiberc z Vurmata v družbi mladih radovednežev. Foto: arhiv LZ Maribor
Z obema šolama lovci že vrsto let dobro sodelujejo in se z njimi družijo v lovišču in lovskem domu. Podružnično Osnovno šolo Gradišče na Kozjaku obiskujejo le trije učenci, zato jih je njihova učiteljica Nataša pripeljala kar na sosednjo šolo na Sv. Duhu na Ostrem vrhu. Tam sta jih pričakali učiteljici Damjana in Viktorija s svojimi 12 učenci. Toliko jih namreč še obiskuje šolo v tem lepem kraju na Kozjaku ob avstrijsko – slovenski meji.
Tema letošnjega predavanja je bila lisica, njeno življenje, obnašanje in vloga v naravnem okolju. Izkušeni vurmaški lovec Slavko Štiberc, tudi dolgoletni član Upravnega odbora Lovske zvez (LZ) Maribor, je šolarjem zelo nazorno predstavil to zver, ki ji otroci radi ljubeznivo rečejo zvitorepka. Učence so na srečanju z lovcem Slavkom presenetile članice ženskega pevskega zbora Lipa, s katerim so skupaj zapeli nekaj lepih lovskih pesmi. Za zaključek najbolj znano in ponarodelo Lisička je prav zvita zver.
Spoštovani lovski in strelski prijatelji, dragi ljubitelji narave!
Foto: Urša Kmetec
V teh težkih časih, ki so prizadeli našo prelepo Slovenijo, se puškarji združujemo in ponujamo pomoč tistim, ki so bili prizadeti zaradi nedavnih poplav. Kot enotna skupnost se želimo združiti in pomagati pri obnovi ter olajšati breme, ki ga nosite in ki ga bo prinesla obnova katastrofe.
Razumevajoč, da je ohranjanje in obnova orožja pomembna, smo pripravljeni ponuditi BREZPLAČNO čiščenje orožja tistim, ki so utrpeli škodo zaradi poplav. Da bi se izognili nadaljnjim težavam, je ključno, da se orožje čim prej razstavi in očisti. S svojim strokovnim znanjem in predanostjo želimo olajšati proces obnove in prispevati k ponovni vzpostavitvi normalnih pogojev za vse prizadete.
Puškarji, ki so pripravljeni svoje storitve ponuditi BREZPLAČNO, so:
Puškarstvo Vute, Jernej Vute, Vute d.o.o. Naslov: Kremplova ulica 2, 2000 Maribor Tel: 070 666 429
Puškarstvo Skobir, Simon Skobir Naslov: Šmartno pri Slovenj Gradcu 236a, 2380 Slovenj Gradec Tel: 041 639 799
V teh kritičnih časih se zavedamo, kako pomembno je povezovanje in solidarnost med nami. Skupaj bomo pomagali obnoviti, podpreti in okrepiti našo skupnost.
Puškarji, ki s srcem prispevamo k tej plemeniti akciji, Vas vabimo, da se obrnete na nas in izkoristite našo ponudbo. Skupaj bomo stopili korak bliže k obnovi in ustvarili boljši jutri za vse.
Na spletni strani Lovske zveze Slovenije so v zavihku zakonodaja objavljena posodobljena navodila za izdajo lovske izkaznice.
Poleg navodil za izdajo lovske izkaznice so v zavihku zakonodaja (4. Lovska izkaznica) dostopni tudi obrazci: vloga za izdajo lovske izkaznice, zahteva za pridobitev podatkov iz kazenskih evidenc – za fizične osebe ter obrazec naznanitev pogrešane, izgubljene, ukradene in neuporabne lovske izkaznice.
Vlogo za izdajo lovske izkaznice lahko tajnik ali administrator lovske družine izpiše tudi neposredno iz evidenčnega kartona člana LD v Lisjaku.
Strošek izdelave lovske izkaznice je za člane članic 7,00 €, za ostale upravičence 24,40 €. Plačilo na TRR LZS št.: SI56 0201 0001 5687 097 s pripisom – za lovsko izkaznico ter ime in priimek lovca.
V Lovski družini (LD) Prosenjakovci tradicionalno vsako tretjo nedeljo v juniju organizirajo tekmovanje v trapu.
Foto: arhiv LD Prosenjakovci
Letošnje tekmovanje, na katerega je bilo prijavljenih štirinajst ekip in 228 posameznikov, je potekalo od 8. do 19. ure. Streljalo se je na 15 golobov.
Foto: arhiv LD Prosenjakovci
Maksimalno število golobov je uspelo zadeti štirim tekmovalcem, ki so se v finalni seriji razvrstili po sledečem vrstnem redu:
Robert Nagy
Simon Kočar
Jan Lešnik
Nejc Garmut
Tekmovanje v trapu v LD Prosenjakovci 2023. Foto: arhiv LD Prosenjakovci
Tekmovanje je potekalo tudi ekipno, prvo mesto je osvojila ekipa LPN Pohorje II, drugo mesto ekipa LD Videm ob Ščavnici in tretje mesto ekipa LD Križevci.
Lovsko kinološko društvo (LKD) Maribor bo razvilo nov društveni prapor. S tem simbolnim dejanjem se želijo zahvaliti vsem generacijam kinologov in lovcev, ki so sooblikovali sedanjo podobo društva, ki je bilo ustanovljeno 8. junija 1979. Slovesno razvitje novega prapora bo v začetku septembra.
Novi prapor LKD Maribor bo trdneje povezal lovske kinologe. Foto: Marjan Toš
Društvo uspešno vodi predsednik Zdravko Brezovšek, lovec in nekdanji starešina LD Šmartno na Pohorju, sicer pa dolgoletni član Upravnega odbora Lovske zveze (LZ) Maribor, kjer vodi komisijo za lovsko kinologijo. Tudi sam je uspešen vzreditelj in vodnik lovskih psov.
Danes društvo deluje na območju LZ Maribor, v društvo je včlanjenih 41 štajerskih lovskih družin, katerim nudi strokovno pomoč pri razvoju lovske kinologije. V zadnjih letih namenjajo posebno skrb in pozornost šolanju in pravilnemu usposabljanju lovskih psov za praktično delo v lovišču. Lovsko pravičnega lova namreč brez usposobljenega lovskega psa ni. Na tem področju imajo mariborski lovski kinologi dolgoletne praktične izkušnje in veljajo od nekdaj za dobre rejce in vodnike lovskih psov.
Že dalj časa razvijajo »malo šolo« za pse, v kateri izvajajo vaje poslušnosti in socializacijo mladih psov. Pred leti so kupili zemljišče na Zgornji Polskavi in na njem uredili vadbeni poligon za pse. Postavili so tudi lepo brunarico za društvene potrebe, ki jim dobro služi.
V LKD Maribor je letos dozorela večletna pobuda za razvitje novega društvenega prapora. Zdajšnji je star že 33 let in ga je načel zob časa. Za nakup novega prapora bodo poleg lastnih sredstev poskušali dobiti tudi sponzorske in donatorske prispevke lovskih družin, lokalnih skupnosti in podjetij. Finančno jih bo podprla tudi LZ Maribor, ki vneto podpira lovsko kinologijo.
Med 2. in 15. julijem se je odvijala počitniška dejavnost v naravi pod vodstvom ga. Nataše – Natin svet.
Foto: arhiv Luka Radič
Za popestritev doživetja v naravi, katerega glavna dejavnost je povezati otroke z lepoto narave, je udeležence obiskal Luka Radič, član Lovske družine (LD) Taborska jama s sinom Anžetom in lovsko štirinožno pomočnico Silo.
Foto: arhiv Luka Radič
Otroci so prisluhnili zanimivemu predavanju o divjadi, ki se nahaja v lovišču LD Taborska jama, o pasmi alpski brak jazbečar, lovski pomočnici Sili in o opremi, ki jo lovec nosi s seboj. Otroci so imeli možnost potipati, pobožati in si od blizu ogledati krzna gozdnih živali (lisice, poljskega zajca, kune zlatice, srne, divjega prašiča …).
Ob koncu obiska je vsak udeleženec v dar dobili šolski urnik z motivom lovstva, knjižico s podrobnejšim opisom divjadi, igro Spomin in karte Črni Peter ter revijo Lovec. Zahvala gre tudi Komisiji mladi in lovstvo, LZS in Usnjarni Grčar.
V teh dneh kroži po medijih posnetek Tine Gaber »Resnično ozadje poboja nutrij«. Našla je korupcijo! Spornih je pol milijona, ki jih sicer ni najti v razrezu proračuna! A so po njenem mnenju sporni. Natančneje: 539.929,70 evra. Študija sama ne predstavlja koruptivnega dejanja, je pa v njej izražen motiv za sistemsko korupcijo,” na začetku posnetka pove Tina Gaber. Neumnosti, ki jih poslušamo v teh posnetkih, kot predsednik LZS nisem želel komentirati. Žal so lovci vznemirjeni, razočarani in pozivajo k odločnejšemu odzivu LZS. Toda nemogoče je komentirati celo vrsto pavšalnih obtožb Gabrove na račun lovcev, ker jih v posnetku celo sama negira. Sam osebno razumem, da partnerica PV ne ve, da lovska družina ne deli dobička oziroma prihodkov! Smo neprofitna organizacija, ki prihodke vse od svoje ustanovitve vrača v naravo vse, kar je pridobila z upravljanjem v naravi. Že po Zakonu o društvih smo torej zgolj in le nedobičkonosna organizacija! Lovci letno opravijo ob tem okoli 600.000 evidentiranih volonterskih ur v naravi, v loviščih, s katerimi upravljajo!A dandanes lahko vsakdo govori kar povprek o sistemski korupciji in obtožuje lovce! Omenjena študija obravnava možne rešitve in problem invazivnih vrst (nutrije). Država je dolžna spoštovati usmeritve EU in jih tudi izpolnjevati in ne študija, temveč resorno ministrstvo bo moralo najti sredstva in določiti metode reševanja problema v skladu s smernicami EU. Pri čemer pa niti ni nujno, da bomo pri tem lovci sodelovali. Kje je torej teh 539.929,70 evra? Lovske družine niso prejele nobenega denarja, pa verjetno od vseh naredimo največ za reševanja problemov s to invazivno vrsto. Zato tudi lovce zanima, kje je ta davkoplačevalski denar!?Se pa v zadnjem času pojavlja svojevrsten način blatenja lovcev, ki sem ga bil deležen tudi sam, kot predsednik LZS. Ko teče beseda o lovu, upravljanju z medvedom, risom, volkom ali jelenjadjo lovec ne bi smel biti prisoten, kdo pa naj bo? Ko poslušamo te pavšalne obtožbe, ni nikjer nobenih argumentov, s katerimi bi se ovrglo katerokoli strokovna trditev. Nobena trditev iz študije ni ovržena! V primeru upravljanja z medvedom celo upravno sodišče potrdi, da vemo, kaj je trajnostno upravljanje in znamo strokovno in argumentirano obravnavati še tako zahtevne probleme. Zato sem prepričan, da se bo tudi v primeru nutrij potrdilo, da so bila strokovna izhodišča na projektih, pri katerih so sodelovali znanstveniki (tudi če so v svojem prostem času lovci) pravilna in temeljijo na znanstvenih izhodiščih. V demokratični svobodni družbi je pravica posameznika omejena s pravicami drugih ljudi, ki živimo v tej državi! Še posebej pa je v akademskih znanstvenih krogih prostor le za argumentiran strokovni dialog brez pavšalnih obtožb zgolj na podlagi dejstva, ali je posameznik član kakšnega društva, še manj pa, če je član znanstveno strokovnega sveta organizacije. V Strokovno znanstvenem svetu delujejo tudi strokovnjaki, ki niso lovci. Vsi pa so bili naprošeni, da nam s svojim znanjem pomagajo najti pravo pot pri trajnostnem upravljanju s prostoživečimi živalmi. Očitno je to za nekatere zelo moteče. Dejstvo je, da člani sveta s svojim znanjem pripomorejo k temu, da lahko odločitve organov upravljanja LZS temeljijo na strokovnih stališčih. Skratka gre za neodvisen in strokovno avtonomen organ, ki s svojim znanjem pripomore k trajnostnemu upravljanju. Na koncu pa glede sistemske korupcije, ker drugače ne moremo javno povedati. Ne rabimo nobenega neupravičenega denarja, le vrnite nam to kar je bilo lovskim družinam neupravičeno odvzeto! Vrnite nam in vsem društvom odvzete zemljišča. Zemljišča, ki so bila vpisana v zemljiško knjigo kot naša lastnina. Kmetijska zemljišča, na katerih smo imeli njive in travnike za prehranjevanje in krmljenje divjadi. Zemljišča, ki smo jih zakonito kupili in imamo zato dokazila, da smo jih plačali. Pa so bila vseeno odvzeta!V tej Vladi je nastal predlog spremembe zakonodaje, s katero nam naj bi vrnili neupravičen odvzeto zemljo, a se je pred odhodom v parlamentarno razpravo ta del zakonodaje črtal. Pa je celo sodišče v preteklosti napotilo, da je potrebno problem lastninjenja urediti v področni zakonodaji. Danes se upravičeno sprašujemo: Ali je bilo to črtano zgolj zato, ker gre za lovce oziroma društva? Ko smo skupaj z drugimi zvezami (ribiči, planinci, čebelarji ..) pozvali predsednika Vlade, da bi se z njim sestali in mu predstavili argumente, za nas ni imel časa.
