Lovski čuvaj ravnal v skladu z zakonom in pristojnostmi

Lovski čuvaj Lovske družine Izola je v dogodku v izolski ladjedelnici, ko je odstrelil tavajočo srno, ravnal v skladu z zakonom in v skladu s svojimi pristojnostmi.

Foto: Urša Kmetec

Poklical je lovsko inšpekcijo, opisal situacijo in prosil za navodila. V bližini ni bilo na razpolago narkotika in puške za omamljanje, zato je inšpektor z ustno odločbo odredil usmrtitev in odstranitev živali, ki se je v paničnem begu zaletavala v mrežo, pri čemer je utrpela poškodbe.

Obvestil je tudi policijo in prosil za zavarovanje kraja dogodka zaradi uporabe strelnega orožja. Policija se ni mogla odzvati v realnem času zaradi zadržanosti razpoložljivih patrulj na obravnavi prometne nesreče. Upošteval je vse varnostne ukrepe v zvezi z uporabo orožja v urbanem okolju in žival skladno z odločbo pristojne inšpekcije usmrtil.

Glede na dejstvo, da policija ni uvedla preiskave dogodka, lahko z veliko gotovostjo sklepamo, da lovec ni povzročil splošne nevarnosti. Vsaka uporaba strelnega orožja v urbanem okolju predstavlja določeno tveganje, nikakor pa ne pomeni avtomatičnega povzročanja splošne nevarnosti. Lovci so edini, ki imajo pooblastilo in obvezo usmrtiti divjad v urbanem okolju na podlagi odločbe pristojnega organa. Policisti to lahko storijo izjemoma, v primerih ogroženosti življenj.

Za razumevanje izpostavljenega dogodka v širšem kontekstu posredujemo nekaj statističnih podatkov v zvezi z lovom in izgubami srnjadi na letni ravni v loviščih lovskih družin (brez lovišč s posebnim namenom) – podatki so za leto 2023:

  • 28.073 osebkov srnjadi smo odstrelili lovci,
  • 4.208 osebkov srnjadi je bilo povoženih v avtomobilskih prometnih nesrečah,
  • 66 osebkov srnjadi je usmrtil vlak,
  • 241 osebkov srnjadi so do smrti raztrgali domači psi,
  • 544 osebkov srnjadi (večinoma mladičev) so pokosili s kosilnicami,
  • 333 osebkov srnjadi so požrle zveri,
  • 213 osebkov srnjadi je poginilo zaradi bolezni.

Hunting Association of Slovenia

Lovska krvodajalska akcija se začne marca

Peta vseslovenska lovska krvodajalska akcija v organizaciji Lovske zveze Slovenije, Rdečega križa Slovenije in Lovskega dobrodelnega združenja Diana bo letos potekala v marcu. Zavihajmo rokave!

Vsi, ki boste sodelovali na krvodajalski akciji ter nam posredovali podatke o udeležbi, boste prejeli darilo darilo Lovske zveze Slovenije – dvostranski ovratnik (“buff”).

obrazec PODATKI O UDELEŽBI

Na krvodajalsko akcijo se je potrebno predhodno prijaviti. To lahko storite tako, da pokličete na telefonsko številko, ki je predvidena za posamezno krvodajalsko akcijo oz. na najbližji transfuzijski center. Določili vam bodo dan in uro za odvzem krvi.

Na krvodajalski akciji posnemite fotografijo, s katere bo razvidno, da ste darovali kri (lahko fotografirate tudi potrdilo) in izpolnite obrazec, saj bomo le tako vedeli, da ste se udeležili krvodajalske akcije.

Lovci nismo “šintarji”

Na Lovski zvezi Slovenije obžalujemo pokol damjakov v obori v občini Pesnica. Ni prav, da se dogajajo takšne stvari. Radi pa bi javnost obvestili o tem, da imamo lovci dve merili, ki jih vedno in povsod upoštevamo.

Fotografija je simbolična. Foto: Jasna Kovačič Siuka

Prvo merilo je zakon o divjadi in lovstvu, drugo je lovski etični kodeks. Zakon o divjadi in lovstvu lovcem ne dovoljuje, da bi lovili živali, ki niso lovna divjad. Etični kodeks pa nam ne dovoljuje, da bi jemali življenje bitjem takrat, ko to ni potrebno.

Psi, ki napadejo druge živali so v pristojnosti veterinarske inšpekcije, ki ne more kar odrediti usmrtitve teh psov, ampak jih mora najprej odloviti, odpeljati v zavetišče, ugotoviti, kdo je njihov lastnik, zakaj so te živali napadle, oceniti njihove vedenjske vzorce in oceniti, ali je take živali še smiselno obdržati pri življenju.

Na teh podlagah se šele lahko odloča o usmrtitvi živali, nikakor pa ne na poziv kogarkoli, da bi lovci, policisti, vojaki ali kdorkoli, ki je oborožen, tako žival usmrtil. Lovci nismo upravičeni odvzeti življenje živali, ki ni lovna divjad, ki je v človeški oskrbi, in za katero so zadolženi drugi. To je odgovornost lastnikov in odgovornih organov, to je veterinarske inšpekcije, ki odredi, kako se s to živaljo ravna.

Naj ljudje ne pritiskajo na lovce in naj jih nimajo za odgovorne za življenja in dejanja domačih živali.

Hunting Association of Slovenia

Lovsko zvezo Slovenije zdaj vodi Alojz Kovšca

Novi predsednik Lovske zveze Slovenije Alojz Kovšca z današnjim dnem, 15. januarjem 2024 prevzema vodenje zveze. Z dosedanjim predsednikom mag. Ladom Bradačem sta dogovorila še zadnje podrobnosti in podpisala primopredajni zapisnik.

Dosedanji predsednik LZS mag. Lado Bradač, novi predsednik LZS Alojz Kovšca in član novoizvoljenega Nadzornega odbora LZS Dušan Leskovec (od leve). Foto: Urša Kmetec

Alojz Kovšca je bil za predsednika Lovske zveze Slovenije za štiriletno mandatno obdobje izvoljen na občnem zboru Lovske zveze Slovenije 19. decembra 2023 v Novem mestu. Na tajnih volitvah je s 55 prejetimi glasovi premagal protikandidata Darka Buta. Glasovalo je 109 od skupno 112 delegatov.

Foto: Urša Kmetec

Alojz Kovšca se je rodil 13. 9. 1965, stanuje v Veliki Račni pri Grosupljem. Po izobrazbi je častnik oklepnih enot, univerzitetni diplomirani politolog-obramboslovec, urarski mojster in zlatar-filigranist. Tekoče govori angleško, hrvaško in srbsko. Dosedanje izkušnje v organih upravljanja: dva mandata v krajevni skupnosti, en mandat v občinskem svetu Grosuplja, štiri mandate predsednik Območno obrtno-podjetniške zbornice Ljubljana – Bežigrad, pet mandatov v skupščini Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije in štiri mandate v Upravnem odboru OZS, tri mandate v državnem svetu, od tega je bil en mandat predsednik Državnega sveta RS. Je član in aktualni starešina Lovske družine (LD) Kozlek – Ilirska Bistrica, prej je opravljal funkcijo člana in podpredsednika Disciplinske komisije LD. Po najboljših močeh želi prispevati k razvoju lovske organizacije, ohranitvi tradicionalnih vrednost in slovenske kulturne dediščine.

Alojz Kovšca novi predsednik LZS

Na občnem zboru Lovske zveze Slovenije 19. decembra v Novem mestu so predstavniki članic LZS izvolili predsednika za mandatno obdobje 2024 – 2028. Novi predsednik LZS, ki bo mandat nastopil 15. januarja 2024, je Alojz Kovšca.

Foto: Andrej Miklavčič

“Obljubljam vam, da bom v mandatu, ki je pred menoj, deloval v korist Lovske zveze Slovenije, v korist vseh lovk in lovcev v Republiki Sloveniji, in da bom spoštoval lovski etični kodeks,” je po izvolitvi povedal Alojz Kovšca, ki je na tajnem glasovanju prejel 55 glasov. Njegov protikandidat Darko But je prejel 53 glasov. Na volilnem občnem zboru LZS je glasovalo 109 udeleženih delegatov od skupno 112; ena glasovnica je bila neveljavna.

Delegati so se na občnem zboru, ki so ga s fanfarami slovesno odprli Rogisti LD Trdinov vrh, seznanili tudi glede prodaje poslovne stavbe na Župančičevi ulici 9, v Ljubljani in glede realizacije sklepa, ki ga je v zvezi z gradnjo Nacionalnega lovskega centra Zlatorog sprejel Občni izbor 15. 6. 2023. Sprejeli so spremembe in dopolnitve Pravil LZS, se seznanili glede vpisa Ustanove za ohranjanje naravne in kulturne dediščine slovenskega lovstva v evidenco ustanov in z vsebinskim in finančnim načrtom dela LZS za leto 2024.

Podpredsednik LZS mag. Aleš Klemenc in direktor Strokovne službe LZS mag. Božo Zakrajšek sta se zahvalila mag. Ladu Bradaču za opravljeno delo in uspešno vodenje Lovske zveze Slovenije. Foto: Andrej Miklavčič

Aleksandru Beeru, ki se žal ni mogel osebno udeležiti dogodka, je Lovska zveza Slovenije za njegovo dolgoletno ustvarjalno delo v lovski organizaciji podelila najvišje priznanje Lovske zveze Slovenije – plaketo Zlatorog. Za opravljeno delo, uspešno vodenje in za prispevek pri razvoju Lovske zveze Slovenije, se je predsedniku LZS mag. Ladu Bradaču ob izteku njegovega drugega mandata zahvalil podpredsednik LZS mag. Aleš Klemenc in mu predal plaketo LZS in umetniško sliko.

Volitve za predsednika LZS in kandidatov za člane Nadzornega odbora LZS, Razsodišča in Odbora etičnega kodeksa so se začele po kratki predstavitvi obeh kandidatov. Po razglasitvi rezultatov pa so se delegati seznanili še s člani novega Upravnega odbora LZS, ki so bili izvoljeni na delnih občnih zborih v volilnih okoliših.

Na 69. zasedanju JV alpskega prostora o ohranjanju življenjskega prostora divjadi

69. zasedanje Delovne skupnosti lovskih zvez jugovzhodnega alpskega prostora (DSLZJAP/AGJSO) je potekalo med 5. in 7. oktobrom v Admontu na avstrijskem Štajerskem, v organizaciji Štajerskega deželnega lovstva.

Foto: arhiv DSLZJAP/AGJSO

Tematika zasedanja, na katerem so – prvič s simultanim prevajanjem – predavali dr. Rudolf Reiner, dr. Rudolf Zeiler, prof. dr. Klemen Jerina in dr. Erich Tasser, je bila “Razmišljajmo na široko, globalno – delujmo krajevno, lokalno. Ohranjanje življenjskega prostora in populacijska dinamika divjadi”.

Predsednik DLM dr. Walter Brunner je zasedanje odprl, pozdravil številne funkcionarje in delegate včlanjenih lovskih zvez ter referente in prevajalke in prevajalce, se zahvalil Steirische Landesjägerschaft/Štajerskemu deželnemu lovstvu – deželnemu lovskemu mojstru Franzu Mayr-Melnhof-Saurauu in ek. sv. Karlu Lacknerju – za gostoljubnost in odlično pripravo.

Referenta dr. Rudolf Reiner in dr. Hubert Zeiler sta osvetlila “vlogo lova v življenjskem prostoru in varstva vrst.” Zatem se je univ. prof. dr. Klemen Jerina posvetil vprašanju “velikosti populacije prostoživečih živali, da dolgoročno preživi”. Dr. Erich Tasser pa je referiral na tematiko “divje živali kot indikator kakovosti pokrajine”.

Delovna skupnost lovskih zvez jugovzhodnega alpskega prostora (DSLZJAP/AGJSO) s članicami Steirische Landesjägerschaft/ Štajersko deželno lovstvo, Lovska zveza Slovenije, Federazione Italiana della Caccia (FIDC) Trst, Gorica, Belluno, Associazione Cacciatori della provincia di Trento/ Lovska zveza province Trentin, Südtiroler Jagdverband/Južnotirolska lovska zveza, Unione Nazionale Cacciatori Zona Alpi (UNCZA)/ Nacionalna zveza lovcev alpskega predela, Tiroler Jägerveband/ Tirolska zveza lovcev in Kärntner Jägerschaft/ Koroško lovstvo obstoja od leta 1952. Je pomemben glasnik lovstva v alpskem prostoru in se letno sreča na konferenci, da obravnava aktualne tematike.

Strokovnjaki za biologijo divjadi in lovski funkcionarji iz včlanjenih držav Italije, Slovenije in Avstrije so po živahnih razpravah soglasno ugotovili, da so za trajnejše in v prihodnost usmerjeno upravljanje z divjadjo neobhodno potrebni obširni podatki. Razpoložljivi podatki deželnih lovskih zvez so zelo obširni in dragoceni in nosilni steber ohranjanja uravnovešenih populacij divjadi. V prid prostoživečih živali, ki, kot vemo, ne poznajo meja, je treba te podatkovne baze prekomejno zbrati in ovrednotiti.

Zdrave populacije divjadi so izpostavljene številnim dejavnikom vplivanja. Skupno s sodobnim upravljanjem divjadi zahtevata varstvo in ohranjanje življenjskih prostorov celosten pristop. Potrebno je upoštevati ekološke, gospodarske in družbene vidike.

Nadrejena zamisel DSLZJAP je jamčenje trajnostnega sobivanja človeka in divjadi za prihodnje generacije. Da dosežemo omenjene cilje, je pomembno, da ustvarimo ravnovesje med razmišljanjem v velikih prostorskih razsežnostih in delovanjem na kraju samem. Lovke in lovci jugovzhodnega alpskega prostora se pojmujejo kot bistveni dejavniki te zamisli.

Foto: DSLZJAP

Med gala večerjo na gradu Röthelstein je inž. Josef Schnabl za svoje dolgoletno in zaslužno delovanje prejel odlikovanje. Predsednik DLM dr. Brunner mu je izročil častno listino DSLZJAP. Za rojstni dan je predsednik čestital prevajalcu DSLZJAP Francu Wakounigu in celotna večerna družba mu je zapela pesem v pozdrav.

Velika zahvala velja Nadji Kollman (italijanščina), Südtiroler Jagdverband/Južnotirolska lovska zveza in Francu Wakounigu (slovenščina) za strokovno prevajanje. S tem sta bistveno pripomogla k uspehu zasedanja. Obiska največje samostanske knjižnice na svetu in Naravoslovnega muzeja samostana Admont sta zaokrožila niz vtisov iz kraja zasedanja.

DSLZJAP/AGJSO

Humanitarna akcija lovskih organizacij in lovcev za odpravo posledic poplav

Širše območje Slovenije so v avgustu prizadela neurja z močnimi nalivi, vetrom in točo, velik del države pa so prizadele še uničujoče poplave, ki so povzročile veliko materialno škodo. Z namenom sprejetja ukrepov za pomoč lovcem in lovskim družinam za odpravo posledic poplav so člani Upravnega odbora LZS na 28. izredni seji, 11. avgusta, obravnavali pobude in predloge, podane s strani Nadzornega odbora LZS, Razsodišča in Zelenega sklada LZS. Seznanili so se z aktivnostmi, ki so jih lovske družine in območne zveze lovskih družin na posameznih območjih že sprejele.

Foto: Urša Kmetec

Po razpravi je Upravni odbor LZS soglasno sprejel naslednje sklepe:

SKLEP 28.2.1.: Izvede se humanitarna akcija lovskih organizacij in lovcev za odpravo posledic poplav. Za nakazilo finančnih donacij se odpre poseben podračun. Solidarnostna pomoč se izplača na podlagi Pravilnika o Zelenem skladu LZS.

SKLEP 28.2.2.: Lovska zveza Slovenije za odpravo posledic poplav:

  • prerazporedi znesek 25.000 EUR iz rezervnega sklada, ki ga je oblikoval Upravni odbor LZS (sklep 25.3.2.),
  • prerazporedi znesek 5.000 EUR iz sredstev na SM 1 (1.1. Strokovne službe) in SM 7 (1.3. Delo organov in delovnih teles).

SKLEP 28.2.3.: Članice LZS, ki v poplavah niso utrpele škode, se poziva, da za odpravo posledic poplav donirajo določen znesek v skladu s svojimi zmožnostmi. Če poslovni rezultati članice LZS dopuščajo, se priporoča, da donirajo znesek 10 EUR/člana.

vsem članicam LZS: dopis Humanitarna akcija – poplave

Vsi, ki bi radi pomagali, tako lovske družine, upravljavke lovišč (članice LZS po prvem odstavku 4. člena Pravil LZS) kot tudi območne zveze lovskih družin in druga društva (članice LZS po drugem odstavku 4. člena Pravil LZS) ter posamezniki lahko svoj prispevek nakažejo na namenski račun Lovske zveze Slovenije TRR SI56 0284 3026 5551 066 (NLB d.d).

Na voljo je osnutek donatorske pogodbe, ki jo dopolnite ter podpisano pošljete na naslov Lovska zveza Slovenije, Župančičeva ulica 9, 1000 Ljubljana, ali po e-pošti na lzs@lovska-zveza.si.

Za vse dodatne informacije se lahko obrnete na direktorja Strokovne službe LZS mag. Boža Zakrajška, bozo.zakrajsek@lovska-zveza.si ali na 041 815 206.

Sistemska korupcija in resnično ozadje poboja nutrij

Sistemska korupcija in resnično ozadje poboja nutrij – odziv mag. Lada Bradača

V teh dneh kroži po medijih posnetek Tine Gaber »Resnično ozadje poboja nutrij«. Našla je korupcijo! Spornih je pol milijona, ki jih sicer ni najti v razrezu proračuna! A so po njenem mnenju sporni. Natančneje: 539.929,70 evra. Študija sama ne predstavlja koruptivnega dejanja, je pa v njej izražen motiv za sistemsko korupcijo,” na začetku posnetka pove Tina Gaber. Neumnosti, ki jih poslušamo v teh posnetkih, kot predsednik LZS nisem želel komentirati. Žal so lovci vznemirjeni, razočarani in pozivajo k odločnejšemu odzivu LZS. Toda nemogoče je komentirati celo vrsto pavšalnih obtožb Gabrove na račun lovcev, ker jih v posnetku celo sama negira. Sam osebno razumem, da partnerica PV ne ve, da lovska družina ne deli dobička oziroma prihodkov! Smo neprofitna organizacija, ki prihodke vse od svoje ustanovitve vrača v naravo vse, kar je pridobila z upravljanjem v naravi. Že po Zakonu o društvih smo torej zgolj in le nedobičkonosna organizacija! Lovci letno opravijo ob tem okoli 600.000 evidentiranih volonterskih ur v naravi, v loviščih, s katerimi upravljajo!A dandanes lahko vsakdo govori kar povprek o sistemski korupciji in obtožuje lovce! Omenjena študija obravnava možne rešitve in problem invazivnih vrst (nutrije). Država je dolžna spoštovati usmeritve EU in jih tudi izpolnjevati in ne študija, temveč resorno ministrstvo bo moralo najti sredstva in določiti metode reševanja problema v skladu s smernicami EU. Pri čemer pa niti ni nujno, da bomo pri tem lovci sodelovali. Kje je torej teh 539.929,70 evra? Lovske družine niso prejele nobenega denarja, pa verjetno od vseh naredimo največ za reševanja problemov s to invazivno vrsto. Zato tudi lovce zanima, kje je ta davkoplačevalski denar!?Se pa  v zadnjem času pojavlja svojevrsten način blatenja lovcev, ki sem ga bil deležen tudi sam, kot predsednik LZS. Ko teče beseda o lovu, upravljanju z medvedom, risom, volkom ali jelenjadjo lovec ne bi smel biti prisoten, kdo pa naj bo? Ko poslušamo te pavšalne obtožbe, ni nikjer nobenih argumentov, s katerimi bi se ovrglo katerokoli  strokovna trditev. Nobena trditev iz študije ni ovržena! V primeru upravljanja z medvedom celo upravno sodišče potrdi, da vemo, kaj je trajnostno upravljanje in znamo strokovno in  argumentirano obravnavati še tako zahtevne probleme. Zato sem prepričan, da se bo tudi v primeru nutrij potrdilo, da so bila strokovna izhodišča na projektih, pri katerih so sodelovali znanstveniki (tudi če so v svojem prostem času lovci) pravilna in temeljijo na znanstvenih izhodiščih.  V demokratični svobodni družbi je pravica posameznika omejena s pravicami drugih ljudi, ki živimo v tej državi! Še posebej pa je v akademskih znanstvenih krogih prostor le za argumentiran strokovni dialog brez pavšalnih obtožb zgolj na podlagi dejstva, ali je posameznik član kakšnega društva, še manj pa, če je član znanstveno strokovnega sveta organizacije. V Strokovno znanstvenem svetu delujejo tudi strokovnjaki, ki niso lovci. Vsi pa so bili naprošeni, da nam s svojim znanjem pomagajo najti pravo pot pri trajnostnem upravljanju s prostoživečimi živalmi. Očitno je to za nekatere zelo moteče. Dejstvo je, da člani sveta s svojim znanjem  pripomorejo k temu, da lahko  odločitve organov upravljanja LZS temeljijo na strokovnih stališčih. Skratka gre za neodvisen in strokovno avtonomen organ, ki s svojim znanjem pripomore k trajnostnemu upravljanju. Na koncu pa glede sistemske korupcije, ker drugače ne moremo javno povedati. Ne rabimo nobenega neupravičenega denarja, le vrnite nam to kar je bilo lovskim družinam neupravičeno odvzeto! Vrnite nam in vsem društvom odvzete zemljišča. Zemljišča, ki so bila vpisana v zemljiško knjigo kot naša lastnina. Kmetijska zemljišča, na katerih smo imeli njive in travnike za prehranjevanje in krmljenje divjadi. Zemljišča, ki smo jih zakonito kupili in imamo zato dokazila, da smo jih plačali. Pa so bila vseeno odvzeta!V tej Vladi je nastal predlog spremembe zakonodaje, s katero nam naj bi vrnili neupravičen odvzeto zemljo, a se je pred odhodom v parlamentarno razpravo ta del zakonodaje črtal.  Pa je celo sodišče v preteklosti napotilo, da je potrebno problem lastninjenja urediti v področni zakonodaji. Danes se upravičeno sprašujemo: Ali je bilo to črtano zgolj zato, ker gre za lovce oziroma društva? Ko smo skupaj z drugimi zvezami (ribiči, planinci, čebelarji ..) pozvali predsednika Vlade, da bi se z njim sestali in mu predstavili argumente, za nas ni imel časa.

Zato pozivamo, v imenu vseh oškodovanih društev, poslance, da nam ob sprejemanju zakona omogočijo, da nam bodo vrnjena vsa zemljišča, ki smo jih plačali, ali pa se nam vrne denar, s katerim smo jih plačali, upoštevaje seveda pri tem tudi vse naše delo, ki smo ga prostovoljno opravili zato, da smo na teh zemljiščih ohranili življenjski prostor vseh prostoživečih živali.

Predsednik LZS

Mag. Lado Bradač

 

Povabilo k oddaji ponudbe za izdelavo PZI dokumentacije

Lovska zveza Slovenije vabi zainteresirane ponudnike k oddaji zavezujoče ponudbe za izdelavo PZI dokumentacije za izvedbo začasnih parkirišč v času gradnje za potrebe parkirišč za delavce oziroma deležnike gradnje na parc. št. 800/5, k.o. Spodnje Koseze.

Zemljišča za gradnjo Nacionalnega lovskega centra v Lukovici. Foto: Urša Kmetec

Rok za predložitev ponudbe: Vašo ponudbo pričakujemo do vključno 18. 8. 2023, do 12. ure, na e-naslov lzs@lovska-zveza.si.

Razpisna dokumentacija:

Evropski lovci pišejo zgodovino s kampanjo #SignForHunting

V Bruslju se je 6. junija zaključila ena največjih okoljskih kampanj – kampanja #SignForHunting, ki jo je izvedlo Združenje zvez za lov in varstvo divjadi v EU (FACE) v sodelovanju s članicami, nacionalnimi lovskimi zvezami. Kampanja vključuje poziv podpori predloga zakona EU o obnovi narave.

Foto: FACE

Ob zaključku kampanje, med zelenim tednom EU 2023, je FACE predala 360.000 zbranih podpisov evropskemu komisarju za okolje Virginijusu Sinkevičiusu. Kampanja je poziv bruseljskim odločevalcem, naj bodo lovci prepoznani kot del rešitve na področju ohranjanja narave in ne kot problem. Poziv je treba razumeti tudi kot ponudbo podpore evropskim institucijam, pa tudi kot zahtevo po spremembi politike.

“Navdušeni smo nad tako množično mobilizacijo evropskih lovcev,” je dejal predsednik FACE Torbjörn Larsson: »To ni le velika zmaga za lovce, ampak za naravo in prizadevanja za ohranjanje narave po vsej Evropi. To je tudi dokaz moči naše raznolike skupnosti, ki običajno ne podpisuje peticij, in evropskih nacionalnih lovskih zvez ter njihove zavezanosti k ohranjanju naše naravne in kulturne dediščine.

Foto: FACE

Evropski komisar za okolje Virginijus Sinkevičius je izjavil: »Vesel sem priložnosti, da uradno prejmem zbrane podpise peticije FACE. Številne zahteve v vaši peticiji kažejo našo skupno skrb in odločenost, da se spopademo z izzivom zaustavitve izgube biotske raznovrstnosti. Računamo, da bo FACE podprl naše trenutne politike in predlagano zakonodajo, zlasti o obnovi narave.

Foto: FACE

Kampanja #SignforHunting krepi vlogo lovcev kot skrbnikov okolja in predstavlja ključen korak pri uresničevanju ciljev strategije biotske raznovrstnosti za leto 2030. Zbrani podpisi poudarjajo skupni glas evropskih lovcev, njihovo zavzemanje za trajnostni lov in njihovo zavezanost k ohranjanju lovske kulturne dediščine.

Kampanja odraža tudi široko podporo FACE predlogu zakona o obnovi narave. FACE je izkoristil to priložnost, da je Evropskemu parlamentu podal izjavo, ki opozarja, da so lovci aktivni udeleženci pri ohranjanju in obnovi okolja. “To je zgodovinski dan za evropske lovce in pravzaprav za vso Evropo,” je zaključil Larsson: “Prepričani smo, da bo ta uspešna kampanja še naprej spodbujala dialog in pospeševala sodelovanje med vsemi deležniki za oblikovanje prihodnosti, v kateri bosta ohranjanje narave in trajnostni lov povezana.”

FACE se zahvaljuje vsem, ki so podprli kampanjo in pozdravlja dejstvo, da toliko lovcev stoji za glavno zahtevo, da naj bruseljski odločevalci sodelujejo z lovci in ne proti nam.

Združenje zvez za lov in varstvo divjadi v EU (FACE) je nevladna neprofitna organizacija, ustanovljena leta 1977, s sedežem v Bruslju, ki zastopa interese sedmih milijonov evropskih lovcev. Organizacija zastopa 37 nacionalnih lovskih zvez v Evropski uniji in sedem pridruženih članic.

vir: FACE

Še je čas, da zavihate rokave in darujete lovsko kri!

“Letošnja, že četrta lovska krvodajalska akcija se počasi končuje, a še vedno je čas, da zavihamo rokave in darujemo lovsko kri. Prišla bo na pravo mesto, zato je prav, da se lovci odzovemo in vsako leto darujemo kri,” poziva predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač, ki je danes tudi sam daroval kri.

Foto: Štefan Gorenčič

Lovci smo v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije in Lovskim dobrodelnim združenjem Diana že četrto leto zapored pripravili lovsko krvodajalsko akcijo pod sloganom “zavihajmo rokave!”. Naša letošnja akcija se zaključuje, zato se zahvaljujemo vsem lovcem, ki ste že, in tistim, ki še boste darovali kri.

Vsi, ki nam boste posredovali potrdilo o udeležbi na krvodajalski akciji preko spletnega obrazca ali po e-pošti lzs@lovska-zveza.si boste v zahvalo prejeli uporabno Lovske zveze Slovenije – dvostranski ovratnik – “buff”.

Foto: Natalija Lampreht

Na lovskem sejmu v Celju tudi Lovska zveza Slovenije

Na Dnevih lovstva, ki bodo med 17. in 19. marcem, na Celjskem sejmu se bo v dvorani C s pestrim naborom dejavnosti predstavljala tudi Lovska zveza Slovenije. Vabljeni na naš razstavni prostor!

Foto: Andrej Miklavčič

Poseben kotiček bo prikazoval gozdne živali v naravnem okolju, predvajali bomo zanimive posnetke narave in prostoživečih živali. Pohvalili se bomo tudi z izjemnimi rezultati naših strelcev na mednarodnih tekmovanjih. Obiskovalci se bodo lahko pomerili v streljanju na divjad v pokrajini na simulatorju streljanja Simway. Povsem varno, a realistično doživetje, primerno za vsakogar.

Obiskovalci sejma bodo lahko na našem razstavnem prostoru kupili izbrane knjige iz Strokovne in Zlatorogove knjižnice, družabne igre, značke in druge artikle iz programa LZS. Na razstavnem prostoru Lovske zveze Slovenije se bo predstavljalo Lovsko dobrodelno združenje Diana, ki za obiskovalce pripravlja bogat srečelov. Predvsem ženski del obiskovalcev pa bo pritegnil čudovit nakit iz roževine ustvarjalca Štefana Gorenčiča.

OBVESTILO: Lovski psi DOBRODOŠLI na dnevih lovstva na Celjskem sejmu!

Osveščanje mladih o nalogah in delu lovcev v naravi

Mladi so prihodnost naše družbe, zato lovci mlade obiskujemo v šolah in vrtcih, kjer jih seznanjamo z naravovarstveno vlogo lovstva, organiziramo lovske tabore in sodelujemo pri izvedbi šolskih lovskih krožkov. Na sejmu bodo na voljo publikacije, namenjene mladim. Preizkusili se bodo lahko tudi v nagradni igri, v kateri bodo ugotavljali, kako dobro poznajo naše prostoživeče živali.

Predstavili bomo projekt »Spoznaj lovca«, ki ga izvajata Savinjsko Kozjanska zveza lovskih družin Celje in Mladinski center Celje. Projekt osvešča mlade o pomenu lovstva za lokalno okolje in lokalno skupnost. S projektom, ki se začenja marca letos in zaključi marca prihodnje leto, bodo vključili mlade v aktivnosti, preko katerih bodo spoznali naloge in delo lovcev v naravi, okrepili zavedanje, da lovstvo ne pomeni zgolj lova na divjad, ampak predstavlja tudi vrsto aktivnosti za ohranjanje narave, njenega ravnovesja, skrb za varovanje gozdov in pestrosti živalskih vrst, skrb za pripravo krme za živali med zimo, preprečevanje širjenja bolezni, odpravljanje škod itd.

PETEK, 17. 3.: Mednarodna konferenca o risu ‘Lovci in varstvo risa v Evropi’

Tema mednarodne konference, ki jo v okviru projekta LIFE Lynx organizira Lovska zveza Slovenije v sodelovanju s FACE (Združenje zvez za lov in varstvo divjadi v EU), je »Lovci in varstvo risa v Evropi«. Prvi dan konference, ki bo v Kongresnem centru, bo namenjen predavanjem in razpravam, ki predstavljajo izkušnje lovcev in članov projekta iz področja monitoringa risov in drugih projektnih aktivnosti. Vodilni strokovnjaki za velike zveri iz Evrope bodo delili svoje izkušnje o ohranjanju risa in pomenu dialoga ključnih deležnikov, predvsem o pomenu aktivnega vključevanja lovcev za zagotavljanje varstva in ohranjanja risa. Drugi dan se bodo udeleženci odpravili na projektno območje, kjer bodo v praksi predstavljene različne aktivnosti, ki jih izvajamo v okviru projekta LIFE Lynx.

SOBOTA, 18. 3.: Slovenski lovski dan »Lovstvo, trajnostna raba naravnih virov in biodiverziteta«

Vrhunec sejemskega dogajanja bo za nas vsekakor Slovenski lovski dan, letos na temo »Lovstvo, trajnostna raba naravnih virov in biodiverziteta«. Predavali bodo številni domači strokovnjaki, ki se ukvarjajo z raziskavami, varstvom in upravljanjem divjadi ter drugih prostoživečih živali. Poleg pomena sistematičnega trajnostnega upravljanja populacij in aktivnosti, ki jih izvajamo lovci za varstvo narave oziroma biodiverzitete (biotske raznovrstnosti), bodo predstavili tudi zanimiva nova spoznanja o srnjadi, divjem prašiču, alpskem gamsu, alpskem kozorogu, muflonu, evropskem bizonu, risu, divji mački, nutriji in navadnem polhu. Vsebinsko pester posvet, ki bo v Kongresnem centru, je namenjen vsem, potrebne pa so predhodne prijave preko Lisjaka (za lovce) in po e-pošti lzs@lovska-zveza.si (za nelovce). Program posveta je dostopen TUKAJ.

NEDELJA, 19. 3.: Državno prvenstvo v oponašanju jelenjega rukanja

Zadnji dan sejma bo v dvorani C1 na sporedu 16. Državno prvenstvo v jelenjem rukanju. V zgodovini lova so bili še posebej cenjeni tisti lovci, ki so znali oponašati ter priklicati divjadi in naši ‘rukači’ v tej disciplini dosegajo odlične uspehe tudi na evropskih prvenstvih.

Vse tri dni sejma bodo obiskovalci lahko prisluhnili slovenskim lovskim pevskim zborom in skupinam lovskih rogistov. V okviru sejma pa bo poskrbljeno tudi za gurmanske užitke – potekalo bo tudi tekmovanje v kuhanju divjačinskega golaža.

Začela se je 4. lovska krvodajalska akcija

Začela se je četrta vseslovenska lovska krvodajalska akcija v organizaciji Lovske zveze Slovenije, Rdečega križa Slovenije in Lovskega dobrodelnega združenja Diana. Potekala bo do konca marca 2023.

Slovenski lovci ponovno dokazujemo pripravljenost “zavihati rokave” in darovati kri ter prispevati za skupno dobro. Vsi, ki nam boste posredovali podatke o udeležbi, boste prejeli posebno darilo Lovske zveze Slovenije – dvostranski ovratnik – “buff”.

Na krvodajalsko akcijo se je potrebno predhodno prijaviti. To lahko storite tako, da pokličete na telefonsko številko, ki je predvidena za posamezno krvodajalsko akcijo oz. na najbližji transfuzijski center. Določili vam bodo dan in uro za odvzem krvi.

Na krvodajalski akciji posnemite fotografijo, s katere bo razvidno, da ste darovali kri (lahko fotografirate tudi potrdilo) in izpolnite obrazec, saj bomo le tako vedeli, da ste se udeležili krvodajalske akcije.

Obetajo se spremembe lovske zakonodaje – prostoživeče živali pod skrbnim varstvom države

So potrebne spremembe sistema upravljanja z zavarovanimi vrstami? Kakšne novosti zakona o divjadi in lovstvu se obetajo? Je napočil čas za nadgradnjo nalog in pooblastil lovskega čuvaja? Ali nas afriška prašičja kuga še ogroža? Kako podnebne spremembe in onesnaženje ter nesonaravni gradbeni posegi v vodotoke vplivajo na ribji živelj, so bila vprašanja, ki sta jih izpostavili Lovska zveza Slovenije in Ribiška zveza Slovenije na današnji skupni novinarski konferenci.

Foto: Nuša Božičnik

“Lovska zveza Slovenije se je januarja letos prvič uspela sestati z ministrom za okolje in prostor, ki je napovedal ustanovitev posebne delovne skupine za področje upravljanja z zavarovanimi živalskimi vrstami. Kar nekaj tovrstnih skupin je že bilo ustanovljenih v preteklosti, pa smo na koncu žal morali poiskati rešitev na Upravnem sodišču, ki je v preteklem letu – verjetno bo sodba zaznamovala tudi letošnje leto – odločilo, da so tudi na področju zavarovanih vrst, kjer je populacija v ekstremnem porastu, dovoljeni ukrepi – tudi odvzem iz narave,” je povedal predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač.

“Na sestanku na Ministrstvu za okolje in prostor smo se pogovarjali tudi o že mnogokrat izpostavljeni temi – to je vožnji z motornimi vozili v naravnem okolju, ki je problematično zlasti na področju Pohorja in ponekod na Primorskem. Imamo namreč tako milo zakonodajo, da mnogi prihajajo iz tujine, saj pri nas raje plačajo izjemno nizko kazen in se še naprej vozijo z motornimi vozili v naravnem okolju. V Italiji in Avstriji si kaj takega težko privoščijo. Žal naša država še vedno ni postavila normativov na tem področju,” je pojasnil Bradač in dodal, da je nesprejemljivo, da se lahko v mirno cono z motornimi vozili pripelje kdorkoli in brez zadržkov plaši prostoživeče živali.