Zato pozivamo, v imenu vseh oškodovanih društev, poslance, da nam ob sprejemanju zakona omogočijo, da nam bodo vrnjena vsa zemljišča, ki smo jih plačali, ali pa se nam vrne denar, s katerim smo jih plačali, upoštevaje seveda pri tem tudi vse naše delo, ki smo ga prostovoljno opravili zato, da smo na teh zemljiščih ohranili življenjski prostor vseh prostoživečih živali.Predsednik LZS
Ekipa projekta Step Change je nadgradila aplikacijo SRNA in s tem izboljšala uporabniško izkušnjo ter omogočila boljše sledenje in analizo opažanj prostoživečih živali.
Foto: Aplikacija Srna. Projekt Step Change
Nova orodja, dodana v aplikacijo so:
Možnosti zaznavanja prisotnosti živali – žival je bila zaznana preko: neposrednega opazovanja, fotopasti, iztrebka/stopinje
Stopnje zaupanja pri prepoznavanju – izberite stopnjo prepričanosti: lahko je karkoli; morda; verjetno; prepričan sem
Prikaz slike ob kliku na točko v statistiki – s klikom na statistične podatke oz. na temno modro obarvano piko na zemljevidu, se prikaže fotografija, povezana vnosom. Pike obarvane svetlo modro, ne vsebujejo pripete fotografije.
Ekipa projekta Step Change se zahvaljuje za vaše vnose v aplikacijo SRNA ter se veseli vaših nadaljnjih vnosov. Prepričani so, da bodo te nadgradnje izboljšale uporabniško izkušnjo ter omogočile natančnejše in celovitejše sledenje in analizo zaznanih prostoživečih živali.
Športna strelska zveza Slovenije od 5. do 6. avgusta 2023 razpisuje državno prvenstvo v streljanju v disciplini COMPAK po pravilih FITASC. Potekalo bo v Strelskem centru Gaj Pragersko.
Foto: Bojan Gorenc
petek, 4. 8. 2023: uradni trening od 10 h do 18 h, strelišče 3, 4, 5, 6; ob 18 h – žrebanje številk.
sobota, 5. 8. 2023: začetek tekmovanja ob 10 h – 100 tarč, strelišče 3, 4, 5, 6
nedelja, 6. 8. 2023: začetek tekmovanja ob 10 h – 100 tarč, strelišča 3, 4, 5, 6
Zmagovalna ekipa in posameznik prejmeta prehodni pokal, pokali do tretjega mesta in praktične nagrade, tekmovanje bo potekalo skupaj z GP Slovenije – COMPAK 2023. Rezultati državnega prvenstva se bodo šteli tudi v konkurenci tekmovanja GP Slovenija.
Prijavnina: 80,00 EUR (200 tarč) se plača ob prijavi na strelišču ali predhodno na TRR.
Lovska zveza Slovenije vabi zainteresirane ponudnike k oddaji zavezujoče ponudbe za izdelavo PZI dokumentacije za izvedbo začasnih parkirišč v času gradnje za potrebe parkirišč za delavce oziroma deležnike gradnje na parc. št. 800/5, k.o. Spodnje Koseze.
Zemljišča za gradnjo Nacionalnega lovskega centra v Lukovici. Foto: Urša Kmetec
Rok za predložitev ponudbe: Vašo ponudbo pričakujemo do vključno 18. 8. 2023, do 12. ure, na e-naslov lzs@lovska-zveza.si.
Posnetek spletnega izobraževanja Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) o aktualni situaciji glede afriške prašičje kuge (APK) je zdaj javno dostopen na spletni strani Afriška prašičja kuga.
Foto: Pixabay
Spletno izobraževanje – aktualna situacija glede afriške prašičje kuge, ki ga je UVHVVR izvedla 17. junija predstavi trenutno situacijo glede APK v Evropski uniji in pripravljenost na izbruh te bolezni. Zajema teme: pregled aktualne situacije APK, klinični znaki, biovarnost in postopki veterinarja.
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), ki je organizatorka včerajšnjih spletnih izobraževanj na temo trenutne situacije glede afriške prašičje kuge (APK) in pripravljenostjo na izbruh APK, se opravičuje za včerajšnje tehnične težave pri izvedbi.
Foto: Barbara Ložar
Na UVHVVR dodajajo, da zaenkrat ni predvideno novo izobraževanje, so pa bila predavanja snemana in bo posnetek objavljen na spletni strani Afriška prašičja kuga.
Državno središče za nadzor bolezni (DSNB) je na včerajšnjem sestanku potrdilo predlog skupine strokovnjakov in določilo območje z visokim tveganjem v skladu z 18. členom Zakona o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih. Ta zajema območje 8 lovskih družin, del lovišč s posebnim namenom (LPN) ter ukrepe na tem območju.
Območje z visokim tveganjem. Avtor: Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Mednje sodijo tudi izvajanje aktivnega iskanja poginulih divjih prašičev, povečano vzorčenje in preiskave na afriško prašičjo kugo (APK) tako pri domačih kot pri divjih prašičih ter poostren nadzor nad izvajanjem biovarnostnih in drugih predpisanih ukrepov.
Hrvaška je do včeraj prijavila že 97 izbruhov APK pri domačih prašičih ter tri primere pri divjih prašičih. Eden od potrjenih primerov APK pri divjih prašičih je na območju Karlovške županije in je od meje s Slovenijo oddaljen le približno 50 km.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano – Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin zato znova poziva:
vse rejce prašičev, da dosledno izvajajo biovarnostne ukrepe, s katerimi se zmanjša tveganje za vnos bolezni v rejo;
lovce, da pri izvajanju lova upoštevajo biovarnostne ukrepe in da se izogibajo lovu v državah oziroma na območjih, kjer je potrjena APK;
vse, ki se vračajo iz držav, kjer je APK prisotna, da s seboj ne prinašajo izdelkov in surovin, ki izvirajo iz prašičev, saj to predstavlja visoko tveganje za vnos bolezni;
turiste, ki prihajajo iz držav, kjer je prisotna okužba z APK, da morebitne ostanke hrane, ki so jo prinesli s seboj, ne odlagajo v naravo temveč v le za to namenjene pokrite zabojnike.
Afriška prašičja kuga je nalezljiva virusna bolezen domačih in divjih prašičev, za katero ni cepiva. Bolezen ne predstavlja nevarnosti za zdravje drugih živalskih vrst in ljudi. Za bolezen so značilne velike izgube, tako neposredne (pokončanje prašičev v okuženih obratih) kot tudi posredne, predvsem zaradi omejitev trgovanja in izvoza živali in izdelkov ter surovin, ki izvirajo od prašičev.
Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Upravni odbor Lovske zveze (LZ) Maribor je sprejel pobudo Komisije za lovsko kulturo, da bi poskušali vnovič ustanoviti vokalno glasbeno skupino, ki bo gojila slovensko lovsko pesem.
Se bodo rogistom LZ Maribor jeseni pridružili še pevci? Foto: Marjan Toš
Predsednik komisije Slavko Štiberc je povedal, da pobuda o tem zori že dalj časa in da so v zadnjem času dobili veliko predlogov lovskih družin (LD), da naj se v okviru LZ Maribor spet ustanovi lovski pevski zbor. Člani Upravnega odbora LZ Maribor niso imeli večjih pomislekov, izrazili so samo bojazen, da morda med lovci ne bo dovolj zainteresiranih ljubiteljev petja za sodelovanje v novi vokalni skupini. Lahko bi ustanovili oktet ali manjši lovski pevski zbor, odvisno od zanimanja lovcev, je povedal predsednik komisije Štiberc.
V teh dneh so vseh 44 lovskih družin, članic LZ Maribor že obvestili, da naj njihove lovce podrobneje seznanijo z namero za ustanovitev lovskega pevskega zbora. K sodelovanju so povabili tudi dva odlična glasbena strokovnjaka, in sicer tenorista Tima Ribiča in instrumentalista Marjana Goloba, ki je tudi umetniški vodja rogistov LZ Maribor. Oba sta sodelovanje že potrdila, zato bodo do konca meseca avgusta intenzivno zbirali prijave bodočih pevcev.
Naj ob tem zapišemo, da je v preteklosti v Mariboru vokalna skupina lovcev že delovala in pustila v štajerski lovski kulturni zgodovini globoke sledi. Vodstvo LZ Maribor je tudi zaradi te tradicije optimistično in ne vidi ovir za njeno nadaljevanje.
Hrvaška je včeraj obvestila Komisijo in države članice o potrditvi afriške prašičje kuge (APK) pri divji svinji na območju Karlovške županije, so sporočili iz Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR).
Foto: Pixabay
Bolezen so potrdili pri povoženi divji svinji na območju občine Rakovica v Karlovški županiji. Primer je le 20 kilometrov oddaljen od meje z Bosno in Hercegovino ter približno 50 kilometrov od meje s Slovenijo. Skupno je Hrvaška do sedaj prijavila 74 izbruhov APK, od tega 2 pri divjih prašičih.
UVHVVR zato ponovno opozarja na dosledno izvajanje biovarnostnih ukrepov, kot je to določeno z Zakonom o nujnih ukrepih v zvezi z afriško prašičjo kugo pri divjih prašičih (Uradni list, RS, št. 200/2020).
Lovce pozivajo, da se ne odpravljajo na lov na drugo divjad na območje z omejitvami, saj to predstavlja veliko tveganje za vnos bolezni v Slovenijo.
Posebna pozornost lovcev mora biti usmerjena:
na spremembe zdravstvenega stanja v populaciji divjih prašičev,
če ste tudi imetnik domačih prašičev, po lovu oziroma stiku z divjimi prašiči obleko in obutev zamenjajte in razkužite, preden pridete v stik z domačimi prašiči,
ko se vračate z lovskega turizma, ne prinašajte izdelkov, vključno z lovskimi trofejami, ki niso ustrezno obdelane, surovin in živil z območij, kjer veljajo omejitve zaradi APK oziroma se prepričajte, da je to dovoljeno.
Vsak pogin ali spremembo v obnašanju divjih prašičev nemudoma javite na 112!
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) vas v ponedeljek, 17. julija vabi na spletno izobraževanje v zvezi s trenutno situacijo glede afriške prašičje kuge (APK) v Evropi in pripravljenosti na izbruh APK v Sloveniji.
Vir: EFSA
Izobraževanje, ki bo trajalo predvidoma eno uro, bo potekalo v dveh terminih, na katera se lahko priključite preko spodnjih povezav:
Zveza lovskih družin (ZLD) Zasavje je 17. junija izvedla delavnico o rezbarjenjuza ustvarjanje izdelkov z lovskim motivom.
Foto: Andrej Miklavčič
Udeleženci brezplačne delavnice, ki je potekala v okviru razpisa LZS za usposobljene članice, so se zbrali pri lovskem domu Lovske družine (LD) Šentlambert, kjer so pod mentorstvom priznanega ustvarjalca Štefana Gorenčiča izdelovali izdelke iz jelenje roževine in iz kosti. Za prvo izkušnjo rezbarjenja z motorno žago pa je poskrbel zasavski lovec in ljubiteljski rezbar Jože Smrkolj.
Enajst udeležencev delavnice se je po uvodni predstavitvi obeh mojstrov o materialu, orodju in tehnikah zagreto lotilo ustvarjanja. Vsi so se strinjali z mnenjem udeleženca, da gre za eno najzanimivejših delavnic, kar so se jih udeležili v okviru izobraževanj LZS. Kar nekaj zaslug za odlično izvedbo delavnice ima LD Šentlambert, ki je poskrbela tudi za dobro počutje udeležencev.