Lovci smo za ureditev razmer pripravljeni sodelovati – imamo preko 3.000 usposobljenih lovskih čuvajev, ki bodo v primeru spremembe zakonodaje in s pridobitvijo pooblastil lahko spremljali in nadzirali vožnjo z motornimi vozili v naravnem okolju. Druga možnost je, da država ustanovi gozdno policijo in končno zagotovi red na tem področju.

Foto: Nuša Božičnik

Spremembe lovske zakonodaje

V letošnjem letu se pripravljajo spremembe Zakona o divjadi in lovstvu – v 1. členu naj bi bilo zapisano, da so prostoživeče živali pod skrbnim varstvom države. S tem bi odpravili pravno praznino, ki je nastala s črtanjem 163. člena Zakona o varstvu okolja, iz katerega so preprosto umaknili določbo, da je divjad lastnina države. Lovska zveza Slovenije ni zagovornik tega, da bi živali morale imeti lastnika, naš predlog je, da jih je potrebno s posebno skrbnostjo varovati in da so pod patronatom oz. varstvom države, je pojasnil Bradač: “To pomeni, da se država zaveže, da bo skrbela za vse živali v naravnem okolju; da so skupno dobro, ne pa od nikogar oz., da to po sklepanju nekaterih pomeni, da je divjad od vsakogar. Prvo vprašanje kriminalista, ki se ukvarja s preprečevanjem nezakonitega lova je – kdo je oškodovanec, če divjad nima lastnika?”

V spremembo lovske zakonodaje naj bi vključili tudi nekatere rešitve na področju lovske kinologije. Lovski psi so trenutno kljub njihovi vlogi pri izpolnjevanju nalog v javnem interesu pravno izenačeni s t. i. družnimi psi, ki ne opravljajo nobenih specifičnih nalog, ki bi jih odrejal javni interes. S tem bi zagotovili ustrezne pravne temelje za uporabo, šolanje in preizkušanje lovskih psov na načine, ki so nujno potrebni za kasnejše uspešno izvajanje njihovih nalog v javnem interesu.

Vrnitev odvzetih zemljišč

Še vedno ni urejena problematika odvzema zemljišč s strani Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Lovske družine so pred leti kupile zemljišča, jih pošteno plačale, pa so jim bila ta kljub odvzeta, saj na bi šlo za splošno ljudsko premoženje. “S prejšnjim kmetijskim ministrom smo se dogovarjali o začasni rešitvi, da bi lovske družine, ki imajo pogodbo o nakupu, dobile odvzeta zemljišča v brezplačni najem za 99 let. Vendar na skladu na to niso bili pripravljeni pristati. Še vedno potekajo postopki proti (trenutno) 70 lovskim družinam. In čeprav so se nekatere lovske družine uspele vpisati v Zemljiško knjigo, sklad tudi njim jemlje zemljišča. Naša zahteva je, da se spremeni lovska zakonodaja, in da za lovske družine veljajo enaka pravila, kot za edino izjemo – pašne skupnosti. Pošteno je in čas je, da se to uredi,” izpostavlja Bradač.

Slovenija še vedno prosta APK, a to se lahko hitro spremeni

“Na izbruh afriške prašičje kuge (APK) v Sloveniji smo dobro pripravljeni,” je zatrdil mag. Božo Zakrajšek, direktor Strokovne službe LZS. “Slovenija je še vedno prosta APK, a to se lahko spremeni v vsakem trenutku, saj gre za zelo nalezljivo in lahko prenosljivo bolezen.” APK je konec lanskega leta – po petih letih ponovno izbruhnila na Češkem. V Slovenijo bi lahko prišla iz Madžarske, ki je nedavno zabeležila 26 izbruhov APK (v letu 2022 skupno 523), preko Bolgarije, ki je nedavno zabeležila 36 izbruhov (v letu 2022 skupno 196), Slovaške, ki je imela lani 550 izbruhov APK, nedavno pa 41, ter preko Srbije, ki je nedavno prijavila 22 izbruhov APK, lani pa skupno 76.

“Če bo APK prišla v Slovenijo, bo to imelo velike posledice ne le za lovce, tudi gospodarska škoda bo velika. Če bi APK, na primer, izbruhnila na področju Krima, bi to pomenilo, da se okuženo območje zapre ne le za lovce, temveč tudi za pohodnike, sprehajalce, gobarje, kolesarje … – za vse. Policija bi nadzirala, da nihče ne vstopa v zaprto območje. Ukrepi bi bili številni, neprijetni in dolgotrajni,” je poudaril Zakrajšek.

GRADIVO SKUPNE NOVINARSKE KONFERENCE LZS IN RZS

Foto: Nuša Božičnik

Javno zbiranje ponudb in javna dražba za prodajo nepremičnin LZS

Lovska zveza Slovenije objavlja na podlagi 9. točke 14. člena Pravil LZS in na podlagi sklepa Občnega zbora LZS z dne 21. 9. 2022 javno zbiranje ponudb v kombinaciji z javno dražbo za prodajo nepremičnin Lovske zveze Slovenije do 31. 3. 2023.

Foto: Vila Zlatorog

Prodajalec v postopku javnega zbiranja ponudb, dajanja ponudb ne omejuje z izhodiščno ponudbeno ceno. Organizator bo v navzočnosti prodajalca pravočasno prispele ponudbe javno odpiral dne 7. 4. 2023, ob 10. uri. Javna dražba se bo vršila dne 14. 4. 2023, ob 12. uri, na sedežu Lovske zveze Slovenije. Na javni dražbi lahko sodeluje tisti, ki je v predhodnem postopku javnega zbiranja ponudb dal pravočasno in popolno zavezujočo ponudbo in je pravočasno vplačal varščino.

Oklic je objavljen v Uradnem listu RS, št. 2/2023 z dne 6. 1. 2023.

Dodatne podrobnejše informacije o pogojih javnega zbiranja ponudb, javne dražbe in podatke o nepremičninah, informacije za ogled predmetne nepremičnine, dobijo interesenti pri nepremičninski družbi ŠARDI&CO. Nepremičnine, družba za posredovanje v prometu z nepremičninami d.o.o., Slovenčeva ulica 19A, Ljubljana, kontaktna oseba: nepremičninski posrednik Miljenko Šardi, mobitel 00386/51/311-411, e-mail naslov: info@sardinepremicine.si.

Pragersko bo ta konec tedna odeto v zeleno

Na strelišču Gaj-Pragersko bo ta konec tedna potekal “praznik lovske kulture in lovskega strelstva”. Združeno bosta potekali kar dve prireditvi: Dnevi lovskega strelstva 2022 in 48. Srečanje lovskih pevskih zborov in rogistov.

Dnevi lovskega strelstva se začenjajo v petek, 2. septembra, ob 9. uri, z uradnim treningom. Državno prvenstvo v strelski kombinaciji za veterane in superveterane 2022 bo v soboto, 3. septembra, s slavnostnim odprtjem ob 8. uri. Državno prvenstvo v strelski kombinaciji OPEN 2022 in Državno prvenstvo v streljanju na tarčo bežečega merjasca 2022 bosta v nedeljo, 4. septembra, z začetkom ob 8. uri. V tem času se bo v prostorih strelišča Gaj-Pragersko odvijal tudi sejem orožja, optike in lovske opreme.

Foto: Slavko Komlanc

Za lovske pripravnike bo v nedeljo, ob 10. uri, v dvorani strelskega centra organizirano predavanje na temo optike, orožja in varnosti na lovu.

V soboto, 3. septembra, ob 15. uri, se bodo lovskim strelcem pridružili še lovski pevski zbori in rogisti, ki se bodo zbrali na 48. Srečanju lovskih pevskih zborov in rogistov. Na prireditvi se bodo predstavili tudi lovski ustvarjalci s področja rezbarstva, fotografije, preparatorstva … V kulturnem delu bodo poleg lovskih pevskih zborov in skupin rogistov sodelovali še glasbena skupina Cantare in dramski igralec Bojan Maroševič z monokomedijo Toneta Partljiča »Naj ostane med nami«. Nastopilo bo okoli 170 pevcev in v skupnih nastopih bodo zadonele lovske melodije iz 130 lovskih rogov. Prireditev je mednarodnega značaja, saj bodo sodelovali tudi pevski zbori in rogisti iz sosednjih držav. Program bo povezoval in vodil Stanislav Kocutar.

Foto: Majda Klobasa

Upravno sodišče zavrnilo tožbo zoper dovoljenje za odvzem rjavega medveda

Upravno sodišče Republike Slovenije je, za razliko od preteklih let, izvedlo dokazni postopek in sredi junija sprejelo odločitev ter zavrnilo tožbo Alpe Adria Green zoper dovoljenje za odvzem osebkov rjavega medveda, ki ga je izdalo Ministrstvo za okolje in prostor.

Foto: Pixabay

Tožbo je zavrnilo na podlagi 63. člena ZUS-1. Po presoji sodišča je odločitev Ministrstva za okolje in prostor, da je izdalo dovoljenje za odvzem 222 medvedov pravilna in v skladu s c. in b. točko prvega odstavka 16. člena Habitatne direktive oziroma tretjo in drugo alinejo prvega odstavka 7. člena Uredbe o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah.

Lovska zveza Slovenije je uveljavljala interes stranke v postopku, zato smo imeli možnost spremljati dokazni postopek, zdaj pa smo prejeli tudi sodbo upravnega sodišča, ki še ni objavljena na spletni strani Upravnega sodišča.

Naš cilj je bil, da se po vseh teh letih enkrat dokončno vsebinsko odloči. Deležni smo bili očitkov, da je lovcem edini interes zgolj in le izvajanje lova, kar seveda ni res. Sodba pritrjuje, da je lov le eden od načinov upravljanja, pri preštevilni populaciji pa neizogibno dejstvo! Seveda je potrebno izvajati tudi ostale ukrepe, da bomo lahko sobivali z medvedom v današnji kulturni krajini!

Predvsem smo lovci ponosni, da smo ohranili zveri, tako medveda kot risa. Na eni strani pri populaciji, ki je ogrožena, sodelujemo pri doselitvi risa v projektu LIFE Lynx, na drugi strani pa moramo pri preštevilni populaciji medveda izvajati tudi lov. Da je to v interesu javne varnosti in varnosti ljudi, je s sodbo potrdilo tudi Upravno sodišče.

Že v preteklosti smo lovci dokazali, da znamo trajnostno upravljati tudi z zavarovanimi prostoživečimi živalskimi vrstami in sodba le potrjuje, da bo moralo okoljsko ministrstvo tudi v bodoče na podobnih temeljih upravljati z vsemi zavarovanimi prostoživečimi živalskimi vrstami. Tudi dandanes je lov neizogibno dejstvo in zato na Lovski zvezi Slovenije pričakujemo, da bo tako vloga lovca kot tudi upravljalca lovišča primerno cenjena oziroma spoštovana.

Sodba Upravnega sodišča je vsebinsko zanimiva in bo dolgoročno vplivala na politiko trajnostnega upravljanja s prostoživečimi živalmi. Upamo, da bo sodba čim prej javno dostopna. Sam odvzem medvedov pa bomo morali usmeriti predvsem v odvzem problematičnih osebkov in v zmanjševanje konfliktov.

Hunting Association of Slovenia

Previdno v naravi!

Spomladi ima veliko živali mladiče, zato odsvetujemo sprehajanje s psi po gozdu. Pse moramo imeti vedno pod nadzorom, saj lahko spuščeni psi preganjajo in poškodujejo divjad. 

Foto: Barbara Ložar

Med sprehodom po gozdu se držimo označenih poti. Na svojo prisotnost opozorimo z nekoliko glasnejšo hojo in govorjenjem, da se nam živali lahko umaknejo. Prostoživeče živali so v obdobju, ko polegajo mladiče, še posebej občutljive. V času, ko iščejo hrano, mladiče pustijo same. Mladičem se ne približujemo in jih ne hranimo.

Medvedke se običajno začnejo pariti maja in junija in v tem obdobju odženejo lanske mladiče, da jih samci ne poškodujejo. Mladiči se morajo znajti sami in se pri tem lahko zelo približajo človeku. Pes, ki ni na povodcu, bo ob srečanju z medvedom zbežal k gospodarju in medveda pripeljal neposredno k nam. Previdni naj bodo tudi kolesarji, saj so hitri in tihi, s tem pa medveda ne opozorijo nase in ga lahko presenetijo. Ob morebitnem srečanju z medvedom se počasi in ritensko umikajte.

Divje svinje, ki polegajo med marcem in majem, se skrivajo v gostem kritju, hranijo se ponoči, zato so možnosti, da nanje naletimo podnevi zelo majhne. V zadnjih desetih letih ne beležimo niti enega napada divje svinje na človeka. Napadalne bi lahko bile, če bi naleteli na gnezdo svinje z majhnimi mladiči. V takšnem primeru se počasi umaknemo.

Ne dotikaj se me, moja mama je v bližini!

Srne praviloma polegajo mladiče v drugi polovici maja in v začetku junija, večinoma na travnikih. Ko iščejo hrano, mladiče odložijo v visoko travo oziroma kritje in jih poiščejo le ob dojenju. Čeprav morda mladič deluje izgubljeno in nebogljeno, je njegova mama nekje v bližini. Mladičev se ne dotikajte, sploh pa ne z golimi rokami, saj tako prenesete svoj vonj na mladiča in s tem povzročite nepopravljivo škodo. Srna takšnega mladiča zaradi vonja po ljudeh ne sprejme več.

Brezplačne plakate lahko dobite na Lovski zvezi Slovenije.

Previdno pri košnji!

Nevarnost, ki v tem obdobju preti številnim prostoživečim živalim, je košnja. Pred košnjo je priporočljivo s šolanim psom preiskati travnike, v zadnjih letih jih vse več uporablja drone s termo kamero. Košnjo začnemo na sredini travnika in nadaljujemo proti robu ter tako preprečimo divjadi, da bi se nagonsko pritajila na mestu. S pomočjo pokošenih šopov trave lahko mladiča srnjadi, če je to potrebno, prenesemo v primerno kritje v bližini. Pri košnji zadnjih pasov je priporočljivo zmanjšati hitrost košnje, da se lahko prostoživeče živali še pravočasno umaknejo na varno.

Kmetovalcem svetujemo, da pri košnji uporabljajo tudi svetlobna ali zvočna odvračala. Če med pokošeno travo, ki naj bi kasneje postala kakovostna travna silaža, naključno zaide del živalskega tkiva pokošene živali, krma v krogu cca 40 cm, za živino ni primerna. Ob zaužitju takšne krme lahko živina resneje oboli ali celo pogine. Več o postopkih reševanja prostoživečih živali pri košnji v aprilski številki Lovca.

Nov Zakon o varstvu okolja

Dne 13. aprila 2022 je začel veljati nov Zakon o varstvu okolju, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 44/22 (v nadaljevanju: ZVO-2).[1] Z dnem uveljavitve ZVO-2 je prenehal veljati Zakon o varstvu okolja (v nadaljevanju: ZVO-1) in s tem tudi določba drugega odstavka 163. člena ZVO-1, da je divjad po predpisih o lovstvu lastnina države.

Foto: Urša Kmetec

Predlog zakona o varstvu okolja, ki ga je sprejela Vlada Republike Slovenije na 100. redni seji dne 4. 11. 2022[2] ter ga posredovala v obravnavo in sprejem Državnemu zboru, ni vseboval spremembe glede lastništva divjadi in je v 254. členu[3] ohranil obstoječo ureditev iz drugega odstavka 163. člena ZVO-1.

Vir: Predlog ZVO-2 prva obravnava EVA 2020-2550-0094

Taka rešitev je bila v predlogu zakona ohranjena na podlagi mnenja oziroma stališč Lovske zveze Slovenije in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Sprememba je nastala na podlagi mnenja Zakonodajno-pravne službe DZ.[4]

Vir: Mnenje Zakonodajno-pravne službe DZ

Obžalujemo, da je Ministrstvo za okolje in prostor enostavno brez kakršnegakoli razmisleka, in ne da bi Lovsko zvezo Slovenije o tem vsaj obvestilo, iz predloga črtalo določbo, da je divjad po predpisih o lovstvu lastnina države, čeprav obstajajo o tem vprašanju v javnosti različna stališča. Kar pa nas ne preseneča, saj se niso usklajevali niti z resornim ministrstvom, pristojnim za upravljanje z divjadjo. Glede na obstoječo prakso medresorskega usklajevanja bi se o tovrstni spremembi Ministrstvo za okolje in prostor moralo uskladiti z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano!

Ob tem je potrebno opozoriti, da so rastline in živali po Zakonu o ohranjanju narave (v nadaljevanju: ZON)[5] pod posebnim varstvom države[6], da tudi zaščitene prostoživeče živali, kot so velike zveri, nimajo lastnika, temveč le upravljavca, in da je dovoljeno loviti živali lovnih vrst v skladu s predpisi, ki urejajo lov.[7] Tudi Zakon o divjadi in lovstvu (v nadaljevanju: ZDLov-1)[8] jasno določa, da z divjadjo upravlja Republika Slovenija. Trajnostno gospodarjenje z divjadjo pa lahko Republika Slovenija pod pogoji, določenimi s tem zakonom, prenese na usposobljeno pravno osebo kot lovsko pravico. [9] ZDLov-1 tudi jasno določa, da postane divjad, uplenjena v skladu s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi last upravljavca lovišča oziroma lovišča s posebnim namenom.[10]

Glede na navedeno nov Zakon o varstvu okolja ne posega v pravni režim varstva, upravljanja in trajnostnega gospodarjenja z divjadjo, ki ga ureja ZDLov-1, in na noben način ne odpira vrat za kakršnekoli spremembi na tem področju. Lovska zveza Slovenije ne podpira s strani Zakonodajno-pravne službe DZ predlaganega črtanja določb o lastnini, upravljanju in varstvu naravnih dobrin v predlogu ZVO-2, ki je bil posredovan v obravnavo in sprejem Državnemu zboru. Z ohranitvijo posebne določbe o lastnini divjadi tudi v predlogu ZVO-2, kot krovnem zakonu, ki ureja varstvo naravnih dobrin, je predlagatelj opozoril na varovanje divjadi kot splošne naravne dobrine.

Mnenje Zakonodajno-pravne službe DZ objavljamo v celoti: mnenje Zakonodajno-pravne službe DZ


[1] Dostopno na  https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2022-01-0873/zakon-o-varstvu-okolja-zvo-2.