Poleg spoznavanja osnov rezbarske umetnosti je bil pomemben cilj delavnice dobrodelnost, saj bo del izdelkov prodan na dražbi na dobrodelnem plesu LZS. Zbrana sredstva pa bodo preko Zelenega sklada LZS namenjena pomoči potrebnim lovcem ali njihovim svojcem.
Za zaključni izlet skupine Škratkov Vrtca Škofljica smo si izbrali pohod na Lisičje. Zaradi zvedavega medveda, ki se je sprehajal po gozdu, smo vseeno želeli pri Lovski družini Škofljica preveriti, če je pot skozi gozd varna.
Foto: Jani Šalamon
Od Lovske družine Škofljica pa smo dobili mnogo, mnogo več. Z neizmerno prijaznostjo nas je lovec Jani pospremil skozi gozd, zvedavi otroci so ga lahko povprašali veliko stvari, Jani pa je s svojo potrpežljivostjo in mirnostjo delil vse zanimivosti našega gozda in delo lovca.
Marsikateremu otroku je sprehod polepšala psička Arja. Na cilju sta nam lovca organizirala še eno presenečenje … Mislim, da smo tu uživali prav vsi. Otroci in starši! Z radovednostjo in veseljem smo poslušali lovca Boruta, ki nam je o vsaki razstavljeni živali (preparatu) povedal svojo zgodbo. Res je bilo čudovito. Poslušali smo s takim zanimanjem, da smo pozabili na lakoto in pico, ki nas je čakala na mizah.
Na koncu pa sta našim otrokom lovca podarila še zelo lepa darilca, s katerimi si starši in otroci že krajšamo čas in uživamo v zabavi. Bila sta nekaj posebnega, polepšala sta nam dan in s svojimi dejanji otrokom naredila najlepše spomine.
Mamica Tina
Otroke iz vrtca obiskala lovca LD Škofljica. Foto: Jani Šalamon
Teoretični del lovskega izpita Zveze lovskih družin (ZLD) je Prekmurje potekal v obliki predavanj ob sobotah in nedeljah od 4. februarja do 11. marca 2023, preverjanje znanja pa je bilo zaključeno v začetku aprila.
Foto: arhiv ZLD Prekmurje
Tečaja se je udeležilo 24 kandidatov, od tega 11 iz ZLD Prlekija. Zaključni izpiti so potekali 5. in 6. maja 2023. Uspešnih je bilo 22 kandidatov. V komisiji zaključnega izpita so bili dr. Arpad Köveš, mag. Martin Smodiš in Branko Vajndorfer.
Po uspešno zaključenem izobraževanju lovskih pripravnikov za pridobitev lovskega izpita, smo na ZLD Prekmurje 2. junija podelili spričevala. Mladi lovci so podpisali tudi zaprisego slovenskih lovcev in prejeli lovske izkaznice. Za popestritev programa so poskrbeli KUD Prekmurski rogisti.
Hrvaška je včeraj obvestila Komisijo in države članice o prvi potrditvi afriške prašičje kuge (APK) pri divjih prašičih. Bolezen so potrdili pri divjem prašiču, odstreljenem zaradi kliničnih znakov, znotraj vzpostavljenega območja z omejitvami zaradi APK pri domačih prašičih.
Foto: Pixabay
Na celotnem območju Vukovarsko – Srijemske županije velja, poleg ostalih ukrepov, tudi prepoved lova na divje prašiče.
Vir: UVHVVR
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) zato ponovno poziva k doslednemu izvajanju biovarnostnih ukrepov, kot je to določeno z Zakonom o nujnih ukrepih v zvezi z afriško prašičjo kugo pri divjih prašičih (Uradni list, RS, št. 200/2020).
Lovce pozivajo, naj se ne odpravljajo na lov na drugo divjad na območje z omejitvami, saj to predstavlja veliko tveganje za vnos bolezni v Slovenijo.
Posebna pozornost lovcev mora biti usmerjena:
na spremembe zdravstvenega stanja v populaciji divjih prašičev;
če ste tudi imetnik domačih prašičev, po lovu oziroma stiku z divjimi prašiči obleko in obutev zamenjajte in razkužite, preden pridete v stik z domačimi prašiči;
ko se vračate z lovskega turizma, ne prinašajte izdelkov, vključno z lovskimi trofejami, ki niso ustrezno obdelane, surovin in živil z območij, kjer veljajo omejitve zaradi APK oziroma se prepričajte, da je to dovoljeno.
Vsak pogin ali spremembo v obnašanju divjih prašičev nemudoma javite na 112!
Le na podlagi pravočasnih informacij lahko hitro in učinkovito ukrepamo, da preprečimo najhujše!
Pred Hubertovo sveto mašo v okviru srečanja lovcev in kmetov pri lovskem domu Lovske družine (LD) Velka v Slovenskih goricah je kip lovskega zavetnika blagoslovil mariborski nadškof in metropolit msgr. Alojzij Cvikl.
Udeleženci Hubertove sv. maše v LD Velka. Foto: Marjan Toš
Sv. Hubert velja tudi med slovenskimi lovci za zavetnika in zato ga v zeleni bratovščini s Hubertovimi mašami še posebej častijo. V mnogih lovskih domovih širom po Slovenji imajo njegove kipe ali skulpture. Pred dnevi so kip dobili tudi člani LD Velka v Slovenskih goricah.
Skoraj trimetrski kip sv. Huberta je izdelal rezbar in kipar Rudi Novak iz Mežice. Vse od leta 2000 že dela takšne skulpture in kipe ter jih postavlja ne le v Sloveniji, temveč tudi na Madžarskem, Slovaškem in v Avstriji. Kip sv. Huberta za lovce LD Velka je Rudi izdelal iz debelega hrastovega debla. Za izdelavo je porabil teden dni. Delal in spal je kar v lovskem domu in bil deležen velikega zanimanja zelene bratovščine.
Kip je pred Hubertovo sveto mašo blagoslovil mariborski nadškof in metropolit msgr. Alojzij Cvikel, ki je v slovesni pridigi poudaril pomen varovanja narave za prihajajoče rodove. Izpostavil je tudi našo skupno odgovornost za ohranitev naravnega okolja, ki je doživelo preveč hudih posegov, zaradi katerih posledice čutimo že dalj časa.
Hubert se je rodil leta 656 ali 658 verjetno v Toulousu, umrl pa leta 727 blizu današnjega Bruslja. Bil je plemenitega rodu, a se mu je življenje popolnoma spremenilo po ženini smrti. Posvetil se je oznanjevanju evangelija, postal je škof v Liegu in je znan kot apostol Ardenov. Kot škof je zelo dejavno širil evangelij med pogani, vse škofovske dohodke je običajno razdelil med reveže. Sveti Hubert je bil zelo češčen v srednjem veku in zaradi njegovega plemiškega porekla se je nekaj vojaških redov poimenovalo po njem.
Rudi Novak ob kipu sv. Huberta pri lovskem domu LD Velka. Foto: Marjan Toš
Pozivu naše krovne lovske organizacije – Lovske zveze Slovenije in področne Zveze lovskih družin (ZLD) Posavja o promociji narave, prostoživečih živalskih vrst, divjadi in dejavnosti lovstva smo se odzvali tudi v Lovski družini (LD) Boštanj in 3. julija izvedli prvi enodnevni otroški lovski tabor.
Foto: Marko Jonozovč
Zbor udeležencev tabora se je pričel med 7.30 in 8. uro pri lovskem domu LD na Brezovici, kamor so starši in stari starši pripeljali svoje otroke in vnuke. Udeležence je pričakal, uredil vso potrebno dokumentacijo ter nagovoril vestni in prizadevni organizator in hkrati glavni motor otroškega lovskega tabora, gospodar LD Boštanj Milan Primožič. Tabora se je udeležilo 24 otrok, 10 deklic in 14 fantov, hčera, sinov in vnukinj ter vnukov lovcev iz LD Boštanj in nekaterih sosednjih lovskih družin ter podeželskih družin in prebivalcev domačega Boštanja ter zaselkov v njegovem okrožju.
Na začetku druženja je bil kar po lovsko, kot na skupnih lovih, zaukazan zbor ter določen otroški (lovo)vodja tabora, ki ga je častno prevzel sin našega lovca Jožeta, 12 letni Anej Kovač, ki je tako rekoč pridruženi »prijatelj in simpatizer« lovske družine, saj očetu zvesto sledi že nekaj let na vseh lovskih delovnih akcijah, prireditvah in lovih. Vsem otrokom so bile izročene zelene spominske majice na prvi boštanjski lovski tabor, ki so takoj postale del oprave vseh udeležencev. Tako so bili pripravljeni za »delo«.
Razkrili marsikatero skrivnost živali, divjadi in lovstva
Foto: Marko Jonozovič
Začelo se je z jutranjim sprehodom po lovskem parku, kjer jim je skrivnosti življenja drevesnih vrst naših gozdov, njihovih plodov in skrivnostnih gozdnih živalskih prebivalcev razkril upokojeni gozdarski maček Jože Šinkovec. Sprehod po mini gozdnem okolju je ravno toliko vzpodbudil želodčke mladih, da so se veseljem lotili zajtrka, ki sta ga pripravila prizadevna člana LD Boštanj Dean Vozelj in Emil Majerič.
Ob koncu zajtrka se je otrokom pridružil nov voditelj Rudko Mlinarič, ki jim je v naravnem okolju pod lovskim kozolcem ter s pomočjo didaktičnih pripomočkov LZS (posterji, knjižice, lovske karte …) razkril marsikatero skrivnost živali, divjadi in lovstva. V aktivnem razgovoru z medsebojnimi vprašanji in odgovori ter z obilo nakopičenega Rudkotovega znanja, izkušenj in anekdot so skupaj odkrivali tančice skrivnosti narave ter njenih živalskih prebivalcev, hkrati pa ugotavljali tudi, da lov in lovstvo nista le streljanje divjadi, pač pa mnogo mnogo več od tega.
Foto: Marko Jonozovič
O gozdnem bontonu, kaj se v gozdu sme in kaj ne
To je bil uvod v osrednji del tabora, ki se je s skoraj dve in pol urnim sprehodom po lovskih stezah odvil v bližnjem gozdu. Tja sta udeležence popeljala Milan in Emil, vmes pa jih je prestregel Marko Jonozovič, na lovskem stolčku in opremljen z lovskim nahrbtnikom, kot se za »zimsko« stojišče lovca spodobi. Otroci so z veseljem vpijali besede o gozdnem bontonu, kaj se v gozdu sme in kaj ne, pa o delu lovcev v življenjskem okolju divjadi.
Izdelali in napolnili smo dve solnici, obiskali avtomatsko krmilnico za divjad, ki jo je pred kratkim obiskala tudi medvedka z mladičema, na poti pobrali vse videne smeti v obliki odvrženih plastenk, pločevink in steklenic ter se naposled ustavili pri dveh lično izdelanih lovskih prežah, pri eni od njih seveda tudi pozirali za skupinsko »gasilsko sliko«, ki ob takih dogodkih ne sme manjkati.
Foto: Marko Jonozovič
Noge so bile ob koncu sprehoda že pošteno utrujene, grla suha in prazni želodčki so se tudi oglašali. A do kosila smo skupaj v notranjosti lovskega doma izvedli še seznanitev z velikimi zvermi v Sloveniji, s poudarkom na rjavem medvedu, ki je čedalje pogostejši in nič več prehodni obiskovalec našega kraja in lovišča Boštanj. Marko je kot strokovnjak za to področje otrokom poleg tekstovnega in slikovnega gradiva pokazal tudi prave lobanje medveda in volka ter njihove odlitke sledi, ki so otroke navdušile.
Nato pa divjačinski golaž … Kako je prijala kuhana srnica v slastni omaki, ki jo je v kotličku v času med gozdnim sprehodom otrok skuhal Dean. Protestov po neki drugačni in posebni hrani ni bilo, pozivov/prošenj za repete pa kar nekaj.
Foto: Marko JonozovičFoto: Milan Primožič
Po kosilu pa novo presenečenje – otrokom se je pridružil Jani Krivec, član sosednje LD Radeče in priznani lovski kinolog ter kinološki sodnik. Jani je otroke s pomočjo svojega lovskega psa, hanoveranskega barvarja Bokota in slikovnih pripomočkov vpeljal v skrivnosti različnih lovskih pasem, njihovega šolanja, prehrane, iskanja ranjene divjadi po krvni sledi in obnašanja v družbi lovcev ter na samem lovu.