[2] Dostopno na: https://imss.dz-rs.si/IMiS/ImisAdmin.nsf/ImisnetAgent?OpenAgent&2&DZ-MSS-01/d5b1044023273961a649d910431e47793c971b67340627523ef4445b16628da4

[3] Dostopno na https://imss.dz-rs.si/IMiS/ImisAdmin.nsf/ImisnetAgent?OpenAgent&2&DZ-MSS-01/e185e99641512124b7f9857129e8ca840f39d3acd900ca6fdb5b082228f72a17

[4] Dostopno na https://imss.dz-rs.si/IMiS/ImisAdmin.nsf/ImisnetAgent?OpenAgent&2&DZ-MSS-01/1a17074be6b2cf56bccaf87c63764197c6555be9d37d0403187c88eebbc01f24

[5] Dostopno na http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1600

[6] 12. člen Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg, 31/18, 82/20 in 3/22 – ZDeb; v nadaljevanju: ZON)

[7] 13. člen ZON

[8] Dostopno na http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3780

[9] Tretji odstavek 1. člena Zakona o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/04, 120/06-Odl. US, 46/14-ZON, 31/18. 65/20 in 44/22; v nadaljevanju: ZDLov-1)

[10] Četrti odstavek 2. člena ZDLov-1

Lovska zveza Slovenije zavrača kritike, da lovci niso opravili svojega dela

Lovska zveza Slovenije odločno zavrača kritike Kmetijsko gozdarske zbornice in predstavnika kmetijskega ministrstva, da lovci nismo opravili svojega dela za preprečevanje škod po divjih prašičih.

Foto: Pixabay

Zakon o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge predpisuje upravljavcem lovišč intenzivni odstrel divjih prašičev za zagotavljanje zmanjšanja populacije divjih prašičev. V letu 2021 so slovenski lovci odstrelili 19.377 divjih prašičev (v letu 2020 je bilo odstreljenih 10.853 divjih prašičev), kar dokazuje, da smo deležni neupravičene kritike. Kmetijski minister in državni sekretar bi se morala zahvaliti za učinkovito delo vseh lovcev, ki so svoj prosti čas namenili zmanjšanju številčnosti populacije divjih prašičev.

Za leto 2021 je v Lovsko informacijskem sistemu Lisjak vnesenih 2.772 primerov prijavljenih škod. Vneseni so podatki o izplačanih 334.875 evrih odškodnin in 5.874 urah dela lovcev za odpravo škode (brez časa cenitev škod). Zato menimo, da se zaradi dveh primerov še nedogovorjene škode na Primorskem ustvarja nepotreben pritisk na lovce. Namesto spodbujanja konflikta je potrebno spodbujati sodelovanje kmeta in lovca, saj brez tega ni mogoče uspešno upravljati s populacijami divjih prašičev.

Dejansko stanje škod se včasih dojema dokaj subjektivno. Na eni strani bi radi oškodovanci (kmetje, lastniki zemljišč) iztržili maksimalno ceno, na drugi strani so lovci, ki največkrat ocenjujejo dejansko škodo. Vsekakor gre pri izplačilu za »pobot« med lovskimi družinami in oškodovanci, do katerega včasih tudi ne pride, a imata obe strani nato možnost ocene s strani komisije Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano oziroma je zagotovljeno sodno varstvo.

Populacijo divjih prašičev v naravi je težko oceniti, saj gre za migracijsko vrsto. Da bodo prašiči v letu, ko v gozdu primanjkuje hrane, to iskali na poljih, travnikih, v vinogradih … ni potrebno posebej razlagati. V lanskem letu je bil porast škod predvsem na področjih, kjer je bilo zaznati večje število divjih prašičev.

Pa še en razlog obstaja za razrite njive, za katerega lovci ne moremo biti odgovorni – to so ogrci oziroma ličinke majskega hrošča, ki so se zaredili na njivah in travnikih, in ki privabijo divje prašiče. Te ličinke obžirajo koreninice kulturnih rastlin in lahko povzročijo večji izpad pridelka. Na njivi, kjer ličink ni, prašiči ne bodo rili, tam, kjer rijejo, pa prašiči opozorijo na problem. Žal se vse prepogosto vidi le posledica in se okrivi za stanje divjega prašiča, ne vidi pa se temeljnega problema. Brez prisotnosti divjega prašiča bodo ličinke nemoteno nadaljevale s svojim delom in povzročile izpad pridelka.

Preteklo leto je v naravi nastala velika škoda tudi zaradi pozebe. Kmetijsko ministrstvo je namenilo pomoč prizadetim kmetom, sadjarjem, čebelarjem … le za divjad, ki jo je ta naravna nesreča prav tako prizadela, ministrstvo ni predlagalo nobenih ukrepov. Problem je v celoti prepustilo lovcem in se ob našem opozorilu sklicevalo na koncesijske pogodbe. Dejstvo je, da je problematiko škode po divjadi potrebno gledati širše in celovito, ne zgolj na nekaj posameznih primerih.

Zato javno sprašujemo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kako bo ukrepalo na tem področju. Verjamemo, da na ministrstvu ne zagovarjajo vračanja v čase Marije Terezije, ko so kot edino rešitev za vse težave videli v iztrebljenju celotne populacije divjih prašičev.

Kljub vsemu ostajamo odprta organizacija, zato pozivamo vse kmete, da se vključijo v lovske družine, tako bodo lahko tudi z lastno aktivnostjo pripomogli k preprečevanju škod zaradi divjih prašičev.

Hunting Association of Slovenia

Prvi lovci že “zavihali rokave” in darovali kri

Ob začetku tretje vseslovenske lovske krvodajalske akcije “Zavihajmo rokave!” so predstavniki Lovske zveze Slovenije in Dobrodelnega lovskega društva Diana darovali kri na Zavodu RS za transfuzijsko medicino. V akciji, ki se bo zaključila 14. marca, naj bi sodelovalo kar tisoč lovcev.

Foto: Aleš Černivec

“Čas je, da tudi lovci zavihamo rokave in darujemo kri,” je poudaril predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač: “S tem bomo naredili nekaj dobrega za vse, ki bodo potrebovali kri. Prepričan sem, da to za slovenske lovce ne predstavlja težave. Upam, da se letošnje akcije, ki poteka vse do srede marca, udeleži vsaj tisoč slovenskih lovcev; ali povedano drugače, trije na vsako lovsko družino. To je dosegljiv cilj, ki ga lahko dosežemo kljub epidemiji,” je povedal Bradač in pohvalil odlično organiziranost na Centru RS za transfuzijsko medicino ter dobro sodelovanje z Rdečim križem Slovenije.

Ponovno poudarjamo, da se je na krvodajalsko akcijo potrebno predhodno prijaviti. To lahko storite tako, da pokličete na telefonsko številko, ki je predvidena za posamezno krvodajalsko akcijo oziroma na najbližji transfuzijski center. Določili vam bodo dan in uro, ko obiščete krvodajalsko akcijo.

Simbolična darila za vse, ki boste posredovali podatke o udeležbi na akciji

Prosimo vas, da na krvodajalski akciji posnamete fotografijo, s katere bo razvidno, da ste darovali kri (lahko fotografirate tudi potrdilo) in izpolnite obrazec, saj bomo le tako vedeli, da ste se udeležili krvodajalske akcije. Fotografije z dokazilom nam lahko posredujete tudi po e-pošti lzs@lovska-zveza.si.

Vsi, ki nam boste posredovali podatke o udeležbi na akciji, boste prejeli simbolično darilo Lovske zveze Slovenije. Sto udeležencev akcije, izbranih v žrebu, pa bo prejelo še praktične nagrade.

Začenja se lovska krvodajalska akcija

Začenja se tretja vseslovenska lovska krvodajalska akcija v organizaciji Lovske zveze Slovenije, Rdečega križa Slovenije in Lovskega dobrodelnega združenja Diana. Potekala bo od 13. januarja pa vse do 14. marca.

Slovenski lovci z lovsko krvodajalsko akcijo ponovno dokazujemo našo povezanost ter pripravljenost “zavihati rokave” in darovati kri ter tako prispevati za skupno dobro.

Osnovne informacije:

  • Na krvodajalsko akcijo se je potrebno predhodno prijaviti. To lahko storite tako, da pokličete na telefonsko številko, ki je predvidena za posamezno krvodajalsko akcijo oz. na najbližji transfuzijski center. Določili vam bodo dan in uro, ko obiščete krvodajalsko akcijo.
  • Na krvodajalski akciji posnemite fotografijo, s katere bo razvidno, da ste darovali kri (lahko fotografirate tudi potrdilo) in izpolnite obrazec, saj bomo le tako vedeli, da ste se udeležili krvodajalske akcije.

Krvodajalske akcije potekajo v: KRVODAJALCE PROSIMO, DA SE PREDHODNO NAROČIJO NA TELEFONSKE ŠTEVILKE:DATUM
Ljutomer – v ŠIC Ljutomer 7.30.-12.0002/321-22-71 ali 041/320 796 Pokličete lahko vsak dan med delovniki,  od 7. do 15. ure7.1., 10.1.
Trebnje – v Galaksiji 7.00-13.00051/389 270, 051/671 147, 030/716 796 10.1., 11.1.
Ljutomer –  v GFML Ljutomer 7.30-12.0002/321-22-71 ali 041/320 796 Pokličete lahko vsak dan med delovniki,  od 7. do 15. ure12.1.
Brežice – v  Mladinskem centru 8.00-13.00, 7.00-13.00051/389 270, 051/671 147, 030/716 796 12.1., 13.1.
Loče – v gostišču Kračun 7.00-11.0003/423-35-97  Pokličete lahko med delovniki, od 7.30 do 15. ure.13.1.
Apače – v gasilskem domu 7.30-11.0002/321-22-71 ali 041/320 796 Pokličete lahko vsak dan med delovniki,  od 7. do 15. ure.14.1.
Ljubljana – v Zavodu RS za transfuzijsko medicino051/389 270, 051/671 147, 030/716 796 14.1.
Metlika – v gasilskem domu7.-13.051/389 270, 051/671 147, 030/716 796 17.1.
Slivnica  pri Mariboru – v Osnovni šoli Franca Lešnika- Vuka 7.30-10.0002/321-22-71 ali 041/320 796 Pokličete lahko vsak dan med delovniki,  od 7. do 15. ure.17.1.
Žiri – v poslovni stavbi IKA 7.00-13.00051/389 270, 051/671 147, 030/716 796 18.1., 19.1.
Rogaška Slatina – v kulturnem centru 7.00-10.30.03/423-35-97  Pokličete lahko med delovniki, od 7.30 do 15. ure.20.1.
Kranj – v gasilsko reševalni službi 7.00-13.00051/389 270, 051/671 147, 030/716 796 20.1.
Ljubljana – v Zavodu RS za transfuzijsko medicino051/389 270, 051/671 147, 030/716 796 21.1.
Sv. Jurij ob Ščavnici –  v Gostilni pri  Antonu 7.30-11.3002/321-22-71 ali 041/320 796 Pokličete lahko vsak dan med delovniki,  od 7. do 15. ure.21.1.
Idrija – v Modri dvorani 7.00-13.00051/389 270, 051/671 147, 030/716 796 24.1., 25.1., 26.1.
Cerkno – v OŠ Cerkno 7.00-13.00051/389 270, 051/671 147, 030/716 796 27.1.
Rogaška Slatina – v kulturnem centru 7.00-10.30.03/423-35-97  Pokličete lahko med delovniki, od 7.30 do 15. ure.27.1.
Oplotnica – v prostorih Občine Oplotnica 7.30-11.0002/321-22-71 ali 041/320 796 Pokličete lahko vsak dan med delovniki,  od 7. do 15. ure28.1.
Ljubljana – v Zavodu RS za transfuzijsko medicino051/389 270, 051/671 147, 030/716 796 28.1.
Oplotnica – v prostorih Občine Oplotnica 7.30-11.0002/321-22-71 ali 041/320 796 Pokličete lahko vsak dan med delovniki,  od 7. do 15. ure31.1.
Šenčur – v športni dvorani 7.00-13.00051/389 270, 051/671 147, 030/716 796 31.1.
https://www.rks.si/sl/Krvodajalske_akcije/

Izvajanje skupnih lovov in ukrepi za preprečevanje širjenja nalezljive bolezni covid-19

Prejeli smo več vprašanj v zvezi z izvajanjem skupnih lovov in ukrepov, ki jih moramo upoštevati lovci med lovom in po lovu.

Foto: Urša Kmetec

Ukrepi, ki jih je v zvezi s preprečevanjem širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 sprejela Vlada Republike Slovenije, posebej ne določajo pogojev, pod katerimi se izvajajo naloge trajnostnega gospodarjenja z divjadjo, med njimi tudi izvajanje skupnih lovov, ki jih lovci izvajamo na podlagi koncesijskih pogodb za trajnostno gospodarjenje z divjadjo.

Ne glede na to moramo tudi lovci delovati preventivno in odgovorno za omejitev širjenja bolezni covid-19, zato pri izvajanju nalog trajnostnega gospodarjenje z divjadjo, kot tudi vseh ostalih aktivnosti, povezanih z lovom, upoštevajmo vse splošno sprejete ukrepe in priporočila NIJZ.

Eden izmed pogojev, pod katerimi je dovoljeno zbiranje ljudi, je na podlagi Odloka o začasni omejitvi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s SARS-CoV-2 (Uradni list RS, št. 129/21, 132/21, 135/21, 140/21, 146/21, 149/21) in Odloka o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 (Uradni list RS, št. 147/21, 149/21, 152/21, 155/21, 157/21 – skl. US) tudi pogoj PCT.

Za zdravje vseh udeležencev skupnega lova je priporočljivo, da se ta pogoj preveri na zboru lovcev pred skupnim lovom. V primeru, da kateri izmed prisotnih na zboru lovcev tega pogoja ne izpolnjuje, pa lahko pred pričetkom skupnega lova opravi presejalno testiranje s testom HAG za samotestiranje.

Prav tako je po koncu skupnega lova priporočljiva uporaba zaščitne maske pri gibanju in zadrževanju v zaprtih prostorih, če ni mogoče zagotoviti medosebne razdalje najmanj 1,5 metra. Tudi v prihodnje naj pri pregledu uplenjene divjadi usposobljene osebe ravnajo v skladu s higienskimi priporočili NIJZ in priporočili Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Hunting Association of Slovenia

Če se srečamo z medvedom …

Rjavi medved je največji predstavnik zveri v Sloveniji. Za svoje življenje potrebuje veliko prostora, od 50 do 1.000 km2. Osrednje življenjsko območje medvedov v Sloveniji je zahodni visoki Kras in območje strnjenih mešanih gozdov z razgibanim terenom na Kočevskem in Notranjskem. Območja posameznih medvedov se med seboj prekrivajo, saj niso teritorialne živali.

Ob srečanju z medvedom se vedemo umirjeno – umikamo se počasi in ritensko, ne obrnemo mu hrbta. Foto: Štefan Vesel

Medvedi so praviloma plašni in se izogibajo ljudem; verjetno se bodo umaknili, preden jih boste opazili. Ne marajo presenečenj, zato opozarjajte na svojo prisotnost, še posebno pri prehodu skozi gosto vegetacijo. Med sprehodom po gozdu se držimo označenih poti. Na svojo prisotnost opozorimo z nekoliko glasnejšo hojo in govorjenjem; da se nam živali lahko umaknejo. V času, ko iščejo hrano, mladiče pustijo same. Mladičem se ne približujemo in jih ne hranimo.

Odrasli medvedi so samotarji, razen v času parjenja. Medved ima dobro razvita vsa čutila, najbolj pa voh in sluh, vid pa manj. Čez dan največkrat počivajo v goščavi ali brlogu, zjutraj in zvečer pa iščejo hrano, ki so jo sposobni zavohati več kilometrov daleč. Medvedi so vsejedi, a jedo pretežno rastlinsko hrano – uživajo plodove gozdnih rastlin, plodove gozdnega in sadnega drevja, beljakovinsko hrano jim predstavljajo žuželke ter njihove bube in mrhovina. Pri iskanju hrane so iznajdljivi, prehrano pa prilagodijo glede na letni čas in okolje. Z veseljem se lotijo tudi hrane človeškega izvora, še posebej če je ta slabo zavarovana (odpadki, poljščine, rejne živali …).

Pri medvedih je pogost poskus strašilnega napada. Foto: Barbara Ložar

Najpogostejši vzrok konfliktov je hrana človeškega izvora, ki medvede privablja v bližino naselij. Med iskanjem hrane lahko povzročijo precejšnjo škodo na poljščinah, domačih živalih … Nekateri medvedi izgubijo strah pred človekom in začnejo redno zahajati v naselja. Redno zadrževanje v naseljih med ljudmi vzbuja strah, saj je medved v določenih situacijah lahko nevaren.

Medvedke se parijo od maja do julija in v tem obdobju odženejo lanske mladiče, da jih samci ne poškodujejo. Mladiči se morajo znajti sami in se pri tem lahko zelo približajo človeku. Pes, ki ni na povodcu, bo ob srečanju z medvedom zbežal k gospodarju in medveda pripeljal neposredno k njemu. Previdni naj bodo tudi kolesarji, saj so hitri in tihi, s tem pa medveda ne opozorijo nase in ga lahko presenetijo.

Pri medvedih je pogost poskus strašilnega napada, kar pomeni, da želijo človeka, ki je zanje vsiljivec, sprva samo pregnati. To pogosto naredi tudi medvedka, ki vodi mladiča. Nevarno pa je, kadar se človek znajde med medvedko in mladiči. Takrat medvedka meni, da so njeni mladiči ogroženi in sledi pravi napad. Medvedi so dobri plezalci, v teku pa dosežejo hitrost do 50 km/h; ujamejo vas lahko v nekaj metrih, zato ne bežite in ne plezajte na drevo. Ob srečanju z medvedom se vedemo umirjeno – umikajmo se počasi in ritensko, ne obrnimo mu hrbta.

V 70. letih prejšnjega stoletja je na območju Slovenije živelo okoli 250 medvedov, zdaj jih je že cca 1250. Povečana gostota medvedje populacije vodi k širitvi njihovega življenjskega prostora. Foto: Marjan Toš

Jeseni se medvedi intenzivno prehranjujejo, saj nabirajo tolščo, ki jim pomaga preživeti zimsko pomanjkanje hrane. Najtežje obdobje za medvede je spomladi pred vegetacijo, ko plenijo oslabljeno parkljasto divjad, občasno tudi domače živali, zlasti drobnico, kar lahko privede do konfliktov s človekom. Obdobje med novembrom in marcem medvedi običajno preživijo v brlogu. Med prezimovanjem se medvedom zniža temperatura in upočasni srčni utrip, vendar to ni globoko zimsko spanje (kot pri polhih). Občasno se tudi predramijo in zapustijo brlog, nekateri pa ostanejo aktivni celo zimo.