Zasadili lipo v spominskem parku v spomin na prvo druženje
In za konec po krajšem premoru, izkoriščenem za igre z žogo v gozdnem parku, še zaključno presenečenje – vsi udeleženci tabora so skupaj z lovci, ki so otroke vodili čez dan, pridružil se jim je tudi gospodar koče LD Boštanj Branko Podpadec, posadili najbolj značilno slovensko drevo – lipo v spominskem parku, kot spomin na naše prvo in verjamemo ne tudi zadnje druženje. Skupaj z lipo je šla v zemljo tudi steklenica s podpisi hvaležnih udeležencev, ki so jih starši prevzeli v popoldanskih urah.
Foto: Milan Primožič
Sreča v sicer utrujenih otroških očeh ter besede zahvale staršev in otrok so nam lovcem LD Boštanj priznanje in vzpodbuda, da s takimi aktivnostmi nadaljujemo tudi v prihodnje, zavedajoč se, da je naložba v znanje in zavest mladih ljudi o ohranjanju naravnega okolja tisto, kar bo nedvomno prineslo koristi za vse, naravo in družbo. Kdo ve, morda se nam bo kdo od mladih, ki so bili na taboru, že čez nekaj let pridružil na naših mehkih zelenih stečinah. Potencialov, kot so bili Anej, Mark, Filip, Miha, Ema, Katja … je bilo kar nekaj.
Marko Jonozovič, Lovska družina Boštanj
Foto: Milan PrimožičFoto: Marko JonozovičFoto: Marko JonozovičFoto: Milan PrimožičFoto: Marko JonozovičFoto: Marko JonozovičFoto: Milan PrimožičFoto: Marko JonozovičFoto: Marko JonozovičPrvi otroški tabor LD Boštanj 2023. Fotografije: Marko Jonozovič in Milan Primožič
Na spletni strani in na Youtube kanalu LZS je na voljo nova, junijska oddaja o lovstvu, oddaja Dober pogled. Vabljeni k ogledu!
Oddaja se začenja v Srgaših nad Koprom, kjer bilo še posebno slovesno ob podelitvi spričeval mladim lovkam in lovcem. Sledi prispevek z okrogle mize z naslovom Celostna obravnava škod po divjadi, ki so jo pripravili na Cerkljanskem, kjer kmetov divjad povzroča vse večjo škodo. V Zlatorogovi galeriji smo odprli razstavo slik in risb “Podobe iz naših gozdov” avtorja Martina Fujana; ogledate si jo lahko do septembra. Udeležili smo se tudi praznovanja Lovske družine Kanal ob 70-letnici delovanja.
15. Evropsko prvenstvo v lovski kombinaciji je od 30. junija do 2. julija potekalo na strelišču Gaj – Pragersko v Sloveniji. Na prvenstvu je sodelovalo štirinajst držav s skupno 165 strelci.
Foto: arhiv Matija Janc
Ekipo Lovske zveze Slovenije je zastopalo trinajst strelcev, letos v sestavi Marijan Sadek, Nejc Hlebš, Boštjan Sadek, Maksimiljan Garmut, Miha Travner in Matjaž Hlebš ter posamezniki Jan Garmut, Leon Sadek, Dušan Urankar, Dušan Žehel, Miha Finkšt, Nejc Garmut in Rudko Mlinarič. Ekipa je bila izbrana na osnovi izbirnih tekem, ki so se odvijale na strelišču Gaj – Pragersko.
Ekipa LZS. Foto: arhiv Matija Janc
Letošnje evropsko prvenstvo se bo vtisnilo v spomin zaradi slabih rezultatov ekipe, a bo z zlatimi črkami zapisano tudi to prvenstvo, saj je mladinec Jan Garmut pri 16 letih osvojil drugo mesto v mladinski konkurenci.
Vice prvak v mladinski konkurenci Jan Garmut (na desni). Foto: arhiv Matija Janc
Letošnje leto je zaznamovalo prepričevanje vodstva LZS, da potrebujemo več finančnih sredstev, saj sponzorji zaradi krize niso sposobni financirati ekipe v taki višini, kot so jo do zdaj. Za dodatno pridobljena sredstva se zahvaljujem in se obenem kot selektor opravičujem, ker jih z rezultati nismo upravičili.
Iskrena zahvala Lovski zvezi Slovenije ter vsem sponzorjem: Hamex d.o.o.; Gorenjska gradbena družba d.d.; Lab Commerce d.o.o.; RWS d.o.o., Prevent&Deloza d.o.o., Optics Trade d.o.o. in VUTE d.o.o., ki so prispevali sredstva in opremo za udeležbo strelske ekipe LZS na evropskem prvenstvu.
Upam, da nismo z letošnjim nastopom in zastopanjem naše države ter slovenske krovne lovske organizacije zapravili sodelovanja in pomoči tudi v letu 2024. Ker je to moje zadnje evropsko prvenstvo, želim novemu vodstvu v naslednjem mandatu veliko uspehov na strelskih prireditvah, na katerih bo nastopala za najboljša strelska ekipa.
V skladu z rokovnikom za izvedbo posameznih volilnih opravil, določenih s sklepom o razpisu volitev za organe in predsednika LZS za mandatno obdobje od 15. 1. 2024 do 15. 1. 2028, so strokovni tajniki usposobljenih članic posredovali članicam LZS v svojem volilnem okolišu obvestilo v zvezi z izvedbo kandidacijskih postopkov z gradivom, prav tako pa so bile sklicane kandidacijske konference v vseh volilnih okoliših, ki morajo biti izvedene do 25. avgusta 2023.
Kot ste bili obveščeni, morajo biti kandidature za predsednika LZS in organe LZS (upravni odbor, nadzorni odbor, razsodišče, odbor etičnega kodeksa) vložene na sedež volilnega okoliša najkasneje 7 dni pred izvedbo kandidacijske konference volilnega okoliša. Prav tako morajo biti v tem roku vložene tudi kandidature za evidentiranje kandidatov za predsednika Uredniškega odbora ter za člane uredniških odborov glasila Lovec, Zlatorogove knjižnice in spletne strani LZS ter stalnih komisij in Strokovno-znanstvenega sveta, ki jih imenuje Upravni odbor LZS.
Zeleno bratovščino je zapustil dolgoletni član Lovske družine (LD) Pernica, ugledni funkcionar območne Lovske zveze Maribor in Lovske zveze Slovenije, mag. Dušan Dougan iz Maribora.
Davnega leta 1957 je postal član LD Pernica in ji ostal zvest vse do smrti 25. junija letos. Lovski kronisti so zapisali, da je bil Dušanu lov tako rekoč položen v zibelko, saj sta bila znana slovenska lovca tudi njegov oče in stric. Oba sta mu bila vzor lovske pravičnosti, srčnosti in plemenitosti. Lovske korenine pa je Dušan podedoval tudi po dedku po mamini strani dr. Milanu Gorišku, ki je bil med prvimi člani Slovenskega lovskega kluba leta 1907 in po ustanovitvi podružnice Slovenskega lovskega društva leta 1921 v Mariboru, prvi predsednik njenega odseka za okraj Sv. Lenart v Slovenskih goricah.
Pri Lenartu je bil njegov ded dr. Gorišek izjemno cenjen in spoštovan kot liberalni politik, uspešen odvetnik, župan in sokolski voditelj. Zgledno je skrbel za svoje zakupno lovišče in bil tudi zelo dober kinolog. Zaradi tega je bil najbrž tudi Dušan izjemno navezan na štirinožne lovske prijatelje, na lovske pse, ki so ga vedno spremljali na lovu ali med njegovimi obhodi lovišča. Tja je v prostem času rad zahajal, pomagal lovskim tovarišem pri gradnji naprav in objektov, pozimi krmil divjad in tudi sicer vedno priskočil na pomoč pri delovnih opravili LD Pernica.
Veljal je za velikega zagovornika varovanja divjadi in njenega življenjskega okolja in se je odločno zavzemal za njegovo ohranitev. Cenil je strokovno znanje in zagovarjal strokovne rešitve in nova spoznanja lovske in ekološke stroke. Veljal je za lovsko-etičnega in pravičnega lovca in odgovornega varuha narave. Zanj je bil lov vedno stvar velike časti in osebne odgovornosti, kar ga je odlikovalo tudi kot človeka in uglednega pravnika, višjega sodnika in nato še sodnika svetnika Višjega sodišča v Mariboru.
Med lovskimi tovariši v LD Pernica je bil Dušan vedno enak med enakimi. Takoj po vstopu v lovske vrste so mu bile zaupane odgovorne naloge v LD Pernica, kmalu pa še v takratni območni Zvezi lovskih družin (današnji Lovski zvezi) Maribor in tudi v organih Lovske zveze Slovenije. V matični LD je opravljal naloge predsednika disciplinske komisije (1964 do 1970), starešine (1974 do 1981), člana upravnega odbora (1982 do 1984) in predsednika Nadzornega odbora (1984 do 2002). Pri območni Lovski zvezi Maribor je bil član komisije za lovstvo od leta 1967 do 1980, tajnik ZLD Maribor od leta 1967 do leta 1990 in član njenega častnega razsodišča.
Že davnega leta 1967 je postal predavatelj, član predavateljskega aktiva in izpitne komisije ZLD Maribor. Dalj časa je bil celo njen predsednik. Izjemno vlogo je opravil tudi pri organizaciji in izvedbi velike mednarodne lovske razstave leta 1972 v Mariboru. Kot dolgoletni lovski funkcionar v mariborski območni lovski zvezi je zaključil ustvarjalno delovanje v mandatnem obdobju 2013–2017 kot član pravno-statutarne komisije LZ Maribor.
Vestno in odgovorno je opravljal številne naloge in funkcije v Lovski Zvezi Slovenije. Bil je član njenega samoupravnega sodišča (od 1980 do 1992) in med leti od 1993 do 2001 predsednik komisije LZS za organizacijska in pravna vprašanja. V tem času je bil tudi ekspertni član Mednarodnega sveta za lovstvo in varovanje divjadi (CIC) in član komisije LZS za pripravo nove lovske zakonodaje pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Slovenije. Član Izvršnega odbora LZS je bil med leti 1988 – 1993 in nato med leti 1993 – 2001. V tem obdobju je veliko pomagal pri oblikovanju nekaterih zakonskih rešitev za novi lovski zakon in sodeloval pri nastajanju novih normativnih aktov za delovanje LZS v samostojni slovenski državi.
Kljub mnogoterim funkcijam v območni LZ Maribor in v LZS je Dušan ostal aktiven tudi v matični LD Pernica. S svojim zvestim štirinožnim prijateljem je zelo rad zahajal v lovišče in dokler mu je dopuščalo zdravje se je rad udeleževal skupnih jesenskih lovov in druženj z lovskimi tovariši. Njegov moto do konca bogatega lovskega udejstvovanja je bil: »Bodi lovsko pravičen, lovi v skladu z zakonom, etiko in osebno vestjo.« Za Dušana je bil Etični kodeksslovenskega lovca svetinja in zato je bil mladim lovcem svetel vzor pri negovanju in utrjevanju lovske tradicije, etike in kulture.
LZS ga je za njegovo predano delo v lovski organizaciji odlikovala z znakom za lovske zasluge in redom III., II. in I. stopnje. Prejel je tudi jubilejni znak LZS za 60 let članstva v zeleni bratovščini. Za kinološko udejstvovanje je prejel srebrni red za kinološke zasluge, zlati znak za kinološke zasluge in red za kinološke zasluge II. stopnje. LD Pernica mu je podelila družinsko priznanje, LZ Maribor pa Priznanje in Plaketo Lovske zveze Maribor za neprecenljivi osebni prispevek k utrjevanju lovske organizacije na Štajerskem.
V zeleni bratovščini je že dolgo znano, da nobenemu lovcu trofeja ne sme biti najpomembnejši cilj. Ti časi so že zdavnaj minili, zdaj so v ospredju naravovarstvene naloge, brez katerih ni uspešnega gospodarjenja z divjadjo. Močne trofeje pa so dober pokazatelj stanja populacij divjadi v lovišču.
Gilbert Eferl z zlato medaljo za srnjakovo trofejo iz Dobrave. Foto: Marjan Toš
Teh načel se dobro zavedajo tudi v Lovski družini (LD) Dobrava v Slovenskih goricah. Letošnjega maja se jim je boginja Diana na veliko nasmejala, saj je lovski gost iz sosednje Avstrije Gilbert Eferl uplenil srnjaka, čigar rogovje je bilo po veljavnih standardih Mednarodnega sveta za lovstvo in ohranjanje divjadi (CIC) ocenjeno s 131 točkami in je prejelo zlato medaljo.