Volk v Slovenskih goricah pokončal 10 ovac

Na področju naselja Kušernik (lovišče LD Pernica) se je zgodil pokol 10 ovac. Z genetsko analizo vzorcev so ugotovili, da je dve odrasli ovci in osem jagnjet pokončal volk.

Foto: ZGS

Prijavitelj in oškodovanec je dogodek, ki se je zgodil v noči s 1. na 2. februar, takoj prijavil Zavodu za gozdove. Zaradi znakov davljenja in zaradi posledic ugrizov, ki so nakazovale, da gre za večjo žival, se je pooblaščena oseba odločila za odvzem vzorca sline na vhodnih ranah drobnice.

Z genetsko analizo vzorcev so na Biotehniški fakulteti, oddelku za biologijo ugotovili, da je povzročitelj škode na drobnici volk. V nadaljevanju bodo skušali ugotoviti, kateri “liniji” pripada žival oziroma od kje izvira. Verjetno pa gre za volka, ki išče teritorij in je brez tropa.

Rejce drobnice v Slovenskih goricah opozarjamo, naj primerno zaščitijo svoje živali in jih ponoči zapirajo v hleve.

ZAČELA se je lovska krvodajalska akcija!

Z današnjim dnem se je začela prva vseslovenska lovska krvodajalska akcija Lovske zveze Slovenije, Lovskega dobrodelnega združenja Diana in Rdečega križa Slovenije.

Foto: Urša Kmetec

Lovska krvodajalska akcija bo potekala do 31. januarja po vsej Sloveniji; v dogovoru z Rdečim križem Slovenije pa, glede na potrebe, tudi v februarju. 

Ob začetku akcije kri darovalo že 50 lovcev

Predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač in predstavniki Lovskega dobrodelnega združenja Diana so kri darovali danes na Zavodu RS za transfuzijsko medicino v Ljubljani.

Po prvih zbranih informacijah ob začetku akcije je svojo kri po vsej Sloveniji darovalo že okoli 50 lovcev in lovk.

S prvo krvodajalsko akcijo, za katero si bomo prizadevali, da postane tradicionalna, pa želimo lovci pokazati svojo povezanost, pripadnost in pripravljenost pomagati.

Kje potekajo krvodajalske akcije v januarju?

Lovci se lahko udeležijo krvodajalskih akcij v okviru delovnega časa transfuzijske službe v Ljubljani, Novem mestu, Mariboru, Ptuju, Slovenj Gradcu, Izoli, Jesenicah, Murski Soboti, Celju, Novi Gorici in Trbovljah, ali na spodaj navednih lokacijah. Skupine, večje od 10 oseb, naj se napovedo vsaj tri dni pred udeležbo, da lahko zaposleni okrepijo svoje ekipe.

Trebnje – v Galaksiji 7-13., 7-13

13.01., 14.01.

Slivnica – v Slivnica pri Mariboru – v Osnovni šoli Franca
Lešnika – Vuka 7.30-10.

15.01.

Brežice – v Mladinskem centru 8-13., 8-12

15.01., 16.01.

Vransko – v Kulturnem domu 7-10

16.01.

Ljubljana – v Zavodu RS za transfuzijsko medicino

17.01.

Sv. Jurij ob Ščavnici – v Osnovni šoli 7.30-12

17.01.

Metlika – v Gasilskem domu 7-13

20.01.

Žiri – v poslovni stavbi IKA 7-13., 7-13

21.01., 22.01.

Apače – v Gasilskem domu 7.30-11

22.01.

Rogaška Slatina – v Kulturnem centru 7-10.30

23.01.

Kranj – v Gasilsko reševalni službi 7-13

23.01.

Ljubljana – v Zavodu RS za transfuzijsko medicino

24.01.

Idrija – v Mladinskem centru Idrija 7-13., 7-13., 7-14

27.01., 28.01., 29.01.

Radeče – v Domu pihalnega orkestra Radeče 8-12

30.01.

Rogaška Slatina – v Kulturnem centru 7-10.30

30.01.

Ljubljana – v Zavodu RS za transfuzijsko medicino

31.01.

Oplotnica – v Osnovni šoli 7-12

31.01.

Foto: Ljubo Drobič

Nov mandat predsedniku Lovske zveze Slovenije

Na volilnem občnem zboru Lovske zveze Slovenije 17. decembra v Celju so delegati podelili nov štiriletni mandat sedanjemu predsedniku Lovske zveze Slovenije mag. Ladu Bradaču.

Volitev se je udeležilo 108 od skupno 112 delegatov, predstavnikov 20 volilnih okolišev po Sloveniji, ki so mag. Lada Bradača za predsednika LZS za nadaljnja štiri leta izvolili z 98 glasovi, 10 glasovnic pa je bilo neveljavnih. Funkcijo v mandatu 2020 – 2024 bo nastopil čez slab mesec dni.

“Vesel sem visoke podpore, vsak glas je potrditev, da delam prav, prave stvari in na pravi način. Še naprej bom vztrajal pri izpolnjevanju ciljev in zavez Lovske zveze Slovenije,” je v zahvali ob izvolitvi povedal stari – novi predsednik mag. Bradač.

Delegati so izvolili tudi nove člane Nadzornega odbora LZS, in sicer Milana Jurkoviča, Sandija Kranjca, Antona Lukančiča, Milana Šajna in Branka Zlobka.

Za člane Razsodišča so podprli Jožeta Cenčiča, Marjana Rupnika, Jureta Skobirja, Nika Šuštariča in Slobodana Tataloviča.

Za člane Odbora etičnega kodeksa v novem mandatu pa so bili izvoljeni Dušan Leskovec, Andrej Sila, Miha Molan, Andrej Primc, Rudolf Majer, Geza Bačič, Anton Šuklje, Branko Bec in Damjan Turinek.

Delegati so podprli tudi sprejem Lovskega dobrodelnega združenja Diana v članstvo LZS.

Podbrobneje v prihodnji številki Lovca.

 

 Foto: Tadeja Smolej

<img src=”https://clan.lovska-zveza.si/userfiles/

Posledice nespametne politike upravljanja z divjadjo so letos dobro vidne

»Posledice nespametne politike upravljanja z divjadjo so letos dobro vidne. Razočaran sem, ker se je upravljanje z zvermi preselilo na politično raven,« je na skupni novinarski konferenci Lovske zveze Slovenije in Ribiške zveze Slovenije 3. decembra poudaril predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač.

Foto: Tadeja Smolej

»Pričakujemo, da v prihodnje poseganja v populacije ne bomo več reševali z interventnimi zakoni in političnimi pritiski, temveč argumentirano, na strokovnih temeljih, kot je bila večletna uspešna praksa. Kljub dogovorom in ponovnemu imenovanju več delovnih skupnih smo razočarani nad dolgotrajnostjo postopkov na Ministrstvu za okolje in prostor. Zadnja leta vztrajno zahtevamo, da se morajo priprave na sprejetje odloka, ki omogoča poseganje v populacijo medveda in volka, začeti na začetku leta, da je mogoč začetek izvajanja odstrela v oktobru, kar bi sploh pri medvedu pomenilo učinkovito ustavitev rasti številčnosti. Kljub vsem dogovorom tudi letos omenjeni odlok ni sprejet pravočasno,« je opozoril mag. Lado Bradač.

Velik izziv ostaja vrnitev zemljišč, odvzetih lovskim družinam

Velik izziv za Lovsko zvezo Slovenije še vedno ostaja vrnitev zemljišč, odvzetih lovskim družinam po 14. členu Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS. »Ne kot nam ponuja kmetijsko ministrstvo, to je z brezplačnim najemom, ampak tako, kot je to omogočeno pašnim skupnostim. Tudi tukaj dobro sodelujemo z Ribiško in Planinsko zvezo Slovenije, ki imajo podobno težavo in jim sklad odvzema zemljo, za katero lahko dokažejo, da so jo kupili,« pravi Bradač.

Po drugi strani pa je Bradač državo pohvalil, saj je prvič za izvajanje javnih nalog LZS namenila sredstva iz državnega proračuna: »Doslej smo lovci izobraževanja financirali sami. 50.000 evrov ni veliko, a za nas pomeni ogromno, je korak v pravo smer«. Izpostavil je tudi načrtovano gradnjo Nacionalnega lovskega centra v Lukovici z možnostjo dograditve lovskega in ribiškega muzeja; v prihodnjem letu naj bi začeli s postopki pridobivanja gradbenega dovoljenja.

Afriška prašičja kuga ne bo zaobšla Slovenije

Kot je pojasnil direktor Strokovne službe LZS Srečko Žerjav, se afriška prašičja kuga (APK) nezadržno širi, po zadnjih podatkih je prisotna že v dvanajstih državah članicah Evropske unije: »Le še vprašanje časa je, kdaj bo dosegla Slovenijo. Kljub temu se priprava izrednega zakona o APK pri nas vleče že dve leti. Slovenska vlada mora zagotoviti financiranje.« APK se je v letu 2019 razširila v Srbijo (v bližino meje z Romunijo), v Bolgarijo (v bližini meje z Grčijo) in Belgijo, že drugo leto pa se z APK borijo na Madžarskem in Poljskem. Na Madžarskem se je letos iz vzhodnega dela razširila čez Donavo, na Poljskem pa se je zgodil preskok iz vzhodnega dela države v tri okrožja ob meji z Nemčijo. Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) poudarja, da je bistveni pogoj za zaustavitev širjenja APK tesno sodelovanje veterinarjev in lovcev.

Smiselno dopustiti uporabo umetnih virov svetlobe in zaviralcev jakosti poka

Novi zakon o orožju bi moral smiselno dopustiti uporabo umetnih virov svetlobe in zaviralcev (moderatorjev) jakosti poka. EU uredba o orožju namreč ne postavlja nobenih omejitev za uporabo teh tehničnih pripomočkov. Polega tega strel v zgodnjih jutranjih ali poznih večernih urah pogosto vznemiri občane, ki nemalokrat prijavijo kršitve javnega reda in miru policiji. »Uporaba zaviralcev jakosti poka pri lovu je brez dvoma tudi v interesu javnega zdravja, smo tveganju poškodbe sluha izpostavljeni praktično vsi lovci, pa tudi lovski psi,« pojasnjuje Žerjav.

Začetek odstrela šakalov

Nova zgodba, ki čaka lovce v prihodnjem letu, je šakal, ki je bil umaknjen iz uredbe o zavarovanih živalskih vrstah in bo od maja 2020 lovna vrsta divjadi. Od novembra 2016 do sredine leta 2019 je bila prisotnost šakalov zabeležena v 1.360 zapisih oz. v 191-ih loviščih; od tega je bila prisotnost teritorialnih osebkov zaznana v 249, klateških osebkov pa v dodatnih 112-ih območjih. »V letu 2019 je v Sloveniji skoraj zagotovo živelo več kot 1.000 šakalov,« je povedal dr. Boštjan Pokorny, predsednik Strokovno-znanstvenega sveta LZS, »do konca novembra jih je bilo evidentirano povoženih 18, kar je več kot kadarkoli prej.« Podrobnejši načrt glede šakalov naj bi bil znan spomladi.

Konec letošnjega leta bo v 21.500 izvodih izšla že 42. knjiga Zlatorogove knjižnice z naslovom Evrazijski šakal. Gre za prvo obsežnejše delo (monografijo) o evrazijskem šakalu v našem in evropskem prostoru, ki je nastalo kot plod dela in znanja naših domčaih raziskovalcev, pa je izpostavil dr. Arpad Köveš, predsednik Uredniškega odbora založništva LZS.


Pričeli s pilotnim telemetričnim spremljanjem poljskega zajca

Spremenjene razmere v okolju imajo še največji vpliv na t. i. malo divjad, nekatere vrste ptic ter poljskega zajca. V okviru Komisije za upravljanje z divjadjo so skupaj z upravljavci lovišč pričeli s pilotnim telemetričnim spremljanjem poljskega zajca. »Primanjkuje nam teoretičnega znanja o tej vrsti v naših razmerah. Ovrednotenje vpliva kmetijskih politik, klimatskih sprememb in drugih dejavnikov na populacije male divjadi ni možno brez boljšega poznavanja osnovnih ekoloških in ostalih bioloških značilnosti teh vrst,« je med drugim povedal dr. Ivan Kos.

Divjad v naseljih in drugih nelovnih površinah

Do največjih konfliktov med ljudmi in divjadjo prihaja na prometnicah. V letošnjem letu so bile zato izvedene številne aktivnosti za zmanjšanje števila trkov vozil z divjadjo, ki jih brez sodelovanja lovcev nikakor ne bi bilo mogoče izvesti. Na več kot 400 kilometrih najbolj problematičnih odsekov državnih cest so se nameščala zvočna in svetlobna odvračala oz. t. i. modri odsevniki. »Pripravljajo se tudi strokovne podlage in projektna dokumentacija za izgradnjo zelenega mostu preko avtocestnega odseka Vrhnika-Postojna in aktivnost za zmanjšanje povoza na železniških tirih,« je omenil dr. Pokorny.

Upravljanje s populacijami divjadi je pravzaprav onemogočeno tudi na drugih nelovnih površinah, še zlasti v naseljih. S to problematiko se srečuje vedno več upravljavcev lovišč, saj je širjenje naselij in posledično zahajanje divjadi na nelovne površine vedno bolj pogost pojav. »LZS bo med drugim sodelovala pri pripravi protokolov ravnanja v primeru pogostejšega zahajanja in večjih konfliktov z divjadjo na nelovnih površinah, tej problematiki pa bomo posvetili tudi strokovno posvetovanje v sklopu 12. Slovenskega lovskega dne,« je napovedal dr. Pokorny.

Vidre plenijo matične jate soške postrvi in lipana

Medtem ko so ribiči zadovoljni z reševanjem težav s kormorani, so opozorili na vedno več ribojedih zveri, kot so vidre, ki so se zlasti pojavile na Primorskem. Tako so bili opozorjeni na vidrino plenjenje rib matične jate soške postrvi in lipana v ribogojnici Tolmin kot tudi na populacijah drugih rib v gojitvenih in lovnih revirjih drugih ribiških družin. Zato so se z Ministrstvom za okolje in prostor dogovorili za monitoring, koliko je v resnici vider in kaj bi se dalo narediti.

Ribiči opozarjajo na morebitne negativne posledice gradnje HE na srednji Savi: »ocenjujemo, da grožnja za najvitalnejši habitat sulca v Sloveniji še ni prenehala,« je povedal sekretar Ribiške zveze Slovenije mag. Igor Miličič. Ribiška zveza opozarja tudi na posledice podnebnih sprememb na populacije domorodnih vrst rib: »Pred leti skoraj neznan pojav pregrevanja vode, neenakomerne razporeditve padavin in ostali nespametni človeški posegi v rečno okolje poslabšujejo dolgoročno možnost preživetja potočnice, lipana in sulca.«

Urša Kmetec

GRADIVO

Foto: Tadeja Smolej

OBVESTILO: Pravila obnašanja na skupnih lovih in preprečevanje nesreč

Zdravstveno stanje lovca, poškodovanega 20. oktobra na skupnem lovu v bližini vasi Klečet pri Žužemberku, je stabilno. V prihodnjih dneh bo, kot so nas obvestili svojci, odpuščen iz bolnišnice v domačo oskrbo.

Foto: Urša Kmetec

Na Lovski zvezi Slovenije dogodek obžalujemo in lovcu želimo čim hitrejše okrevanje.

Z ogledom kraja in zbiranjem obvestil je bilo ugotovljeno, da je lovec na skupnem lovu streljal v smeri zahoda, lovec, ki je bil poškodovan, pa se je nahajal okoli 120 metrov južno od strelca. Strelec in poškodovani lovec nista bila v vidnem polju, med njima je bilo več kot deset metrov višinske razlike. Nesreča naj bi se zgodila zaradi odboja krogle.

Lovska zveza Slovenije s svojimi članicami deluje preventivno na področju varnega ravnanja z orožjem in vsako leto pripravi številne tečaje varnega ravnanja z orožjem. Vsak slovenski lovec mora pred začetkom lovne sezone opraviti nastrelitev orožja, torej preveriti delovanje orožja in svojo usposobljenost. Redno pripravljamo tečaje za lovovodje in nadaljevalna usposabljanja za varno ravnanje z orožjem. Vsak lovec prejme tudi žepno zgibanko Pravila obnašanja na skupinskih lovih, ki jo je izdala Komisija za izobraževanje LZS.

Vsak posameznik, ki pridobi pravico do nošenja lovskega ali drugega orožja se mora zavedati, da takšna pravica pomeni veliko odgovornost. Nesreč z lovskim orožjem je v Sloveniji relativno malo, seveda pa je vsaka, ki se zgodi, preveč.

Hunting Association of Slovenia

 PRAVILA OBNAŠANJA NA SKUPINSKIH LOVIH

Opozorilo ob začetku izvajanja skupnih lovov

Letošnja sezona skupnih lovov se je začela z neljubo nesrečo, pri kateri je lovec ranil lovca na sosednjem stojišču, s katerem nista bila v vidnem polju. Nedvomno je šlo za odboj krogle od skale ali debla, pri čemer je krogla pomembno spremenila kot svojega leta.

Foto: Urša Kmetec

Zato želimo še enkrat opozoriti, da pri izvajanju lovov skrbno sledite pravilom ravnanja in izvajate love z največjo mero previdnosti.

Dejstvo je, da vse več lovcev tudi na skupnih lovih uporablja monolitne krogle iz bakra in njegovih zlitin, ki se praviloma ob zadetku ne drobijo in ohranjajo skoraj vso svojo maso do popolne zaustavitve. Praksa uporabe krogel take konstrukcije v drugih državah kaže, da so nesreče pri lovu ob njihovi uporabi pogostejše kot pri kroglah s svinčenim jedrom, ki običajno izgubijo večji del svoje mase ob udarcu v prvo oviro.

Ob analizah nesreč na skupnih lovih v tujini so forenziki dokazali, da so se monolitne krogle po prvem zadetku lahko tudi večkrat odbile od skal in debel  in zelo spremenile svoj kot leta. Ko se zmanjša hitrost izstrelka pod 450 m v sekundi in se deformira sprednji del, je veliko večja verjetnost za take odboje, pri katerih krogla izgubi relativno manj energije in hitrosti, spremeni pa nadaljnjo pot leta.

Tudi zato je na mestu še dodatna previdnost pri določanju stojišč in omejevanju področja, v katerem lahko lovec strelja na divjad.

Dober pogled!

Srečko Žerjav, direktor Strokovne službe LZS

SPOROČILO ZA JAVNOST: Lovci aktivno izvajamo lov na volka

Lovci v okviru interventnega zakona aktivno izvajamo lov na volka. Preko vikenda se lov intenzivno izvaja tudi z vključitvijo večjega števila lovcev v obliki skupnih lovov. Sedem volkov se lovi na podlagi intervetnega zakona, en volk pa na podlagi odločbe.

Foto: JP Valery/ Unsplash

Na podlagi dogovora, ki je rezultat sestanka na Ministrstvu za okolje in prostor, se je območja, kjer je lov na volka dovoljen, razširilo na območje celotnega tropa v Kočevskem, Notranjskem in Primorskem lovsko upravljavskem območju (LUO). Prebivalce na teh območjih pozivamo, da naj o opažanjih volka obveščajo krajevne lovske družine.

V avgustu se zaradi vegetacije in posledično slabe vidljivosti zelo težko izvaja lov na že tako previdnega volka. Vsekakor pa želimo lovci čim prej realizirati odstrel, še posebej na izpostavljenih območjih, kjer so bile v preteklosti največje škode.

Povečano območje odstrela volka

23. 8. 2019 bilo izdano dovoljenje za odstrel enega volka tudi na območju lovišč v upravljanju lovskih družin Draga in Loški potok, ki spadata v Kočevski LUO.

21. 8. 2019 je bilo izdano dovoljenje za odstrel dveh volkov na območju lovišč v upravljanju lovskih družin Videž Kozina, Slavnik Materija, Žabnik Obrov, Brkini, Bukovca in Prem, ki spadajo pod Primorsko LUO, ter na območju lovišč Zemon in Kozlek Notranjskega LUO.

Od 14. 8. 2019 je odstrel enega volka dovoljen tudi v loviščih LD Javornik-Postojna, Prestranek in Trnovo. Odstrel enega volka pa je od 22. 8. 2019 še dodatno dovoljen na razširjenem območju, in sicer v loviščih LD Košana in LD Senožeče v Primorskem LUO.

Hunting Association of Slovenia

SPOROČILO ZA JAVNOST: Lovci zavračamo očitke, da ne izvajamo odstrela volka

Lovci zavračamo očitke, da ne opravljamo svojega dela in ne izvajamo odstrela volka.

Foto: Pixabay

Dejstvo je, da je lov na volka zelo zahteven. Ob sedanjih strogih pogojih, zapisanih v interventnem zakonu, ki lov dovoljujejo le nekaj lovskim družinam, pa je nemogoče pričakovati, da bo zadeva realizirana čez noč. Še posebej, ker se volk premakne na območja tistih lovskih družin, ki nimajo dovoljenja za lov in ga v tem času ne morejo loviti.

Vsem rejcem drobnice priporočamo, da se povežejo s starešinami in gospodarji lovskih družin ter jih redno obveščajo o premikih volkov ter z informacijami pripomorejo k uspešnemu odstrelu volkov v okviru interventnega zakona.

Žal nam je, da je upravljanje z volkom v svoje roke prevzela ena politična stranka. Upamo, da bodo vsi vpleteni zmogli zadevo peljati tja, kamor sodi, torej, da bo o upravljanju z zvermi ponovno odločala stroka. Potrebno pa bo doseči širši konsenz, kolikšno število medvedov, volkov in šakalov je sprejemljivo za uspešno sobivanje z zvermi v Sloveniji.

Pred nekaj leti so kmetijske organizacije zahtevale drastičen poseg v populacijo jelenjadi na nekaj področjih v Sloveniji in to tudi dosegle. Danes pa se vsi sprašujejo, zakaj zveri iščejo hrano na pašnikih. Tudi s takšnim načinom upravljanja slovenski lovci nismo in ne moremo biti zadovoljni.

Od pristojnega ministrstva pričakujemo, da bo spremenilo politiko odstrela volka in jo organiziralo na način, kot se je izvajal do prekinitve, ki jo je povzročila odločitev Upravnega sodišča. Rešitev vidimo v aktivnem strokovnem upravljanju z velikimi zvermi na dolgi rok. Od političnih odločitev in intervencij raznih ministrov ne bodo imele koristi ne živali, ne narava in ne lovci.

Hunting Association of Slovenia

Koliko lovskih družin ima dovoljenje za odstrel volka preverite TUKAJ!

Kako ukrepati, če najdemo poškodovano ali poginulo žival

Če najdemo poškodovano ali vidno bolno prostoživečo žival, pokličemo Regijski center za obveščanje na številko 112 in povemo, kaj smo našli in kje.

Foto: Pixabay

Regijski center za obveščanje (ReCO) bo glede na lokacijo, kjer smo našli poškodovano žival, poklical upravljavca lovišča – lovsko družino, če gre za divjad oziroma azil, če gre za zavarovano vrsto živali. 

Predstavniki azila bodo žival, ki spada med zavarovane vrste, prevzeli in jo odpeljali v oskrbo. V azilu ne smejo sprejeti divjadi. Če gre za divjad, pridejo na ogled lovci, ki o stanju živali obvestijo lovskega inšpektorja. Če je žival manj poškodovana, se lahko vrne v naravo. V primeru hude poškodovanosti pa lovski inšpektor odredi izredni odvzem. Lovci izvedejo odrejene ukrepe, saj je divjad v lasti države, lovske družine kot upravljavke lovišč pa so s koncesijsko pogodbo zavezane izvajati lovskoupravljavske načrte, ki jih predpiše država. 

Poginulo divjad prevzame higienska služba. Poginulo žival, ki spada med zavarovane vrste, pa prevzame Prirodoslovni muzej Slovenije.

Strelski ekipi posebno priznanje za zgodovinski dosežek

Absolutnim evropskim prvakom v kombinacijskem streljanju, strelski ekipi LZS je predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač na slovesnem sprejemu 19. junija v Zlatorogovi galeriji podelil spominske listine LZS za izjemne dosežke.

Zmaga na 12. Evropskem prvenstvu v Estoniji je zgodovinski dosežek, saj Lovska zveza Slovenije še nikoli v svoji več kot 110-letni zgodovini ni imela evropskih prvakov v kombinacijskem streljanju. “Ponosen sem na svoje “evropske poslance”, ki so v priprave vložili ogromno truda, prostega časa in tudi lastnih sredstev. To je uspeh, ki ga je potrebno v zgodovino zapisati z zlatimi črkami,” je povedal selektor strelske ekipe LZS Matija Janc in se ob tem zahvalil tudi sponzorjem.

“Takšnih uspehov ni mogoče doseči brez trdega treninga, ne da se počivati na lovorikah starih uspehov,” je poudaril absolutni evropski prvak v kombinacijskem streljanju Miha Finkšt, ki se je na trening odpravil že dan po vrnitvi z evropskega prvenstva. 

Ekipa LZS do naslova absolutnih evropskih prvakov v kombinacijskem streljanju

Foto: Urša Kmetec

Vsem lovskim družinam, ki bodo izvajale Interventni zakon o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda in volka iz narave

Po sprejetju Interventnega zakona (ZIOMVN) se je nas obrnilo več upravljavk z vprašanji glede njegovega izvajanja in v njem napisanih določil.

Obrnili smo se na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je včeraj sklicalo sestanek predstavnikov lovske inšpekcije, Uprave za varno hrano, veterino in varstvo rastlin in Lovske zveze Slovenije.

Foto: Štefan Vesel

Glede predvidenih kazni ob morebitni prekoračitvi dovoljene teže uplenjenega medveda je bilo oblikovano tolmačenje:

»V skladu z ZIOMVN je predvidena kazenska sankcija le v primeru, kadar izvajalec odvzema ne upošteva obsega in prostorske razporeditve odvzema iz narave (4. člen ZIOMVN) in načrta podrobnejše prostorske razporeditve odstrela živali po posameznih loviščih (10. člen ZIOMVN).

V praksi glede težnostne kategorije to pomeni, da je možnost sankcioniranja le kršitve razdelilnika, ki ga izdela Zavod za varstvo narave Slovenije (ZGS) v sodelovanju z Območnimi združenji upravljavcev lovišč (OZUL). Torej, če je v določeni lovski družini odvzet medved težje kategorije, kot je bila določena z razdelilnikom, naj ta lovska družina javi ZGS in OZUL, da pripravita nov razdelilnik v skladu z nastalo situacijo. Če ZGS v sodelovanju z OZUL pripravi nov razdelilnik po loviščih, izvajalec odvzema ne bo kršil razdelilnika.

Takšna fleksibilnost znotraj lovsko upravljavskega območja (LUO )je seveda mogoča do zaključne faze izvajanja ZIOMVN, ko prerazporeditve zaradi omejenega števila dovoljenih osebkov za odvzem niso več izvedljive. Takrat je pri odstrelu potrebna posebna previdnost, saj je v primeru kršenja težnostne kategorije in s tem veljavnega razdelilnika lahko sankcioniran lovec z globo v višini od 1.000 do 3.000 EUR. Pravna oseba ali odgovorna oseba pravne osebe za takšen prekršek ne mora biti odgovorna, razen v primeru krivdne odgovornosti, ko le-ta lovcu preko razdelilnika in prilog ZIOMVN dovoli ali naloži odstrel medveda.«

Glede ravnanja s kadavrom medveda, ki ni primeren za ljudsko prehrano, stroški odvoza in njegovega uničenja pa je bilo sprejeto sledeče stališče:

»V primeru najdenega poginulega medveda, lahko kadaver le-tega ostane v gozdu. Lovec naj o najdbi obvesti ZGS zaradi opravljanja predpisane izmere. V primeru povoza naj lovec kontaktira 112 oziroma NVI, ki na stroške Uprave za varno hrano, veterino in varstvo rastlin opravi odvoz in uničenje kadavra. V primeru zastreljenega medveda lahko v skladu z veterinarsko zakonodajo trup ostane v lovišču ali pa se lovec odloči in ga pripelje v zbiralnico uplenjene divjadi. Enako naredi lovec tudi v primerih ustreljenega medveda (torej medved gre v zbiralnico uplenjene divjadi). Ko je medved enkrat v zbiralnici uplenjene divjadi, usposobljena oseba – lovski preglednik ali veterinar odloči ,ali je meso primerno za prehrano ljudi. Če je meso primerno za prehrano ljudi, gre lahko v prodajo,  nastali živalski stranski proizvodi (ŽSP)pa se lahko odstranijo kot ŽSP kategorije 3, v nasprotnem primeru pa se trup in deli trupa kategorizirajo kot ŽSP kategorije 2, ki ga odpelje koncesionar KOTO ali Nacionalni veterinarski inštitut. Stroške odvoza ŽSP iz zbiralnic uplenjene divjadi plača lovska družina.«

Ta pojasnila smo pridobili predvsem z namenom, da ne bi pri izvajanju zakona prišlo do različnih tolmačenj določil zakona.

LZS je preko svojih predstavnikov ob pripravi in sprejemanju Interventnega zakona na pristojnih odborih Državnega zbora preko svojih predstavnikov nasprotovala uvedbi nesorazmernih kazni v zakon in si bo še naprej prizadevala za odpravo nesmiselnih omejitev.

Hunting Association of Slovenia

dopis Vsem lovskim družinam

ZIOMVN

MOP naj plača stroške dela, ki jih lovcem nalaga zakon

V Sloveniji smo dosegli visoko raven sobivanja s prostoživečimi živalskim vrstami (zvermi). Zaradi zadnjih dogodkov se je javno mnenje spremenilo in zlasti na podeželju postavljajo prebivalci upravičene zahteve po odvzemu osebkov rjavega medveda in volka. Varnost ljudi mora biti zagotovljena že po Ustavi Republike Slovenije.

Nujno je zagotoviti uravnoteženje med populacijami prostoživečih živalskih vrst in prehranskimi zmožnostmi okolja

Z neaktivnim upravljanem populacij prostoživečih živalskih vrst (zveri), torej z neizvajanjem odstrela delamo zverem medvedjo uslugo, ker zaradi njihovega hitrega povečevanja številčnosti prihaja do vse pogostejših pritiskov v urbana okolja in na domače živali.

Lovska zveza Slovenije podpira interventni zakon iz razloga, ker je v okolju nujno potrebno zagotoviti uravnoteženje med populacijami prostoživečih živalskih vrst in prehranskimi možnostmi okolja. V preteklosti je Zavod za gozdove Slovenije močno povečal odstrel jelenjadi, temu smo lovci nasprotovali, vendar je minister, pristojen za lovstvo potrdil povečanje plana. Prostoživeče živalske vrste (zveri) potrebujejo hrano in večje, kot je njihovo število, več hrane rabijo. Če želimo ohraniti risa, za katerega poteka mednarodni projekt revitalizacije, mora nekaj hrane ostati tudi za to vrsto.

Lovske družine izvajajo javno funkcijo brez plačila, grozijo pa jim visoke kazni

Lovske družine, članice Lovske zveze Slovenije, izvajajo javno funkcijo v okviru podeljene koncesije, za kar ne prejemajo nobenega plačila za pokrivanje stroškov izvajanja javne funkcije. Visoke kazni za morebitni prekršek so določene že v Zakonu o divjadi in lovstvu, v sklopu intervencijskega zakona so te kazni še dodatno zvišane. Lovske družine lov izvajajo izključno na bazi prostovoljstva, država pa naloži 3.000 evrov kazni, če se lovec ponoči, pri oceni na daljavo zmoti za več kot 20 kg pri več kot 100 kg težkem medvedu. Kdo od teh, ki je sprejel ta zakon, zna sam ponoči narediti pravo oceno? Večino medvedov bodo v lovskih družinah odstrelili domači lovci brez kakršnega koli plačila. Trditve o minimalni ceni 2.500 EUR za medveda pa so nerealne in zavajajo javnost.

Lovska zveza Slovenije išče pravne poti, da bo Ministrstvo za okolje in prostor plačalo stroške dela, ki jih je lovcem naložil zakon (izvajane lova v obvezni prisotnosti dveh lovcev, stroški krmljenja, zakonsko obvezna ustrezna preparacija kože …). Ni razloga, da bi ob vseh kritikah o zaslužkarstvu, to še naprej opravljali volontersko in brezplačno.

LZS nima pristojnosti za določanje cen, kontrolo in vodenje evidenc na področju lovnega turizma

Lovska zveza Slovenije nima pristojnosti za določanje cen, kontroliranje in vodenje evidenc na področju lovnega turizma. O lovnem turizmu odloča vsaka lovska družina oziroma upravljavka lovišča, ki ga izvaja v skladu z veljavno zakonodajo. Sicer pa lovni turizem večinoma poteka v Loviščih s posebnim namenom v okviru Zavoda za gozdove Slovenije (www.lpn.si).

Slovenija je ena redkih držav v Evropski uniji, kjer tujec ne potrebuje posebnega dovoljenja za lov, zato nad obsegom lovnega turizma oziroma številom lovskih gostov ni pregleda. Lovska zveza Slovenije je večkrat, ob spremembi Pravilnika o lovski izkaznici, predlagala, da se uvede tudi lovska izkaznica za tujce oziroma lovce-goste in tako zagotovi pregled nad lovom.

Hunting Association of Slovenia

Foto: Urša Kmetec

Zlati šakal kmalu nič več zavarovana vrsta

Ministrstvo za okolje in prostor do petka, 12. julija 2019 sprejema mnenja in pripombe o predlogu sprememb Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah, po kateri zlati šakal ne bi več bil zavarovana vrsta.

Šakal nič več ogrožena vrsta

Odločitev ministrstva temelji na rezultatih projekta z naslovom »Prostorska razporeditev, številčnost, ocena populacijskih trendov in potencialno širjenje areala vrste zlati šakal v Sloveniji«, ki potrjujejo, da je šakal v ugodnem stanju ohranjenosti.

»V zadnjem desetletju se je vrsta razširila po Sloveniji in je v ugodnem stanju ohranjenosti ter je zaradi večanja populacije in območja razširjenosti potrebno redno upravljanje s populacijo, ki je za zavarovano vrsto predvideno le v izjemnih primerih. Sistem strogega varstva zato ni primeren za upravljanje z vrsto, ki ni ogrožena in je v ugodnem stanju ohranjenosti,« piše v predlogu spremenjene uredbe.

Foto: Janez Tarman

Lovska zveza Slovenije (LZS) je leta 2014 dosegla, da je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) šakala uvrstilo med divjad (to je med lovne vrste). Hkrati se šakal še vedno nahaja tudi na seznamu zavarovanih avtohtonih živalskih vrst, ki ga vodi Ministrstvo za okolje in prostor (MOP).

MOP je kot pogoj za dialog glede pričetka lova na šakala postavil podatke o njegovi geografski razširjenosti in številčnosti populacije. Tako smo leta 2016 uspeli prepričati MKGP, da je razpisal CRP – Ciljni raziskovalni program »Prostorska razporeditev, številčnost, ocena populacijskih trendov in potencialno širjenje areala vrste zlati šakal (Canis aureus) v Sloveniji«. V okviru CRP projekta se je preko naše spletne strani izvajal tudi monitoring. Tako pridobljeni podatki so bili bistveni za nadaljnje razgovore o pričetku aktivnega upravljanja s to vrsto.

Projekt zaključen, monitoring šakala ŠE vedno poteka

CRP projekt se je zaključil lani, aprila 2018 pa so se LZS, Zavod za gozdove Slovenije, MKGP in MOP dogovorili, da Zavod RS za varstvo narave (ZRSVN) prav na podlagi z monitoringom pridobljenih podatkov pripravi predlog MOP-u, da se šakala izbriše iz seznama zavarovanih živalskih vrst. Prav rezultati monitoringa, ki je potekal v okviru CRP, so osnova za določitev števila osebkov za odvzem. Na omenjenem sestanku pa je bilo dogovorjeno tudi, da LZS še naprej, tudi po spremembi zakonodaje, vodi monitoring šakala, saj se bo na tej podlagi določal načrt odstrela v prihodnjih letih. Zato je izredno pomembno, da še naprej vpisujemo podatke o njegovih opažanjih in številčnosti.

Ker se je populacija šakala v Sloveniji od leta 2014 do danes bistveno povečala, je LZS ob njegovem izbrisu iz seznama zavarovanih vrst zahtevala 5-letno prehodno obdobje, v katerem bo MOP plačeval vso škodo, ki jo povzroči šakal; na sestanku z ministrom Simonom Zajcem pa je bilo nato dogovorjeno 3-letno prehodno obdobje.

Hunting Association of Slovenia

Osnutek Uredbe o spremembi Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah

Ne dotikaj se me, moja mama ni daleč!

Ne dotikaj se me, moja mama ni daleč!

Srne polegajo mladiče v drugi polovici maja in v začetku junija, večinoma na travnikih. V začetku srne mladiče, dokler jim niso sposobni slediti, odložijo v visoko travo ali drugo kritje in jih poiščejo le ob dojenju.