Kot je povedal gospodar LD Dobrava Vlado Steinfelser, je to po več kot četrt stoletja vnovična zlata medalja za srnjakovo rogovje v tej lovski družini, v kateri s srnjadjo skrbno gospodarijo. Vsako leto uplenijo kakšnega srnjaka z rogovjem za bronasto ali srebrno medaljo. Avstrijski lovec, ki že dolga leta zahaja v revirje te lovske družine, ni skrival navdušenja. Na lovu ga je spremljal domači lovec Peter Rajniš, ki svoj revir Brengova odlično pozna in je »zlatega« srnjaka dalj časa opazoval ter ocenjeval. Videvali so ga še drugi lovci in vsi so menili, da je kapitalni srnjak s trofejo, ki bi lahko bila deležna zlate medalje. In očitno se niso zmotili.
Na Hrvaškem so včeraj potrdili prve primere afriške prašičje kuge (APK). Opozarjamo vse lovce, ki odhajajo na lov na Hrvaško, v Bosno in Hercegovino oziroma v države, kjer beležijo izbruhe APK, da je iz ogroženih območij prepovedano uvažati meso.
Foto: Pixabay
Prav tako ni zaželeno, da se iz teh držav, tudi v primeru, da niso na območju izbruha APK, uvaža meso ali dele divjih prašičev. Posebej opozarjamo na upoštevanje vseh preventivnih ukrepov pri izvajanju lova. Potrebno je razkuževanje opreme in obutve, pri tem ne smemo pozabiti na naše lovske pse. Dejstvo je, da je do sedaj prenos APK naredil človek (s kontaminirani živili, lovci, kmetje, prevozniki in ostali porabniki živil), in da divji prašiči sami APK na terenu širijo precej počasneje.
Zaradi potencialno uničujočih posledic APK so prepoznavanje znakov, preprečevanje širjenja in prijava sumljivih primerov ključnega pomena za zajezitev te smrtonosne bolezni.
Predvideni ukrepi za APK so:
Preden zapustite lovsko območje, razkužite opremo.
Po lovu ne obiskujte prašičjih farm.
V gozdovih in na poljih ne puščajte odpadkov in drobovine divjih prašičev.
Če opazite mrtvega divjega prašiča, se mu ne približujte.
Ne hranite živali z mesom divjadi.
Najdbo okuženega ali mrtvega divjega prašiča prijavite lokalnim oblastem.
V Sloveniji je potrebno intenzivirati ukrepe glede APK, in sicer od odstrela do drugih ukrepov, določenih v načrtih lovskih družin glede APK.
Na podlagi programa izobraževanj Postojnsko Bistriške Zveze lovskih družin (ZLD) je 25. junija potekalo regijsko tekmovanje v streljanju s puško risanico v LD Timav Vreme na Zavrhku.
Foto: Martin Kavčič
Tekmovanja se je letos udeležilo devet ekip, in sicer iz LD Črna jama, LD Hrenovice, LD Javornik Postojna, LD Trnovo, LD Tabor Zagorje, LD Pivka, dve ekipi LD Gradišče Košana in LD Prestranek.
Prvo mesto v streljanju je osvojila ekipa LD Črna jama, drugo mesto LD Tabor Zagorje, tretje mesto LD Pivka, četrto mesto LD Hrenovice in peto mesto LD Gradišče – Košana (ekipa št. 2).
Med posamezniki je prvo mesto osvojil Jaka Lepčihar iz LD Pivka, drugo mesto Mitja Vidrih iz LD Črna jama, tretje mesto Gregor Černač iz LD Pivka, četrto mesto so si delili Jernej Bittner iz LD Hrenovice, Nevio Sever iz LD Javornik Postojna in Pavel Bizjak iz LD Črna jama. Ekipam in posameznikom so bili za osvojena mesta podeljeni pokali, priznanja in medalje ter praktične nagrade.
Regijskega tekmovanja so se v skladu z določili Pravilnika o lovskem strelstvu LZS udeležili in si ga ogledali lovski pripravniki Postojnsko Bistriške ZLD in ZLD Notranjske v okviru programa za usposabljanje iz varnega ravnanja z lovskim orožjem, v sklopu izvedbe izobraževanja za lovce, pod vodstvom predavatelja Božidarja Štembergerja.
Postojnsko Bistriška ZLD se zahvaljuje lovskim družinam in članom za njihovo udeležbo ter organizacijam, ki so prireditev omogočile: Rebec, d.o.o., Avantura Trade, d.o.o., trgovina SLOVARM, Zavarovalnica Triglav d.d. in LD Timav Vreme.
V vrtcu Črnuče, enota Gmajna, smo 8. junija pripravili predstavitev lovstva in delo lovca za tri starostne skupine otrok, in sicer: 1,5 – 2 leti, 3 – 4 leta in 4 – 5 let. Predstavitve se je udeležilo skoraj 70 otrok in šest vzgojiteljic.
Foto: arhiv LD Laze
S Katarino Flajšman, starešino Lovske družine (LD) Laze sva si razdelili predstavitev, in sicer je Katarina nosila opremo, ki jo lovec potrebuje za delo oziroma lov. S seboj je imela nahrbtnik, v katerem je oprema lovca: dvogled, svetilka, pijača, čokoladica, prva pomoč, nož, rokavice za enkratno uporabo … in tudi piščalka za klicanje srnjaka. Pogovarjali smo se, katere živali so otroci že videli v gozdu, in katere lahko lovimo.
Katarina je seboj prinesla tudi lobanje volka, srne, nutrije, lisice in divjega prašiča. Z otroci smo se pogovarjali o prehrani živali in to povezali z značilnostmi njihovega zobovja. Ugotovili smo, kako ostri so zobje mesojedov, da srnjad nima zgornjih sekalcev, in da so zobje nutrije oranžni, ker so premazani s spojino železa. Otroci so lahko pobožali tudi kože nutrije, pižmovke in kune ter občutili razliko v dlaki živali, ki so vezane na vodo.
Foto: arhiv LD Laze
V drugem sklopu smo si ogledali, kaj vse sodi v svečani kroj lovca. Na lovskem klobuku smo se ustavili pri zeleni vejici in se pogovarjali o tem, kam damo vejico ob počastitvi divjadi, in kam ob počastitvi lovca. Pogledali smo primere, v katerih si lahko lovci pomagamo z vejicami v gozdu, kot je označitev uplenjene divjadi, kako nakazati smer, v kateri je divjad zbežala po strelu … Nasmejali smo se tudi dejstvu, da je lovski ropot v vrtcu dobro poznan – a v otroški izvedbi.
Otroci in vzgojiteljice so nama zastavili kar nekaj vprašanj. Zanimalo jih je tudi, kako visoke so preže? Ali imajo vsi lovci enako velike puške? Kako se reče ženski osebi lovec? Kako dolgo traja izobraževanje za lovca in kaj vse zajema? Kaj storiti, če na cesti naletiš na divjad in koga poklicati.
Štiri ure so hitro minile in otroci so se odpravili na kosilo. Z obiskom smo bili vsi zadovoljni in se dogovorili, da se prihodnje leto ponovno srečamo.
Na podlagi razpisa Lovske zveze Slovenije smo v Savinjsko Kozjanski zvezi lovskih družin (SKZLD) Celje 25. februarja začeli s tečajem za izpit za lovce. Predavanja smo imeli ob sobotah v lovskem domu LD Žalec na Rinki in smo jih zaključili 6. maja. Preizkusi znanja iz posameznih učnih tem so bili razporejeni tako, da so kandidati imeli dovolj časa za pripravo.
Foto: arhiv SKZLD Celje
Na tečaj je bilo prijavljenih 39 slušateljev, od tega 4 bodoče lovke. Enemu slušatelju je bil v skladu z dopolnitvijo 61. člena Zakona o divjadi in lovstvu priznan lovski izpit. Predavanja je tako obiskovalo 38 slušateljev, od katerih je 36 uspešno opravilo predhodne izpite in so tako zadostili pogoju za pristop k zaključnemu izpitu. Dva izpitov nista opravila v predpisanem roku in bosta manjkajoče izpite ter zaključni izpit opravila v jesenskem času.
Komisijo za zaključni izpit so sestavljali predsednik izr. prof. dr. Boštjan Pokorny, člana mag. Nataša Oven in Peter Terglav ter namestnika članov dr. Ida Jelenko Turinek in Zdravko Mastnak. Zaključni izpit se je opravljal v času od 29. maja do 2. junija na sedežu področne zveze. Kandidati so pred komisijo pokazali zelo dobro znanje, saj je bila povprečna ocena zaključnega izpita 4,17.
Slovesno prireditev podelitve spričeval in podpis zaprisege mladih lovcev smo imeli 16. junija v gostišču Hochkraut v Tremerjah, ki so se je poleg slavljencev udeležili njihovi mentorji, člani predavateljskega aktiva in starešine lovskih družin, iz katerih so bili tečajniki. Po uvodni melodiji Savinjskih rogistov je zbrane pozdravil predsednik Upravnega odbora SKZLD Celje Miran Freitag, ki se je dotaknil prehojene poti, ki so jo pripravniki prehodili od vstopa v lovsko družino, časa pripravništva, do zaključnega lovskega izpita, za kar jim je iskreno čestital.
Predsednik izpitne komisije izr. prof. dr. Boštjan Pokorny je podal kratko analizo doseženega uspeha in pokazanega znanja slušateljev. Povprečna ocena celotnega tečaja je bila letos 3,96. Strokovni tajnik Zdravko Mastnak, ki je povezoval prireditev je poudaril, da so v življenju vsakega človeka trenutki, ki mu ostanejo v spominu in se jih v življenju vselej z veseljem in ponosom spominja. Eden od takšnih je gotovo dan, ko so mladi lovci dobili spričevalo o opravljenem lovskem izpitu, prejeli etični kodeks in podpisali zaprisego slovenskega lovca.
V imenu novo izprašanih lovcev je zaprisego Slovenskega lovca prebrala Eva Cokan Kos, članica LD Gozdnik Griže. Nato sta dr. Pokorny in Freitag vsakemu mlademu lovcu čestitala k doseženemu uspehu, mu izročila lovsko spričevalo, podpisano zaprisego in etični kodeks. Prisotni predstavniki lovskih družin so jim izročili še lovsko izkaznico. Tako so postali enakovredni člani lovske organizacije s pravico izvajanja samostojnega lova.
Foto: arhiv SKZLD Celje
Tudi letos smo, tako kot vsa leta doslej, imeli nekaj slušateljev, ki so po znanju pri posameznih izpitih izstopali od ostalih. V letošnjem letu so bile najboljše predstavnice nežnega spola: Katarina Kotnik (LD Vojnik) z doseženo povprečno oceno 4,93, Eva Cokan Kos (LD Gozdnik Griže) z doseženo povprečno oceno 4,80 in Jana Kosmač (LD Ljubno) z doseženo povprečno oceno 4,73. Kot veleva tradicija, smo tudi letos najboljšim v spomin izročili darilo v obliki lovskega trinožnega stola, ki jim bo gotovo koristil pri lovu. Katarina Kotnik pa je predavateljem pripravila in v imenu vseh tečajnikov izročila lepo spominsko darilo, ki bo predavatelje še dolgo spominjalo na generacijo tečajnikov 2023.
Mastnak je ob zaključku mladim lovcem in lovkam zaželel veliko uspehov in lepih trenutkov, ki jih bodo preživeli v naravi in na lovu.
Zdravko Mastnak
Generacija mladih lovcev in lovk SKZLD Celje 2023. Foto: arhiv SKZLD Celje
Pred dvema desetletjema je oživela zdaj že tradicionalna gorenjska in seveda tudi jezerska lovska prireditev – to je visokogorsko tekmovanje na Skutinem ledeniku za pokal »kristalnega gamsa«.
Jezersko lovsko ekipo so sestavljali Franc Ekar, Janez Smrtnik, Marjan Tepina, Peter Muri, Davo Karničar, Petra Karničar, Jure Markič, Jože Meško in Jože Muri ter reševalna ekipa. Foto: arhiv Franca Ekarja
Zvrstilo se je petindvajset lovskih tekmovanj članov zelene bratovščine, ki so prišli na Gorenjsko v lepe Jezerske Alpe iz vseh krajev Slovenije, od Posočja do Prekmurja in od Koroške do Dolenjske. To ni bilo le tekmovanje po naravnem snegu in ledu v hitrosti med vratci, temveč tudi pravi test telesne vzdržljivosti, duha in volje.