Nekateri zato mislijo, da gre izgubljene oziroma osirotele mladiče in jih dobronamerno vzamejo v oskrbo. S tem povzročijo nepopravljivo škodo, saj takšnega mladiča, če bi ga kasneje želeli vrniti v naravo, srna zaradi vonja po ljudeh ne sprejme več. Čeprav morda mladič v ujetništvu (kar po naši zakonodaji ni dovoljeno) preživi, pa se večina takih zgodb konča žalostno.

Previdno pri košnji!

Druga nevarnost, ki preti številnim prostoživečim živalim v tem obdobju, je košnja. Pokose lahko preprečimo s postavitvijo odvračal in ustrezno izvedbo košnje. Dan pred košnjo je priporočljivo na travniku postaviti preprosta strašila. Pri košnji se ob kosilnici priporoča uporabo svetlobnih ali zvočnih odvračal, obstajajo pa tudi naprave za odkrivanje mladičev. Košnjo praviloma začnemo v sredini travnika in nadaljujemo proti robu, tako se lahko prostoživeče živali umaknejo na varno. Pri košnji zadnjih pasov pa je priporočljivo zmanjšati hitrost košnje.

Foto: Štefan Gorenčič

Pse na vrvice!

V spomladanskem času, ko ima veliko živali mladiče, odsvetujemo sprehajanje s psi po gozdu. Pse moramo imeti vedno na povodcu, ne le zato, ker tako predpisuje zakon, ampak ker lahko spuščeni psi preganjajo divjad in jo poškodujejo. Ob morebitnem srečanju z medvedom pa bo pes, ki ni na povodcu, zbežal k gospodarju in medveda pripeljal neposredno k njemu.

“Na pomoč, vrane napadajo!”

“Sive vrane so nas napadle, kaj naj storimo, pomagajte, …” v zadnjih dneh prejemamo klice zaskrbljenih meščanov.

Lovska zveza Slovenije v takšnih primerih ne more storiti ničesar, saj gre za napade vran na nelovnih površinah. Če gre za ponavljajoče napade, lahko pokličete na številko 113, čeprav sistematične rešitve ni mogoče zagotoviti. V primeru, da je nastala škoda, jo lahko prijavite na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ali na Zavod za gozdove Slovenije. 

“Večina napadov vran je lažnih”

Izr. prof. dr. Boštjan Pokorny (Visoka šola za varstvo okolja) pojasnjuje, da je velika večina napadov vran lažnih, ko se vrane le spreletijo nad glavo. “Praviloma vrane to počno v bližini gnezda in ko želijo zaščititi svoje mladiče. Zares napadejo le izjemoma. Kar lahko storimo je, da se čim bolj izogibamo lokacijam, kjer so vrane že bile agresivne oziroma neposredne bližine gnezd,” svetuje. 

Foto: Pixabay

Izredni odstrel sivih vran v naseljih ni izvedljiv oziroma ni možen ne z zakonodajnega in ne z varnostnega vidika ter tudi ne z vidika sprejemljivosti med prebivalci. Možen ukrep, ki ima tudi največjo podporo med prebivalci, je plašenje s sredstvi, ki ne povzročajo hrupa, pogojno pa tudi sokolarjenje. Vendar pa ta ukrepa nista uporabna v času, ko so vrane agresivne oziroma po izvalitvi mladičev.

Značilnosti, problematika in upravljanje populacij (sive) vrane v urbanem okolju

Foto: Katarina Flajšman

LZS: Ničelna toleranca do nezakonitega ubijanja risov!

“Imamo ničelno toleranco do nezakonitega ubijanja risov in drugih prostoživečih živali. Zato je Lovska zveza Slovenije v sodelovanju z Ministrstvom za notranje zadeve že usposobila 25 specializiranih policistov iz vse Slovenije,” je poudaril direktor Strokovne službe Lovske zveze Slovenije Srečko Žerjav na današnji novinarski konferenci o preprečevanju nezakonitega ubijanja risov in drugih prostoživečih živali.

Usposobili 25 specializiranih policistov iz vse Slovenije

Za uspešno izvedbo projekta LIFE Lynx, katerega partner je tudi Lovska zveza Slovenije, ter ohranitev ogrožene populacije risa na območju Slovenije in Hrvaške je namreč poleg doselitve novih osebkov risa iz Karpatov izrednega pomena preprečevanje, poostren nadzor in sankcioniranje nezakonitega ubijanja risov in drugih prostoživečih živali. V okviru izobraževanja policistov je pripravljen tudi protokol obveščanja in ukrepanja, ki ga bodo uporabljali tako pripadniki policije kot tudi lovci, lovski čuvaji, gozdarji in biologi. 

50 do 60 prijav suma nezakonitega lova na leto

Po besedah Uršule Belaj iz Uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi policija letno prejme od 50 do 60 prijav suma nezakonitega lova; večinoma gre za srnjad, medtem ko je nezakoniti odstrel zveri precej redkejši: “Lani smo tako na podlagi analize krvi na mestu krivolova in mesa živali, odkritem v hišni preiskavi, našli storilca, ki je nezakonito lovil srnjad.”  

Za kaznivo dejanje nezakonitega ravnanja z zaščitenimi živalmi in rastlinami, ki med drugim vključuje usmrtitev, odvzem, poškodovanje, izvoz ali trgovanje s temi živalmi ali rastlinami oziroma njihovimi deli, je predpisana zaporna kazen od treh let. Če gre za živali ali rastline izjemnega naravovarstvenega pomena oziroma gre za dejanje, storjeno v hudodelski združbi, pa lahko storilca doleti do pet let zapora.

Peter Prevc ambasador projekta

Podporo projektni akciji je izkazal tudi smučarski skakalec Peter Prevc: “Kot ambasador projekta LIFE Lynx nasprotujem kakršnim koli nezakonitim posegom v naravno okolje ter nezakonitemu ubijanju risov in drugih prostoživečih živali. Podpiram projekt LIFE Lynx, s katerim bodo strokovnjaki rise v Sloveniji rešili pred izumrtjem.”

Goru na obisk v Hrvaško in nazaj v Slovenijo

In kako se je Slovenije navadil Goru, prvi ris, ki so ga v okviru projekta LIFE Lynx pripeljali iz Romunije in ga pred tednom dni izpustili v Loškem Potoku? “Najprej je odšel na Hrvaško, kjer je uplenil srno, nato pa se je hitro vrnil v Slovenijo. Trenutno se zadržuje na območju Slivnice nad Cerkniškim jezerom,” pa je pojasnil Rok Černe, vodja projekta LIFE Lynx z Zavoda za gozdove Slovenije.

V okviru izobraževanja so izvedli tudi terensko delo. Pripadniki Policije so izvedeli, kako pristopiti h kadavru prostoživeče živali. Foto: Tadeja Smolej

Strokovno usposabljanje za pripadnike Policije v Gotenici med 9. in 11. 4. 2019 Foto: Tadeja Smolej

VIDEO in FOTO: Risa Goruja DANES izpustili v naravo

Predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač, direktor Strokovne službe LZS Srečko Žerjav in svetovalka za projektno delo LZS Tadeja Smolej so se danes v Loškem Potoku udeležili izpusta risa Goruja iz prilagoditvene obore v naravno okolje in novinarske konference na to temo.

Lovska puška ni iztrebila nobene zavarovane vrste

“Lovska zveza Slovenije je naravovarstvena organizacija, ki zna upravljati s populacijo divjadi. Lovska puška ni iztrebila nobene zavarovane vrste,” je poudaril mag. Bradač in risu Goruju izrekel dobrodošlico. “Želim si, da si bodo imeli zanamci možnost videti risa v naravnem okolju. To so neprecenljivi, nepozabni trenutki,” je še poudaril Bradač.

Risa so imeli čast v naravo izpustiti pripadniki lovske organizacije Stanko Anzeljc in Janez Sterle iz Lovske družine Loški Potok ter Maks Konečnik, ki je že leta 1973 sodeloval pri zgodovinsko pomembnem dogodku, izpustu šestih osebkov risa v Gojitveno lovišče Medved na Kočevskem.

Izjemen uspeh projekta LIFE Lynx

Preselitev prvega risa na območje Slovenije je izjemno pomemben korak k ohranitvi biodiverzitete dinarskega območja. Cilj projekta LIFE Lynx, katerega projektna partnerica je tudi Lovska zveza Slovenije, je nadaljevanje poslanstva lovcev in strokovnjakov za velike zveri, začetega leta 1973, in sicer reševanja Dinarsko-JV alpske populacije risa pred izumrtjem ter prizadevanja za njeno dolgoročno ohranitev. Izpust risa Goruja v naravo pomeni izjemen uspeh projektne skupine LIFE Lynx.

VIDEO IZPUSTITVE RISA

Tekst, fotografije in video: Tadeja Smolej

11. Slovenski lovski dan: Spreminjanje in izgubljanje življenjskega prostora divjadi

Spreminjanje in izgubljanje življenjskega prostora divjadi je bila tema 11. Slovenskega lovskega dne, ki je potekal 13. aprila, v okviru sejma Lov v Gornji Radgoni.

Predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač je udeležencem posveta zaželel, da izkoristijo ta dan za pametne rešitve in obljubil, da bo Lovska zveza poskušala podpreti vsako pametno rešitev, podprto z znanstvenimi dognanji.

»Takšne razprave moramo izkoristiti, da širši slovenski javnosti sporočimo ključno sporočilo: lov ni prioriteta, lovstvo veliko prispeva in si prizadeva za ohranitev divjadi in življenjskega prostora divjadi. V socialnem smislu pa je lov tudi druženje v naravi in s prijatelji, in upam, da bomo tudi ta dan preživeli tako,« pa je v svojem uvodnem nagovoru poudaril v. d. direktorja Direktorata za gozdarstvo in lovstvo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Robert Režonja.

Kako delovati v prid varovanja okolja divjadi

»Sodobni lovec ni več “uporabnik narave”, ampak njen skrbnik, upravljalec in zaščitnik in tudi načrtovalec,« ugotavlja dr. Jernej Zupančič (Filozofska fakulteta UL). Življenjski prostor divjadi se krči. V perifernih podeželskih območjih je glavni problem zaraščanje kmetijskih zemljišč, marsikje pa tudi občuten pritisk občasnih uporabnikov prostora, kot so lastniki vikendov, in ograjevanje najbolj atraktivnih površin.

Kako torej delovati v prid varovanja okolja divjadi? V lovišču je to skrb za grmovne robove, njive, pasišča in obnavljanje vodnih virov ter iskanje skupnih točk z lastniki zemljišč in skupinami, ki se v lokalnem okolju zavzemajo za varovanje okolja. Večina ukrepov, ki koristi mali divjadi, že srednjeročno koristi tudi kmetijstvu, razloži Zupančič.

Kako z divjadjo upravljajo na Danskem

Kako z divjadjo in okoljem v luči kmetijstva upravljajo na Danskem je predstavil dr. Jorgen Korning (Research Institutes of Sweden): Danska se od Slovenije precej razlikuje, saj je skoraj vsak kvadratni meter površin v uporabi človeka. Lovske pravice na Danskem pripadajo lastniku, ki ima vsaj 5 hektarov zemljišč, prav tako še vedno velja nočni lov. Danska lovska tradicija pozna predvsem lov na malo divjad, zato so lastniki zemljišč v zadnjih letih ustanovili posebna društva, ki se ukvarjajo samo z upravljanjem velike divjadi. Ta društva imajo pravico, da do določene mere načrtujejo odstrel divjadi, vendar ne krijejo škode, nastale po njej.

»Smo v procesu učenja, kako upravljati z veliko divjadjo. Danci se lahko na tem področju veliko naučimo od Slovencev,« meni Korning. Pojasnil je, da ima v danskem lovstvu posebno vlogo divji prašič, ki je bil v deželi iztrebljen že pred stoletji. Danes je v državi, ki je največji proizvajalec svinjine v Evropi, zaradi nevarnosti afriške prašičje kuge vsak divji prašič, ki pride čez nemško mejo, odsteljen.

Remize –  rešitev za poljsko divjad

Slovensko ozemlje izstopa po veliki gozdnatosti, izjemni biološki pestrosti in ohranjenih populacijah divjih zveri. Vendar povprečni statistični podatki ne prikažejo dejanske neenakomerne obremenjenosti in ranljivosti našega okolja. »Tri četrtine prebivalcev živi v ravninskih predelih, ki zajemajo le 18 % površine države. Ta območja so bila tradicionalno najbolj bogata z malo (poljsko) divjadjo, zdaj število poljske divjadi in drugih vrst protostoživečih živali drastično upada, saj se v Sloveniji stopnjuje tekma za prostor, namenjen poseljevanju, industriji, cestam, železnicam in kmetijstvu,« je povedal dr. Boris Kolar. Najbolj uporabljan ukrep za izboljšanje okolja poljske divjadi je vzpostavljanje in vzdrževanje remiz, ki nudijo pribežališče, prostor za poleganje mladičev, kritje pred plenilci ter vir hrane v vseh letnih časih. A remize lahko vlogo nadomestnega življenjskega prostora opravljajo le, če so pravilno umeščene v prostor, opozarja Kolar.

»Oblikovalci kmetijske politike vedno pogosteje zastavljajo vprašanje o legalnosti remiz v kulturni krajini, hkrati pa lovski napori niso deležni podpore institucij s področja ohranjanja narave. Zato je potrebno končno doreči pomen nadomestnega življenjskega prostora kot ukrepa ohranjanja divjadi in biotske pestrosti v slovenski kulturni krajini,« zaključi Kolar.

Nova zelena arhitektura kmetijske politike po letu 2020

Jure Čuš (Direktorat za kmetijstvo, MKGP) je na posvetu predstavil novo zeleno arhitekture Skupne kmetijske politike po letu 2020: »Neposredna plačila bodo pogojena z boljšimi okoljskimi in podnebnimi zahtevami, države pa bodo morale v podporo kmetom, ki presegajo obvezne zahteve, ponuditi ekosheme, financirane z deležem nacionalnih sredstev za neposredna plačila. Vsaj 30 % nacionalnih sredstev, dodeljenih za razvoj podeželja, bo namenjenih okoljskim in podnebnim ukrepom. Države bodo lahko dodatnih 15 % prenesle iz I. v II. steber za financiranje podnebnih in okoljskih ukrepov, brez nacionalnega financiranja.«

Vsak poseg v prostor ima posledice

Posegi v kmetijski prostor, kot so izgradnja infrastrukture in urbanizacija, predstavljajo nepovratno, trajno izgubo kmetijskega prostora in drobijo obseg zelenih površin. Katere spremembe v slovenskem kmetijskem okolju so sprejemljive? Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo letos začelo s postopkom določanja trajno varovanih kmetijskih zemljišč. Dr. Vesna Zupanc (Biotehniška fakulteta UL) meni, da imajo lahko lovci in lovska organizacija vidno vlogo pri dialogu s kmetijskim sektorjem za uspešno vpeljavo ukrepov kmetijsko-okoljskega programa, pri ohranjanju celovitosti kmetijskega prostora in tako pozitivno vplivajo na rabo prostora ter obnašanje uporabnikov v njem.

Krmne njive med večjimi površinami enakih rastlinskih kultur

Kako korenito se je spremenil kmetijski prostor, ki je življenjski prostor za mnoge prostoživeči živali, je s nazornim primerom predstavil dr. Rajko Bernik (Biotehniška fakulteta UL): »Pred stoletjem je kmet lahko zoral s parom konj v 10 urah največ 0,56 ha površin. Zdaj lahko traktor in plug v eni uri preorjeta okoli 3 ha njive, kosilnica pa pokosi 10 ha travnikov v eni uri. Kmet je bil tako prisiljen v spremembo oblike obdelovalnih površin. Celotna družba od kmeta zahteva najcenejše in enostavnejše postopke obdelave njivskih površin, ki imajo porazne rezultate za življenjski prostor prostoživečih živali.« Možne rešitve Bernik vidi v krmnih njivah med večjimi površinami enakih rastlinskih kultur, finančni nadomestek kmetu zaradi izgube pridelka in več opravil na kmetijskih površinah, denarni nadomestek za izgubo pridelka naj prispevajo drugi uporabniki kmetijskega prostora, časovno pa naj se omeji tiste dejavnosti, ki niso povezane s kmetijstvom.

Večja intenzivnost kmetijske pridelave, manj male divjadi

 Na Madžarskem je bil poljski zajec najpomembnejša vrsta male divjadi do nekaj desetletij nazaj, ko se je populacija začela konstantno zmanjševati, je v svojem predavanju izpostavil prof. dr. Sándor Csányi (Szent István University, Institute for Wildlife Conservation). Spremembe so povezane z naraščanjem površine gozdov in številčnosti parkljaste divjadi, še posebej divjega prašiča, ter posledičnega zmanjšanja interesa za sistematično upravljanje populacij poljskega zajca. Naraščanje številčnosti divjega prašiča lahko ima tudi neposreden vpliv na zmanjšanje populacij poljskega zajca, seveda v kombinaciji z okoljskimi dejavniki oziroma mnogimi spremembami v kmetijski krajini.

Zmanjševanje številčnosti vrst male divjadi tudi na Hrvaškem in v Srbiji

V lovišču s posebnim namenom (LPN) Fazan Beltinci, s katerim upravlja Zavod za gozdove Slovenije, že več let spremljajo številčnost poljskega zajca in jerebice. Zaradi večje intenzivnosti kmetijske pridelave upada kakovost življenjskega prostora male divjadi in posledično zmanjšanje njene številčnosti. »Zgodnja predpriprava njiv na setev pomeni izgubo vseh pomladanskih legel zajcev na tako obdelanih površinah. Zaradi finančnih podpor, ki jih kmetje dobijo za obdelavo zemlje, se v zadnjih letih krčijo grmišča v kmetijski krajini, nastale površine brez zarasti pa se spreminjajo v njive. To pomeni izgubo ustreznih habitatov za poljskega zajca in jerebico, neuspešno reprodukcijo z majhnimi prirastki in povečanje vpliva plenilcev na obe vrsti,« je pojasnil Dragan Zemljič (Zavod za gozdove Slovenije).

Kot ugotavlja dr. Krunoslav Pintur (Veleučilište v Karlovcu) se kakovost habitatov znatno zmanjšuje tudi za malo divjad na Hrvaškem. V nižinskih celinskih habitatih se kakovost zmanjšuje zaradi intenzifikacije kmetijske proizvodnje, v hribovitih, gorskih in sredozemskih habitatih pa kakovost zmanjšuje sukcesija vegetacije na zapuščenih kmetijskih zemljiščih. Na Hrvaškem je neobdelanih več kot 750.000 ha kmetijskih zemljišč, ki so v procesu sekundarne sukcesije. Tak proces preoblikovanja povzroči na dolgi rok izgubo raznolikosti habitatov. Z lovskoupravljalskega vidika se zmanjšuje številčnost vrst male divjadi, kot sta poljski zajec in jerebica, ter povečuje številčnost nekaterih vrst velike divjadi, kot sta srnjad in divji prašič.