Med organizatorje in izvajalci prireditve sodijo poleg domače Lovske družine (LD) Jezersko tudi Lovska zveza Slovenije, Zveza lovskih družin Gorenjske, revija Lovec in številni donatorji, je ob jubileju dejal Franc Ekar, tudi sam aktivni udeleženec tekmovanja za pokal gamsa in prizadevni organizacijski sodelavec. “Spominjanje smo počastili v lovskem domu na Jezerskem s spominjanjem na enega najatraktivnejših visokogorskih alpsko-lovskih smučarskih tekmovanj v popolni prvobitnosti in uspeli v 26 letih izpeljati 25 lovsko-smučarskih tekmovanj za pokal »kristalnega gamsa”, je še povedal Ekar z upanjem, da se bo tradicija ohranila tudi za bodoče rodove.
Marjan Toš
Na Skutinem ledeniku, v zavetju mogočnih gora. Foto: arhiv Franca Ekarja
Podelitev spričeval in podpis zaprisege mladih lovk in lovcev Zveze lovskih družin (ZLD) Ljubljana generacije 2022-23 je potekala v lovskem domu na Rakitni na lepo sončno dopoldne 10. junija. Z veliko udeležbo mladih lovcev v spremstvu svojih mentorjev je svečano slovesnost z Zdravljico pričel Lovski oktet Javornik pod vodstvom Florijane Žnidaršič.
Foto: Lado Bradač
Sledil je nagovor povezovalca prireditve mag. Janija Šalamona, predsednika Komisije za kulturo pri ZLD Ljubljana, ki je v nagovoru nanizal nekaj vzpodbudnih besed pomena lovske kulture in lovskih šeg.
V nadaljevanju sta predsednik ZLD Ljubljana mag. Lado Bradač in predsednik Komisije za izobraževanje AlojzAlbreht v nagovoru poudarila, da je za mladimi lovci uspešno prehojena pot izobraževanja, ki so jo začeli s praktičnim delom z mentorjem v lovski družini in jo nadaljevali s teoretičnim delom vse do zaključka lovskega izpita. “Vsi skupaj smo lahko ponosni, ker pripadamo slovenski lovski organizaciji, ki v svetu uživa velik ugled,” je dejal Bradač.
Za popestritev svečanega dogodka je poskrbel poskrbel Pavel Nared, ki je prikazal svoje mojstrstvo z oponašanjem jelenjega rukanja. Ob zaključku dogodka je strokovni tajnik ZLD Ljubljana Franc Kerin udeležence seznanil s potekom izobraževanja: v prvem roku je izpit opravljalo 30 pripravnikov in vsi so ga uspešno zaključili. Štirje tečajniki so imeli delno priznane izpite, ostali štirje pa bodo izpit opravljali v jesenskem roku. Najboljši štirje mladi lovci so prejeli praktične nagrade za odlično opravljeni lovski izpit. Dogodek pa se je zaključil s pesmijo lovskega okteta.
Mladi lovci, ta dan naj vas spominja na vse lepo, kar ste in boste še doživljali v naravi in skrbi za divjad. Bodite lovci s ponosom!
Alojz Albreht
Svečano slovesnost je popestril Lovski oktet Javornik pod vodstvom Florijane Žnidaršič. Video: Lado Bradač
Občni zbor Lovske zveze Slovenije (LZS), ki je potekal 15. junija v Celju, tudi o pobudi za enkratno namensko zvišanje članarine za izgradnjo Nacionalnega lovskega centra (NLC) Lukovica.
Delegati OZ LZS v Celju so pozorno spremljali delo. Foto: Marjan Toš
Na rednem letnem občnem zboru LZS v dvorani Celjskega sejma v knežjem mestu, ki ga je kot predsednik delovnega predsedstva vodil Ludvik Rituper, so delegati obravnavali 10 točk dnevnega reda. Najprej pa so se z minuto molka poklonili spominu na nedavno preminulega predsednika Razsodišča LZS Slobodana Tataloviča. Zaradi zadržanosti v tujini je zbor po video povezavi spremljal in ga vsebinsko usmerjal predsednik LZS mag. Lado Bradač, ki je poleg obrazložitev vsebin pri posameznih točkah dnevnega reda odgovarjal tudi na nekatere pobude in vprašanja delegatov.
Občni zbor je potekal gladko, brez zapletov in so se ga od 112 delegatov udeležili 103 delegati, kar potrjuje odgovornost območnih lovskih zvez oziroma volilnih okolišev, da tvorno sodelujejo pri oblikovanju in izvajanju dogovorjenih nalog krovne lovske organizacije.
Obrazložitev poročila o delu in rezultatih poslovanja LZS v letu 2022 je podal predsednik mag. Bradač in med drugim dejal, da so kljub mnogim težavam in oviram opravili veliko nalogo za korist in v dobro lovske organizacije. Pri tem je omenil tvorno sodelovaje pri sprejemanju nekaterih dolgoročnih ukrepov na evropski ravni o zavarovanju redkih in ogroženih vrst in spremljanje kritike dela javnosti na rovaš lova in lovstva, ki naj ne bi bila potrebna. To ne drži, je dejal Bradač in pribil, da je lov potreben in ga »bomo slovenski lovci tudi v bodoče izvajali.«
Omenil je težave pri dogovarjanju in sodelovanju krovne lovske organizacije z Ministrstvom za naravne vire in prostor, ki lani ni bilo najboljše. Zdaj se tudi na tem področju že kažejo pozitivni premiki. Govoril je tudi o nekaterih načrtovanih rešitvah okoli zavarovanja lovcev, o spremembah in dopolnitvah Zakona o divjadi in lovstvu (spremembe so pripravljene in čakajo na parlamentarni postopek, med njimi tudi določilo, da se območne lovske zveze vpišejo med lovske organizacije) in o vračanju odvzetih zemljišč lovskim družinam.
Tukaj je bil predsednik zelo jasen: »Kar je bilo ukradeno, naj se vrne.« O tem so na kratko v nadaljevanju zasedanja spregovorili tudi nekateri delegati in menili, da je treba to problematiko čimprej rešiti v dobro lovskih družin. Predsednik je občni zbor na kratko informiral o težavah pri prodaji vile Zlatorog na Župančičevi ulici 9 in o možnostih za nadaljevanje projekta NLC Lukovica. Prvi celjski lovski sejem je ocenil kot izjemno uspelo prireditev in omenil odlično sodelovanje Savinjsko-Kozjanske zveze lovskih družin (SKZLD) Celje pri njeni organizaciji in izvedbi.
Delovno predsedstvo OZ v Celju je vodil Ludvik Rituper. Foto: Marjan Toš
Spregovoril je tudi o prizadevanjih vodstva LZS za pridobivanje kohezijskih in evropskih sredstev, o prenovi lovskega informacijskega sistema Lisjak, o ceniku za lovni turizem in o nadaljevanju razprav v zvezi s spremembami Pravil LZS, ki se nanašajo na lovsko kulturo in lovce-veterane, ki so sodelovali v slovenski osamosvojitveni vojni. Za te spremembe in dopolnitve ni nikoli prepozno, je slikovito pripomnil mag. Bradač. Poročilo je občni zbor sprejel soglasno.
V nadaljevanju zasedanja so soglasno sprejeli in potrdili poročilo Nadzornega odbora (NO) LZS za minulo leto. Kot je poudaril predsednik NO Branko Zlobko, je nadzor potekal v okviru njihovih pristojnosti in pri pregledih ni bilo ugotovljenih nobenih nepravilnosti. Posebej je pohvalil dobro vodenje Strokovne službe LZS in njeno delovanje nasploh. Ocenil je, da se je to delo vidno izboljšalo in pohvalil direktorja Strokovne službe mag. Boža Zakrajška za njegov osebni prispevek pri tem.
Delegati so se seznanili z vsebinskim in finančnim načrtom LZS za letošnje leto in oba dokumenta tako rekoč brez razprave in soglasno sprejeli. Podrobneje so bili seznanjeni z informacijo o prodaji poslovne stavbe na Župančičevi ulici 9 v Ljubljani in z izgradnjo NLC Lukovica. Šlo je zgolj za povzetek dogajanja med dvema občnima zboroma LZS. Predsednik LZS je pojasnil, da je bila dražba za prodajo hiše v Župančičevi ulici 9 neuspešna, in da je posledično zaradi tega zastala investicija v Lukovici, za katero ni dovolj sredstev. Zdaj naj bi se za nakup zanimala dva interesenta, odvetniška družba in zdravnica, ki bi želela v hiši urediti zdravstveno kliniko. Prizadevanja v tej smeri se nadaljujejo, je še dejal Bradač.
Nekaj delegatov je predlagalo fazno izgradnjo NLC v Lukovici, saj je škoda, da 700-tisoč evrov leži neporabljenih na računu. Tudi fazna gradnja ni enostavna, potrebovali bi namreč približno 1,1 milijona evrov za njen začetek, pri čemer pa ne vemo, koliko bi lahko s tem denarjem sploh zgradili, je bil previden Bradač.
Ob koncu zasedanja je delegatom spregovoril podpredsednik LZS doc. dr. Srečko F. Krope in nanizal odgovore na nekatera aktualna vprašanja iz delnih občnih zborov. Med temi so prednjačila opozorila o nujnosti vračanja odvzetih zemljišč LD (zakaj ne bi tudi slovenski lovci organizirali protestnega shoda pred Državnim zborom v lovskih krojih, smo slišali iz delegatskih klopi), škode po divjadi, posledicah nekontroliranih voženj z motornimi vozili v naravnem okolju in škode po izvajanju lova (škode na lovcih in lovskih psih).
Sklepni del zasedanja Občnega zbora LZS v Celju je bil v znamenju pobud nekaterih delegatov, da bi za izgradnjo NLC Lukovica manjkajoča sredstva dobili z enkratnim povečanjem članarine za 20 ali 24 evrov po članu. Pri tem so omenjali čas nakupa lovskega doma Zlatorog v Ljubljani, za katerega so slovenski lovci v 50-tih letih minulega stoletja v gospodarsko težkih časih zbrali denar in ga kupili. To je bil velikanski zalogaj, in če bi z enkratnim namenskim dvigom članarine lahko premostili težave z izgradnjo NLC Lukovica, bi bila to najboljša rešitev.
Pobuda ni naletela na negativni odmev, pač pa so delegati podprli predlog predsednika delovnega predsedstva Rituperja, da naj to pobudo celovito analizira, razgradi in pripravi izračune Strokovna služba LZS. Ko bodo vsi ti izračuni pripravljeni in oblikovani tehtni strokovno argumentirani predlogi za predlagano rešitev, bo občni zbor na naslednjem zasedanju sprejel dokončno odločitev.
Upravni odbor Lovske zveze Slovenije (LZS) je na 26. seji, dne 13. 6. 2023 sprejel sklep o razpisu volitev organov in predsednika LZS ter določitvi rokovnika volilnih opravil za volitve za mandatno obdobje od 15. 1. 2024 do 15. 1. 2028.
Razpišejo se volitve za mandatno obdobje od 15. januarja 2024 do 15. januarja 2028 za predsednika LZS, člane Upravnega odbora LZS, 5 članov Nadzornega odbora LZS, 5 članov Razsodišča in 9 članov Odbora etičnega kodeksa.
Roki za volilna opravila pričnejo teči z dnem sprejema tega sklepa. Podrobneje o izpolnjevanju pogojev kandidatov, terminih kandidacijskih postopkov in volitev spodnji prilogi.
Komisija za lovskočuvajsko službo Lovske zveze Slovenije je 13. junija izvedla obnovitveno usposabljanje za lovske čuvaje.
Foto: Srečko F. Krope
Lovska zveza Maribor je uredila prostore za obnovitveno usposabljanje v Lesarski šoli Maribor, kjer se je v amfiteatru zbralo 137 lovskih čuvajev iz vse Slovenije; prav tolikšna številka je bila pod prijavljenimi v lovskem informacijskem sistemu Lisjak.
Kot predavatelji so sodelovali:
dr. Srečko Felix Krope s temo sodelovanja med lovskimi čuvaji, policijo in lovsko inšpekcijo;
mag. Uršula Belaj iz Uprave kriminalistične policije Generalne policijske uprave s temo o zakonodaji s področja nezakonitega lova in predstavitvijo praktičnih primerov nezakonitega lova;
Gregor Hodnik, avtor številnih člankov v glasilu Lovec o orožju strelivu, puškah, ki je predstavil temo o uporabi sodobnih tehnologij pri lovu, polnjenju streliva, lovskih kroglah in njihovemu učinku.
Predavatelji so po podanih temah odgovarjali na zastavljena vprašanja udeležencev.
dr. Srečko Felix Krope, predsednik Komisije za lovskočuvajsko službo
Obnovitveno usposabljanje za lovske čuvaje v Mariboru. Foto: Srečko F. Krope
Zaključna ekskurzija, ki sodi med praktični del izpita za lovskega čuvaja, je bila 11. junija. Avtobus je iz Dravograda krenil na pot ob 4:30.
Foto: Gregor Bolčina
Pot je tečajnike vodila mimo Ljubljane in Postojne, kjer so zapustili avtocesto in nadaljevali proti Pivki in Knežaku, kjer je pot zavila levo proti Mašunu, kamor je avtobus prispel malo po 8. uri. Tečajniki so najprej obhodili gozdno učno pot in izvedeli zanimivosti iz preteklosti Snežniških gozdov, naseljevanja jelenjadi, varovanja velikih zveri …, ki jim jih je predstavil Gregor Bolčina. Nato je vodja Lovišča s posebnim namenom (LPN) Jelen Snežnik Anton Marinčič v Gozdni hiši Mašun predstavil LPN Jelen in raziskovalne projekte na velikih zvereh, ki so potekali v Snežniku. Martin Frančeškin pa jim je predstavil tehnike oponašanja jelenjega rukanja. Uroš Grželj in Bolčina sta podala praktični prikaz dela s psom krvosledcem.
Sledilo je kosilo v gostilni Mašun. Pot so koroški tečajniki nadaljevali proti vzhodu, prek gozdarske kolonije Leskova dolina do gradu Snežnik. Sledil je ogled gradu Snežnik in lovske ter polharske zbirke. Zaključek strokovnega dela ekskurzije je bil ob 17:20. Preko Cerknice je pot vodila do Unca, kjer je avtobus zavil na avtocesto proti Ljubljani.
Tečajnike v petek, 16., in soboto, 17. junija čakajo še teoretični izpiti pred komisijo, ki jo je imenoval pristojni minister. Izpiti bodo potekali v vili Zlatorog, na sedežu Lovske zveze Slovenije. Želimo jim uspešen zaključek tečaja.
Planinska zveza Slovenije je v sodelovanju s Planinskim društvom Hrastnik 10. junija na Kalu pripravila Dan slovenskih planincev. Na dogodku, ki se ga je udeležilo kar 1.200 planincev, smo se predstavili tudi lovci.
Lovska stojnica, na kateri sta lovstvo predstavljala starešina LD Hrastnik Slavko Zakšek in lovovodja Ernest Potrata, je požela veliko zanimanja med mlajšimi in starejšimi planinci. Foto: Urša Kmetec
Na stojnicah so se planincem predstavljali Planinska zveza Slovenije (PZS), Planinsko društvo (PD) Hrastnik, odbor Planinstvo za invalide/OPP PZS, Komisija za varstvo gorske narave PZS, Zavod za gozdove Slovenije, Ribiška zveza Slovenije, Turistična zveza Slovenije TD Trbovlje, Turistično društvo Hrastnik, Društvo kmečkih žena in deklet Hrastnik, in lokalni ponudniki umetniških izdelkov. Svoje delo so predstavili tudi gorski reševalci in slovenski policisti.
Hunting Association of Slovenia se je predstavila v sodelovanju z Zvezo lovskih družin Zasavje in Lovsko družino Hrastnik. Za mlajše in starejše planince smo pripravili nagradni lovski kviz – razveselili so se kart Črni Peter in igre Spomin, razdelili smo jim tudi brošuro Stopinje in sledovi živali v naravi, plakate o zvereh in parkljasti divjadi v Sloveniji ter urnike za novo šolsko leto. Tisti, ki jih je lovstvo najbolj zanimalo, pa so prejeli še knjigo Lovske šege in običaji.
Na dogodku je zazvenela planinska himna Oj, Triglav, moj dom v izvedbi Rikija Majcena. Vseslovenski planinski praznik so s slovesnim sprevodom počastili praporščaki planinskih društev. Številne planince so pozdravili predsednik Planinske zveze Slovenije Jože Rovan, predsednik PD Hrastnik Vojko Zupančič in župan občine Hrastnik Marko Funkl ter predsednik Medobčinskega odbora društev (MDO) Zasavje Jože Prah. Slavnostni govornik je bil alpinist in publicist Viki Grošelj, sledila sta koncerta skupine Orlek in ansambla Navihani muzikanti.
Na Dnevu slovenskih planincev na Kalu smo se predstavljali tudi lovci. Foto: Urša Kmetec
Slovenski raziskovalci so sodelovali v mednarodni študiji, v sklopu katere so preiskovali vedenjske odzive kopenskih sesalcev v času strogih omejitev med epidemijo covida-19. Ugotovili so, da so živali v tistem obdobju prepotovale daljše razdalje in se zadrževale bližje cestam. Rezultate analize so objavili v znanstveni reviji Science.
Šakalka Jana z GPS ovratnico. Foto: arhiv Biotehniške fakultete UL
V članku z naslovom “Vedenjski odzivi kopenskih sesalcev v obdobju strogih ukrepov zoper epidemijo covid-19”, ki je bil junija 2023 objavljen v drugi najuglednejši in najvplivnejši znanstveni reviji na svetu, reviji Science (IF 63,7), je velika mednarodna raziskovalna skupina objavila rezultate analize prostorskih podatkov o gibanju kopenskih sesalcev, ki so jim sledili z napravami GPS.
Skupino raziskovalcev, v kateri so sodelovali tudi štirje raziskovalci iz Slovenije, je vodila ekologinja dr. Marlee Tucker z Univerze Radboud na Nizozemskem, ki je povedala: »V medijih je bilo veliko poročil, da si je narava med prvimi, polnimi zaporami javnega življenja v času epidemije covid-19 opomogla; pume so se npr. sprehajale po ulicah Santiaga v Čilu. Nas pa je zanimalo: ali za spremembo prostorskega vedenja živali obstajajo znanstveni dokazi? Ali so bili ljudje morda preprosto bolj pozorni, ko so bili doma?« Zaključila je z ugotovitvami analize, ki kažejo, da so veliki prostoživeči kopenski sesalci v obdobju popolnega zaprtja javnega življenja premagovali daljše razdalje in se zadrževali bližje cestam.
S prostorskimi podatki in pri analizi prostorskega gibanja kopenskih sesalcev so sodelovali tudi raziskovalci in strokovnjaki iz Slovenije, ki delujejo v okviru raziskovalnih skupin na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, Zavodu za gozdove Slovenije Fakulteti za varstvo okolja, Gozdarskem inštitutu Slovenije ter Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem. Doc. dr. Hubert Potočnik je o tem povedal: »Poleg specifičnega znanja o prostorskem vedenju sesalcev smo prispevali tudi dragocene podatke o premikih nekaterih vrst zveri. Med njimi so bili zelo dragoceni izvorni podatki o premikih evrazijskega šakala, saj so bili za namen te kompleksne študije podatki za to vrsto dostopni le v Sloveniji.«
Znanstveni članek je nastal v soavtorstvu 175 raziskovalk in raziskovalcev, ki so analizirali prostorske podatke o prostoživečih kopenskih sesalcih. Z napravami GPS so zbrali podatke o gibanju 43 vrst z vsega sveta. Skupno je bilo v raziskavo vključenih več kot 2.300 osebkov: od slonov in žiraf do medvedov in jelenov. Raziskovalci so primerjali prostorske premike živali v času spomladanske zapore javnega življenja, od januarja do sredine maja 2020, z gibanjem istih osebkov v enakem obdobju leto prej.
»Opazili smo, da so v obdobju spomladanske popolne zapore javnega življenja živali prehodile do 73 odstotkov daljše razdalje kot leto prej, ko zapor ni bilo. Zaznali smo tudi, da so se živali v povprečju pojavljale 36 odstotkov bližje cestam. Verjetno zato, ker je bilo manj prometa,« je dejala dr. Tucker, vodja študije. Med zaporami javnega življenja je bilo zunaj manj ljudi in s tem manj motenj, kar je omogočilo boljšo povezljivost prostora in premike živali na daljše razdalje.
»Nasprotno smo v območjih z manj strogimi omejitvam opazili, da so živali premagovale krajše razdalje. To je lahko povezano z dejstvom, da so bili ljudje v obdobju veljavnosti ukrepov tam dejansko bolj pogosto v naravi kot pred epidemijo covid-19,« pa pravi dr. Thomas Mueller iz Centra za raziskave biotske raznovrstnosti in podnebja Senckenberg ter Univerze Goethe v Frankfurtu (Nemčija), ki je skupaj z vodjo raziskave zasnoval študijo.
Raziskavo gibanja prostoživečih kopenskih sesalcev je ponudila edinstvena priložnost
Drastične omejitve javnega življenja so bile edinstvena priložnost za preučevanje učinkov nenadne spremembe človekove aktivnosti na prostoživeče živali in njihovo vedenje. »Naša raziskava je pokazala, da se lahko živali hitro in močno odzovejo na spremembe v človekovem vedenju. To daje upanje za prihodnost, saj pomeni, da bi nekatere spremembe našega vedenja in navad lahko pozitivno vplivale na prostoživeče živali,« je optimistična dr. Tucker.
Dr. Boštjan Pokorny ob tem dodaja: »Drastično zmanjšanje antropogenih motenj, ki se je zgodilo v začetnem obdobju pandemije covid-19, je omogočilo neposredno prepoznavanje učinkov in posledic človekovega vpliva na prostoživeče živali; pa ne le na prostorske premike, tudi na zmanjšanje povoza divjadi. Sistematičen monitoring in raziskave ter zelo kakovostni podatki, ki jih imamo pri nas, so skupaj z zelo dobro vpetostjo slovenskih raziskovalcev v mednarodne mreže omogočili, da je bila v to globalno raziskavo vključena tudi Slovenija.«
Vloga raziskovalcev Biotehnike fakultete o prostorskih premikih prostoživečih kopenskih sesalcev
Na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani potekajo raziskave velikih zveri, kopitarjev in drugih prostoživečih kopenskih sesalcev že več kot tri desetletja. Znanje in izkušnje s terena ter bogata zbirka podatkov je pomembna zakladnica znanja, zato se raziskovalne skupine, ki delujejo v okviru Oddelka za biologijo in Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire uvrščajo med najboljše na svetu. Dr. Potočnik, ki je sodeloval pri analizi gibanja izbranih skupin živali, je povedal: »Evrazijski šakal je v nizu preučenih vrst predstavljal zelo zanimivo vrsto, saj je zanj značilno, da poseljuje prostor med urbanim in gozdnim prostorom, torej krajino s prevladujočim človekovim vplivom. Tako je bil v času strogih koronskih ukrepov spremembam človekove aktivnosti med bolj izpostavljenimi prostoživečimi vrstami sesalcev«.
Poudaril je, da brez kolegov s fakultete ne bi uspeli zbrati tako natančnih podatkov in jih tako verodostojno analizirati: »S spremljanjem različnih osebkov iste vrste smo uspeli ugotoviti tudi, kakšno je prostorsko gibanje živali z leglom mladičev ter tako spremljali vloge samca in samice pri hranjenju in vzgoji mladičev za samostojno življenje.«
V Zlatorogovi galeriji Lovske zveze Slovenije smo 8. junija odprli razstavo slik in risb “Podobe iz naših gozdov” avtorja Martina Fujana. Ogledate si jo lahko do septembra 2023.
Foto: Urša Kmetec
Zbrane je na odprtju razstave ilustratorja, slikarja in oblikovalca Martina Fujana nagovoril predsednik Lovske zveze mag. Lado Bradač in se mu zahvalil za njegov prispevek: “Le kaj bi lovska organizacija bila, če ne bi imeli v naših vrstah tudi pevce, rogiste, slikarje … umetnike, ki bogatijo našo lovsko kulturo.”
Njegov lovski tovariš in starešina LD Komenda Goran Peršin je Fujana, ki ga pozna že od majhnega, predstavil tudi z nekaj anekdotami: “Martina je že kot osnovnošolca začelo zanimati lovstvo, najprej knjiga Lovčevo orožje, po kateri je iz papirja sestavil vse možne puške, ki so izgledale tako prepričljivo, da so nekateri na prvi pogled mislili, da so prave.” Ni pa pozabil omeniti tudi njegove ljubezni do psov. Na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje je Fujan diplomiral s temo Vizualna podoba in ilustracija knjige na temo lovske uporabnosti psov ptičarjev v lovišču. Oblikuje in slikovno spremlja tiskovine za Društvo ljubiteljev ptičarjev.