Dr. Dragan Gačić (Gozdarska fakulteta, Univerza v Beogradu) je udeležencem posveta predstavil vpliv poplav na populacije divjadi in njihov življenjski prostor v Srbiji. »Poplave lahko povzročijo pogin divjadi zaradi samega dviga vode ali zaradi izčrpanosti in pojava nalezljivih ter parazitskih bolezni. Poplave povzročajo migracije in motnje v razmnoževanju divjadi, spremembe/ poslabšanje življenjskega okolja divjadi zaradi zmanjšanja prehrane in zavetja, uničenje lovskih objetkov ter poškodbe na višjih terenih in na kmetijskih pridelkih.«

Foto: Jasna Kovačič Siuka

Nujna krepitev nadzora nad vožnjo z motornimi vozili v naravnem okolju

Nadzor nad vožnjo v naravnem okolju je neustrezno urejen in zaradi tega neučinkovit je poudaril dr. Srečko Felix Krope (Strokovno-znanstveni svet LZS). Krepitev nadzora na tem področju je nujna. Varuh priporoča, da Ministrstvo za okolje in prostor čim prej pripravi analizo obravnavanega področja in na tej podlagi tudi predloge spremembe ureditve, ki bodo pripomogle k učinkovitejšemu nadzoru vožnje v naravnem okolju.

Dr. Elena Bužan (Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, UP) je predstavila podatke o genetski strukturi srnjadi v Sloveniji. Slovenijo naseljuje centralno-severna genetska linija evropske srne. Rezultati raziskave so pokazali, da je genetska struktura srnjadi povezana z značilnostmi okolja oziroma ekološkimi potrebami vrste. Kot posledico prilagoditve na specifične ekološke razmere v različnih okoljih prepoznavamo dva ekotipa srnjadi: gozdnega in poljskega.

Številne živalske vrste v naseljih – vir konfliktov

Posledice intenzivne urbanizacije so, pravi Ajša Alagić (Gozdarski inštitut Slovenije), zmanjševanje ter drobljenje tradicionalnih habitatov prostoživečih živali. Zaradi sočasnega zaraščanja kmetijske krajine se povečuje kontaktna cona med urbanimi območji in naravnimi habitati prostoživečih živali. Posledično številne živalske vrste vedno pogosteje živijo v naseljih, zato so vedno pogostejše interakcije z ljudmi, kar pogosto povzroča različne konfliktne situacije.

V Sloveniji so po besedah Alagićeve v preteklem letu začeli izvajati projekt »Divjad v naseljih, na cestah in drugih nelovnih površinah: težave, izzivi, rešitve«, tako bodo pridobili informacije za lažje aktivno upravljanje populacij različnih vrst divjadi v urbanem okolju: »Na število konfliktov zagotovo vpliva tudi na razpoložljivost hrane v naravnem življenjskem okolju divjadi, predvsem količina gozdnega obroda, in vreme. Pomemben vpliv imajo tudi antropogene motnje v gozdu, saj se je zaradi njih divjad prisiljena umikati drugam, tudi na kmetijske površine, kjer povzroča škodo«.

Foto: Jasna Kovačič Siuka

Zbornik izvlečkov 11. Slovenskega lovskega dne je dostopen TUKAJ.

Na sejmu lovstva in ribištva tudi Lovska zveza Slovenije

Na 11. Mednarodnem sejmu lovstva in ribištva, ki je potekal med 12. in 14. aprilom v Gornji Radgoni, je sodelovala tudi Lovska zveza Slovenije.

Lovska zveza Slovenije aktivna v projektu LIFE Lynx

Lovska zveza Slovenije je kot ena največjih naravovarstvenih nevladnih organizacij v javnem interesu naredila nekaj velikih korakov pri varovanju narave in okolja, v prizadevanjih za ohranitev sonaravnega okolja in izboljšanje življenjskega prostora živalskih in rastlinskih vrst. Tako je na sejmu predstavila svoje aktivno sodelovanje v projektu LIFE Lynx. Že leta 1973 smo lovci zagotovili pomoč pri ponovni in uspešni naselitvi risa v Slovenji. Zdaj je stanje populacije spet kritično. V Sloveniji se je v zadnjih 15-ih letih število risov ponovno drastično zmanjšalo, iz mnogih predelov pa so risi že izginili. Po nekaterih ocenah je pri nas le še okoli 15-20 odraslih risov.

V Sloveniji zato izvajamo evropski projekt LIFE Lynx »Reševanje risa v Dinaridih in jugovzhodnih Alpah pred izumrtjem«. V okviru projekta, v katerem pri monitoringu s fotopastmi aktivno sodeluje 33 slovenskih lovskih družin, bomo z mednarodnim sodelovanjem doselili rise iz slovaškega in romunskega dela Karpatov ter tako preprečili izumrtje populacije. Prvi ris, samec, poimenovan Goru, ki so ga 12. februarja odlovili v Romuniji, bo kmalu preseljen v Slovenijo, v okolico Loškega potoka. V naslednjih letih, projekt se zaključi leta 2024, naj bi v slovenske gozdove naselili še 9 risov.

Na mladih svet stoji

Čut za odgovornost do narave se trudimo privzgojiti tudi mladim. Zavedamo se, da so mladi naša prihodnost, zato v okviru LZS deluje Komisija Mladi in lovstvo. Lovci mladino obiskujemo v šolah in vrtcih, kjer jih seznanjamo z naravovarstveno vlogo lovstva, organiziramo lovske tabore, razpisujemo literarne razpise in sodelujemo pri izvedbi šolskih lovskih krožkov. Na sejmu smo predstavili različne projekte in zanimive publikacije, namenjene mladim.

Lovec, eno najstarejših lovskih glasil na svetu

Slovenski lovci se lahko pohvalimo tudi z enim najstarejših lovskih glasil na svetu, prihodnje leto bomo namreč obeležili že 110 let izhajanja glasila Lovec. Poleg arhivskih izdaj Lovca smo na sejmu predstavili tudi izbrane knjige iz Strokovne in Zlatorogove knjižnice. Pri tem je potrebno poudariti, da je zbirka Zlatorogova knjižnica prava posebnost, kajti v svetu ni podobnih knjižnih zbirk, ki bi med lovce tako vztrajno, že 45 let prinašale gradivo za izpopolnjevanje članov.

Slovenski lovski dan: »Spreminjanje in izgubljanje življenjskega prostora divjadi«

Vrhunec sejemskega dogajanja je bil za nas prav gotovo 11. Slovenski lovski dan, strokovno srečanje Lovske zveze Slovenije in Strokovno-znanstvenega sveta. Namenjeno je ozaveščanju strokovne in splošne javnosti o pomenu lova in lovstva ter trajnostne rabe naravnih virov. Tema posveta je bila »Spreminjanje in izgubljanje življenjskega prostora divjadi«.

Zavidljivi rezultati strelcev na tekmovanjih

Na sejmu smo predstavili tudi lovsko strelstvo, ki obsega usposabljanje članov za varno ravnanje z orožjem in usposabljanje sodnikov, pristrelitev lovskega orožja oziroma preizkus strelskih sposobnosti z lovskim orožjem in lovska strelska tekmovanja, ki obsegajo streljanje z lovsko risanico na tarčo oziroma streljanje na premične tarče, na glinaste golobe in kombinacijo različnih lovskih strelskih disciplin. Naši strelci na državnih in evropskih tekmovanjih dosegajo zavidljive rezultate, mnogi so se uspešno potegovali in tudi pridobili naziv “mojster strelec”.

Rogisti, pevci, rukači … gurmanski užitki …

Med lovci je veliko umetnikov, ki svojo ljubezen do narave izražajo na različne načine – tudi s petjem in igranjem na inštrumente. Slovenskim lovskim pevskim zborom in skupinam lovskih rogistov so obiskovalci prisluhnili vse tri dni sejma.

V okviru sejma je bilo poskrbljeno tudi za gurmanske užitke: v nedeljo je potekalo tekmovanje v kuhanju lovskega golaža in ribje čorbe, za medalje so se potegovale tudi najboljše divjačinske salame.

Zadnji dan sejma je bilo na sporedu 12. državno in 5. mednarodno prvenstvo v jelenjem rukanju. V zgodovini lova so bili še posebej cenjeni tisti lovci, ki so znali čim bolje oponašati ter priklicati divjad in naši, slovenski “rukači” v tej disciplini nizajo lepe uspehe.

Fotografije: U. Kmetec, S. Komlanc, Pomurski sejem

5. Dobrodelni ples Lovske zveze Slovenije z rekordnim izkupičkom

Udeleženci 5. Dobrodelnega plesa Lovske zveze Slovenije, ki je potekal v petek, 1. februarja, v Moravskih Toplicah, so se izkazali z izjemno dobrodelnostjo in rekordnim dosežkom.

S sodelovanjem na dobrodelni dražbi so namreč skupaj prispevali kar 6.701 € sredstev za solidarnostni Zeleni sklad LZS, s katerim so priskočili na pomoč lovskemu tovarišu v izredni življenjski situaciji, ki je se je huje poškodoval pri kolesarjenju.

Že tradicionalni dobrodelni ples, ki se ga je udeležilo 250 ljudi, je tokrat gostila Zveza lovskih družin Prekmurje. Gostiteljev si ne bi mogli bolje izbrati, kajti letošnje leto je prekmursko leto; 6. avgusta bo namreč minilo 100 let odkar je bilo Prekmurje v skladu s sklepom pariške mirovne konference priključeno tedanji Kraljevini SHS. Prekmurski Slovenci so takrat prvič v zgodovini lahko zaživeli skupaj z matičnim narodom.

Začetek 5. Dobrodelnega plesa so slavnostno naznanili Prekmurski rogisti. Za plesno glasbo in dobro razpoloženje je na ta posebni večer skrbel Narodno-zabavni ansambel Horizont, na cimbale pa je igral Andi Sobočan.

Udeležence so nagovorili predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač, direktor Term 3000 Igor Majdič in predsednik Zveze lovskih družin Prekmurje Ludvik Rituper. Podpredsednik Lovske zveze Slovenije in predsednik organizacijskega odbora Dobrodelnega plesa Ivan Malešič je predstavil Zeleni sklad in se zahvalil vsem, ki so v dober namen prispevali umetniška dela, lovska doživetja in različne dražbene predmete. Rekordni znesek, zbran z dobrodelno dražbo, bo skupaj z donacijami številnih podjetij in posameznikov še višji.

Reportaža z dogodka bo objavljena v marčevski številki Lovca.

Foto: Jasna Kovačič Siuka

Pristojne institucije naj končno sprejmejo potrebne ukrepe

»Slovenski lovci opravljamo svoje poslanstvo, da v Sloveniji ohranimo vse živalske vrste za naše zanamce, a na podlagi znanstvenih metod,« je na današnji skupni novinarski konferenci Lovske zveze Slovenije in Ribiške zveze Slovenije izpostavil predsednik Lovske zveze Slovenije, mag. Lado Bradač.

Zato lovci in strokovnjaki pozivajo pristojne institucije, da končno sprejmejo ustrezne ukrepe, uredijo zakonodajo in pričnejo z aktivnim upravljanjem. »Težko sprejmem klic nekoga, ki mu je volk na domačem dvorišču požrl psa, kot se je to nedolgo nazaj zgodilo v Ribnici,« pravi Bradač. »Če je znano, da je populacija volkov v porastu, je potrebno ukrepati. Podobno je s šakalom, vrsto prišlekom, ki se v Sloveniji, sploh na Koprskem, izjemno hitro širi. Duhove v javnosti buri tudi načrtovani odstrel medveda, zato Lovska zveza Slovenije podpira stališče Kmetijsko-gozdarske zbornice, naj nosi odgovornost in tudi plača nastalo škodo tisti, ki preprečuje odvzem.«

Lovci in strokovnjaki za trajnostno upravljanje s šakalom

Bradač meni, da bi načrtovana ukinitev oddelka za lovstvo na Zavodu za gozdove Slovenije zmanjšala preglednost načrtovanja in tudi ugled, ki ga ima slovensko upravljanje z divjadjo v evropskem prostoru. Lovska zveza Slovenije namreč veliko časa in sredstev vlaga v izobraževanje svojih članov, letos se je različnih izobraževanj, vključno s problematiko afriške prašičje kuge, udeležilo kar 4.000 lovcev. Prav tako slovenski lovci sodelujejo s strokovnjaki v številnih projektih, kot sta denimo Life Lynx, ki se ukvarja z ohranitvijo risa, in nacionalnim monitoringom šakala.

Do sedaj zbrani podatki kažejo, da je postal šakal razmeroma pogosta vrsta na območju Primorske in širše okolice Krasa, reproduktivne populacije pa so vzpostavljene ali se vzpostavljajo tudi v večjem delu nižin v osrednji, severovzhodni in jugovzhodni Sloveniji, vzdolž meje s Hrvaško in Madžarsko.

»Z monitoringom šakala skušamo spremljati njegovo številčnost in širjenje v Sloveniji, pridobiti strokovne podlage ter zadostiti zakonskim zahtevam za trajnostno upravljanje s šakalom,« je povedal dr. Hubert Potočnik z Biotehniške fakultete UL. V Sloveniji namreč šakala obravnavata dva vzporedna predpisa, njuna kolizija pa onemogoča ustrezno trajnostno upravljanje s šakalom in druge domorodne vrste, kot so kuna zlatica, divja mačka in lisica, postavlja v podrejen položaj.

Ali Sloveniji grozi izbruh epidemije afriške prašičje kuge in bolezni Aujeszkega?

Pomembno je tudi, da država čim prej vzpostavi sistem ugotavljanja pogina v naravi, je v primeru afriške prašičje kuge, ki se bliža Sloveniji, že nekaj let pa velike probleme povzroča v Evropski uniji, izpostavil dr. Gorazd Vengušt z Nacionalnega veterinarskega inštituta. V letošnjem letu beležijo 1.400 izbruhov bolezni pri domačem prašiču v skupno 9 evropskih državah in okoli 5.000 primerov pri divjem prašiču. APK po Venguštovih besedah sicer ni močno nalezljiva bolezen, vendar se širi v primeru slabih biovarnostnih ukrepov, tudi preko obutve, opreme, obleke in vozil. »Prvi primer v Sloveniji bo verjetno izhajal iz poginjenega divjega prašiča, na katerega bodo naleteli lovci ali sprehajalci,« napoveduje Vengušt in dodaja, da gre predvsem za eno izmed ekonomsko pomembnih virusnih bolezni domačih prašičev.

Precej skrbi v javnosti je povzročila tudi nedolgo nazaj potrjena bolezen Aujeszkega pri dveh lovskih psih, ki sta bila v stiku z divjim prašičem. »Bolezen, ki jo spremljamo že nekaj časa, za divjega prašiča običajno ni nevarna, usodna pa je za druge živali. Bolezen je nekakšna slepa ulica, ker živali poginejo tako hitro, da se bolezen ne more širiti naprej. Podobnih primerov v Sloveniji zato ne pričakujemo veliko. Omejitve lova niso potrebne,« je pojasnila dr. Diana Žele z Nacionalnega veterinarskega inštituta. Bolezen, ki je zaradi značilnih znakov, poimenovana tudi lažna steklina, za človeka ni nevarna.

Ribiči zaskrbljeni zaradi klimatskih sprememb in posegov v vodotoke

Ribiška zveza Slovenije večjih težav ne beleži. V lanskem letu so rešili problem kormorana, tako s plašenjem kot odvzemom osebkov iz narave. Večjih onesnaženj ali zastrupitev slovenskih voda letos ni bilo, je pa narava pokazala zobe, zaradi posledic vodne ujme so vode v Tržiški Bistrici prazne. Po besedah predsednika Ribiške zveze Slovenije dr. Miroslava Žaberla jih skrbi skupni vpliv podnebnih sprememb in posledice nesonaravnih posegov v vodotoke na ribji živelj.

Zaradi pomanjkanja padavin ima znaten delež rek in potokov majhen pretok, pogosto na delih, kjer so postavljene male hidroelektrarne. »Deli rek se pregrevajo, zato določene vrste rib, kot sta lipan in sulec ne morejo več preživeti. Zaradi male hidroelektrarne se je potok Krumpah v Ribnem pri Savinji, označen s strani Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani kot rezervat genetsko čiste donavske potočne postrvi, presušil. Le ena izmed dvajsetih velikih hidroelektrarn v Sloveniji ima urejeno učinkovito ribjo stezo,« opozarja Žaberl.

Ribičem se ne zdi smiselna popolna prepoved vlaganja tujerodne postrvi (šarenke), saj ravno ta lahko prenese višje temperature vode, poleg tega pa se ne strinjajo z oceno strokovnjakov o njeni neavtohtonosti, saj je v slovenskih vodotokih prisotna že skoraj 130 let. Opozorili so tudi nerešen problem kaljenja reke Drave zaradi odstranjevanja nanosov mulja v akumulacijskih jezerih avstrijskih hidroelektrarn. Mulj namreč odnese na slovensko stran in zasipa maloštevilna drstišča in zaduši ribje mladice.

Ribiške družine ne bodo dvakratno plačevale dajatev

Opozorili so tudi na problematiko napačnega obračunavanja vodnih povračil. »Vztrajamo, da v primeru izvajanja ribolova na celinskih vodah, ki sodijo v ribji okoliš, ko gre za ribolov, ko je vodno telo opredeljeno kot ribolovni revir, in ko za slednjega že plačujemo koncesijsko dajatev kmetijskemu ministrstvu, ribiške družine ne bodo plačevale še druge dajatve za isto vodno telo,« pravi Peter Solar, predsednik Komisije za pravna vprašanja Ribiške zveze Slovenije.

Sekretar Ribiške zveze Slovenije mag. Igor Miličić je predstavil Ribiški slovar priznanega slavista in ribiča dr. Toma Korošca, ki predstavlja pravo redkost med ribiško publicistiko in se z njim lahko pohvalijo le redki narodi na svetu: »Gre za dragocen pripomoček za rabo pravilnih slovenskih izrazov, vezanih na ribe in športni ribolov; delo obsega kar 1131 gesel na 300 straneh. S tem delom RZS kot edini izdajatelj slovarja izpolnjuje svoje poslanstvo – ohranjanje ribiške tradicije in kulturne dediščine s področja sladkovodnega ribolova.«

DODATNE INFORMACIJE IN POUDARKE NAJDETE V PRILOŽENEM GRADIVU TUKAJ.

Foto: Jasna Kovačič Siuka