Fujan se ukvarja večinoma s področjem poljudno-znanstvene ilustracije. Uporablja predvsem klasične, analogne slikarske in ilustratorske tehnike, največ oljne barve na platnu in lesu, pa gvaš in akvarel, kot tudi različne risarske tehnike, na primer oglje, svinčnik, pero s tušem in krede. Blizu so mu zgodovinske teme in ukvarja se z ilustratorskimi zgodovinskimi rekonstrukcijami.
Odprtje razstave “Podobe iz naših gozdov” avtorja Martina Fujana. Foto: Urša Kmetec
Lovska zveza Slovenije in Komisija za lovsko strelstvo in lovsko orožje organizirata Državno prvenstvo v lovskem strelstvu 2023.
Foto: Tilen Hvala
Državno prvenstvo v strelski kombinaciji za veterane in superveterane 2023
Volilni okoliši lahko prijavijo pet strelcev v starostni kategoriji in ekipo treh strelcev iz prijavljenih strelcev, ki zastopajo volilni okoliš. Prvenstvo bo potekalo na strelišču LD Prosenjakovci v soboto, 26. avgusta 2023, z začetkom ob 9. uri — veterani in v nedeljo, 27. avgusta 2023, z začetkom ob 9. uri — superveterani.
Državno prvenstvo v strelski kombinaciji OPEN 2023 in na tarčo bežečega merjasca
Volilni okoliši lahko prijavijo deset strelcev (ženske, mladinci, člani in veterani, superveterani) in ekipo treh strelcev iz prijavljenih strelcev, ki zastopajo volilni okoliš. Prvenstvo bo potekalo na strelišču Gaj – Pragersko v soboto, 2. septembra 2023, z začetkom ob 8:30.
Prijave strelcev sprejemamo do četrtka, 10. avgusta 2023, izključno v pripeti excel tabeli, na e-naslov Izs@lovska-zveza.si.
Tekmovalci bodo tekmovali po pravilih o izvedbi lovskih strelskih prireditev. Na državno prvenstvo v vseh disciplinah so vabljeni tudi državni prvaki 2022.
Matija Janc, predsednik Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje
V ponedeljek popoldan, 5. junija 2023, je prenehalo biti srce našega dragega lovskega tovariša Slobodana Tataloviča, cenjenega in spoštovanega predsednika Razsodišča Lovske zveze Slovenije.
Slobodan, rojen leta 1950, je bil aktiven in vzoren lovec v Lovski družini Vurmat, zato so ga predlagali na različne funkcije v OZLD Maribor, tam so ugotovili njegov potencial in ga v letu 2020 predlagali v Razsodišče LZS, kamor je bil tudi izvoljen. Člani Razsodišča LZS smo že na prvi seji spoznali njegovo sposobnost za strokovno vodenje ter ga soglasno izvolili za predsednika.
Slobodan se je kot strokovnjak z različnih področij tudi te funkcije lotil z vsem spoštovanjem in vnemo. Pandemija covid-19 nam je oteževala delovanje. V tem času se nismo mogli sestajati, kot bi si želeli. Kljub temu je Slobodan znal ubrati pot, ki nas je povezovala – delovali smo preko telefonskih pogovorov in e-pošte. Kljub težavam, je kot predsednik deloval korektno, pozitivno in povezovalno.
Konec lanskega leta je bilo najhuje. Takrat je Upravni odbor LZS pripravil predlog sprememb pravil in želel ukiniti Razsodišče LZS. Slobodan je pokazal svojo strokovnost in sposobnost, ki smo ju člani Razsodišča LZS spoznali že ob začetku, in ugotovili, da je bila izbira predsednika prava. Zahtevali smo sejo s predsednikom LZS in sprejeli določene sklepe. Najpomembnejša zahteva pa je bila, da se tak organ, kot je Razsodišče, ne more in ne sme ukiniti. Tako je z našo pomočjo pripravil prispevek v zvezi z ukinitvijo Razsodišča. Prispevek je bil objavljen v junijski številki revije Lovec. Žal mu zdravje ni omogočilo, da bi članek lahko prebral, kot si je želel.
Kljub aktivnosti v lovstvu, si bil aktiven vsa ta leta tudi v politiki in si v svoji občini ustvaril zelo veliko dobrega za tvoje občane. Za teboj bo ostala velika praznina. Vsi občani in lovci na vseh nivojih Lovske zveze Slovenije te bomo pogrešali. Člani Razsodišča pa bomo do konca mandata delovali po poti, ki si jo začrtal.
V Bruslju se je 6. junija zaključila ena največjih okoljskih kampanj – kampanja #SignForHunting, ki jo je izvedlo Združenje zvez za lov in varstvo divjadi v EU (FACE) v sodelovanju s članicami, nacionalnimi lovskimi zvezami.Kampanja vključuje poziv podpori predloga zakona EU o obnovi narave.
Foto: FACE
Ob zaključku kampanje, med zelenim tednom EU 2023, je FACE predala 360.000 zbranih podpisov evropskemu komisarju za okoljeVirginijusu Sinkevičiusu. Kampanja je poziv bruseljskim odločevalcem, naj bodo lovci prepoznani kot del rešitve na področju ohranjanja narave in ne kot problem. Poziv je treba razumeti tudi kot ponudbo podpore evropskim institucijam, pa tudi kot zahtevo po spremembi politike.
“Navdušeni smo nad tako množično mobilizacijo evropskih lovcev,” je dejal predsednik FACE Torbjörn Larsson: »To ni le velika zmaga za lovce, ampak za naravo in prizadevanja za ohranjanje narave po vsej Evropi. To je tudi dokaz moči naše raznolike skupnosti, ki običajno ne podpisuje peticij, in evropskih nacionalnih lovskih zvez ter njihove zavezanosti k ohranjanju naše naravne in kulturne dediščine.“
Foto: FACE
Evropski komisar za okolje Virginijus Sinkevičius je izjavil: »Vesel sem priložnosti, da uradno prejmem zbrane podpise peticije FACE. Številne zahteve v vaši peticiji kažejo našo skupno skrb in odločenost, da se spopademo z izzivom zaustavitve izgube biotske raznovrstnosti. Računamo, da bo FACE podprl naše trenutne politike in predlagano zakonodajo, zlasti o obnovi narave.“
Foto: FACE
Kampanja #SignforHunting krepi vlogo lovcev kot skrbnikov okolja in predstavlja ključen korak pri uresničevanju ciljev strategije biotske raznovrstnosti za leto 2030. Zbrani podpisi poudarjajo skupni glas evropskih lovcev, njihovo zavzemanje za trajnostni lov in njihovo zavezanost k ohranjanju lovske kulturne dediščine.
Kampanja odraža tudi široko podporo FACE predlogu zakona o obnovi narave. FACE je izkoristil to priložnost, da je Evropskemu parlamentu podal izjavo, ki opozarja, da so lovci aktivni udeleženci pri ohranjanju in obnovi okolja. “To je zgodovinski dan za evropske lovce in pravzaprav za vso Evropo,” je zaključil Larsson: “Prepričani smo, da bo ta uspešna kampanja še naprej spodbujala dialog in pospeševala sodelovanje med vsemi deležniki za oblikovanje prihodnosti, v kateri bosta ohranjanje narave in trajnostni lovpovezana.”
FACE se zahvaljuje vsem, ki so podprli kampanjo in pozdravlja dejstvo, da toliko lovcev stoji za glavno zahtevo, da naj bruseljski odločevalci sodelujejo z lovci in ne proti nam.
Združenje zvez za lov in varstvo divjadi v EU (FACE) je nevladna neprofitna organizacija, ustanovljena leta 1977, s sedežem v Bruslju, ki zastopa interese sedmih milijonov evropskih lovcev. Organizacija zastopa 37 nacionalnih lovskih zvez v Evropski uniji in sedem pridruženih članic.
Končalo se je letošnje izobraževanje lovskih pripravnikov iz Lovske zveze (LZ) Maribor. Lovski izpit je uspešno opravilo 42 mladih lovcev od 47 prijavljenih na izobraževanje.
LZ Maribor je bogatejša za 42 mladih lovcev. Foto: arhiv LD Maribor
Strokovni tajnik LZ Maribor Božidar Kunej je povedal, da je bila najboljša pripravnica, zdaj mlada lovka Nina Turner iz Lovske družine (LD) Kapla. Odličen uspeh je dosegla tudi Ana Paulič iz LD Podvelka. To je bila najštevilčnejša generacija lovskih pripravnikov po letu 2016. Ob zaključku izobraževanja je bila svečana podelitev spričeval s podpisom zaprisege o spoštovanju Etičnega kodeksa slovenskih lovcev. Mladi štajerski lovci so se skupaj z mentorji zbrali v Kulturnem domu Kulturno umetniškega društva Franc Ilec Loka-Rošnja pri Staršah.
Med letošnjimi tečajniki je bila najboljša pripravnica Nina Turner iz LD Kapla. Foto: arhiv LZ Maribor
Začetek slovesnosti je bil tudi tokrat v znamenju nastopa Rogistov Lovske zveze Maribor pod vodstvom Slavka Štiberca. Zven lovskih rogov je mogočno odmeval po Dravskem polju in segel do src mladih in starih lovcev. Prireditev je povezoval vodja izobraževanja Ivan Žižek, zbrane mlade lovce, pripravnike in predavatelje pa je nagovoril in pozdravil predsednik LZ Maribor Marjan Gselman. Svečane podelitve spričeval so se udeležili tudi vsi člani državne izpitne komisije na čelu s predsednikom Brankom Reismanom.
Za lep konec slovesnosti, ki bo mladim štajerskim lovcev ostala v lepem spominu, jih je z melodijo na harmoniki razveselil mladi lovec te generacije in Guinnessov rekorder v igranju na harmoniko Anže Krevh iz LD Podvelka. Mladi lovci so se skupaj z gosti zadržali še na prijetnem tovariškem druženju.
Afriška prašičja kuga (APK) je virusna bolezen domačih in divjih prašičev. Virus je neškodljiv za ljudi, vendar povzroča veliko gospodarsko škodo.
Vir: EFSA
Afriške prašičje kuge v Sloveniji še niso odkrili
Območja, okužena z APK, trpijo znatne finančne izgube, vezane na izgubo živali, omejitev izvoza živali in mesa ter stroške ukrepov za nadzor in izkoreninjenje bolezni. Izkoreninjenje bolezni lahko traja več let. V Evropi trenutno ni odobrenih cepiv proti APK, zato lahko izbruh pomeni pokončanje velikega števila prašičev na prizadetem območju.
Bolezen je prisotna med domačimi in divjimi prašiči v številnih državah članicah EU (Bolgarija, Grčija, Češka, Estonija, Italija, Madžarska, Nemčija, Latvija, Litva, Poljska, Romunija, Slovaška) ter v štirih sosednjih tretjih državah (Moldavija, Ukrajina, Srbija in Severna Makedonija), na vsakem območju pa ima drugačne posledice. Bolezen v Sloveniji še ni bila ugotovljena.
Prepoznajte, preprečite, prijavite
Zaradi potencialno uničujočih posledic APK so prepoznavanje znakov, preprečevanje širjenja in prijava sumljivih primerov ključnega pomena za zajezitev te smrtonosne bolezni.
Preden zapustite lovsko območje, razkužite opremo.
Po lovu ne obiskujte prašičjih farm.
V gozdovih in na poljih ne puščajte odpadkov in drobovine divjih prašičev.
Če opazite mrtvega divjega prašiča, se mu ne približujte.
Ne hranite živali z mesom divjadi.
Najdbo okuženega ali mrtvega divjega prašiča prijavite lokalnim oblastem.
V soboto, 3. junija se je z zadnjo tekmo, ki so jo pripravili v Lovski družini Rakitna, končala liga Lovske zveze Slovenije (LZS) za veterane in superveterane 2023.
Foto: Matija Janc
Liga je imela štiri tekme na streliščih Sinji Vrh, Krvavec, Nova Gorica in Rakitna. Na tekmovanjih je sodelovalo 41 strelcev, le 22 strelcev pa je sodelovalo na vsaj treh tekmah, ki so štele v končni rezultat. Tekmovanja v vseh lovskih družinah so bila organizirana na visokem nivoju, prav tako rezultati strelcev.
Štiriletni mandat Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje se z letošnjim letom izteka, zato upam, da bo nova komisija nadaljevala z ligo za veterane in superveterane tudi v bodoče. Hvala vsem lovskim družinam, ki ste prirejale tekmovanja in strelcem, ki ste se jih udeleževali.
