Phasianus colhicus L.
Opis
Za fazana je značilen spolni dimorfizem, kar pomeni, da se samec izrazito razlikuje od samice po velikosti in obarvanosti. Samica – fazanka je grahaste rjavo sive barve in ima rjave oči. Samica je velika 55–66 cm in težka 0,8–1,2 kg. Samec je bistveno večji in težji od samice, saj je velik 80–90 cm in tehta 1,25–2 kg. Od skupne dolžine odpade kar približno polovica na rep. Samec je zlato rumene barve, z dolgim repom. Glava je kovinsko zelene barve z rdečo kožo okrog oči, ki je še posebno izrazita in nabrekla v času razmnoževanja. Na vratu ima lahko bel ovratnik in na glavi dva čopka. Noge so sivkaste barve, na zadnji strani nog ima ostroge, ki so pri starejših samcih praviloma daljše. Samec ima rumene oči. Pri navadnem fazanu poznamo številne podvrste, ki se med seboj križajo, zato v naravi lahko najdemo tudi najrazličnejše barvne kombinacije.
Življenje
Fazan se večinoma premika po tleh, saj izredno dobro teče. Leti razmeroma dobro in hitro, vendar na krajše razdalje, saj ga letenje hitro utrudi. Najbolje razviti čutili sta sluh in vid. Fazan spada med večženske (poligamne) vrste, kar pomeni, da se samec pari z več samicami. Najmočnejši samci si uspejo priboriti najboljše teritorije in s tem tudi več samic. V času razmnoževanja je fazan izrazito teritorialna žival. V maju fazanka znese v preprosto gnezdo (jamico) na tleh 8–18 jajc, ki jih vali 24 dni. Če prvo gnezdo propade, naredi drugega in včasih še tretjega. Za mladiče – kebčke skrbi samo samica. V prvih dneh se kebčki prehranjujejo izključno s hrano živalskega izvora, kasneje pa se veča delež rastlinske hrane. Sprva puhasti kebčki izredno hitro rastejo, tako da se spreletavajo že po približno desetih dneh. V hladnem in mokrem vremenu propade veliko kebčkov. Po približno petih tednih že začenjajo prenočevati sprva na grmovju, kasneje pa čedalje višje na drevju. Skupaj s samico ostanejo približno do starosti 12–15 tednov. V jeseni in pozimi so fazani večinoma v območjih z najboljšimi življenjskimi razmerami – remizah. Naravni prirastek pri fazanu je kljub visoki plodnosti razmeroma majhen. V prvi vrsti je odvisen od življenjskih razmer v okolju in znaša približno 0,5–3 mladiče na fazanko. V neugodnih življenjskih razmerah lahko propade tudi 80–90 % gnezd.
Fazan je vsejed, saj se hrani tako z živalsko in rastlinsko hrano. Le-to predstavljajo najrazličnejša semena, plodovi, popki, poganjki, listi, cvetovi; živalsko pa različne žuželke in njihove razvojne oblike, polži, gliste, manjše žabe in plazilci.
Življenjski prostor
Fazanu najbolj ustreza ekstenzivno obdelan kmetijski svet s številnimi vmesnimi gozdiči in živimi mejami. Ustreza mu tudi gričevnat svet z vmesnimi obdelanimi kmetijskimi površinami. Najugodnejše življenjske razmere za fazana so: nižja nadmorska višina, tople lege, topla in hitro odcedna tla, srednja letna temperatura 9–10 °C in malo padavin (400–600 mm). Potrebuje več ustreznega kritja kot poljska jerebica in poljski zajec; pravimo, da je fazan izrazito remizna divjad. Ne ustrezata mu odprt ravninski svet brez kritja, niti ne strnjen gozd.
Razširjenost v Sloveniji
Na območju Slovenije se je fazan verjetno pojavil v času rimskega imperija, njegova številčnost pa se je zelo povečala po drugi svetovni vojni, ko se je razširil praktično po vsej Sloveniji, razen v višjih predelih. Intenzivno izkoriščanje gozdov nižinskega in gričevnatega sveta po drugi svetovni vojni je ustvarilo idealne razmere za prostorsko in številčno širjenje fazana v Sloveniji. 5–15 let po poseku površine na golo so nastale izredno ugodne remize, ki pa so po nekaj letih prerasle v višje razvojne stopnje gozda, ki fazanu ne ustrezajo več. Tako se je številčnost fazana v Sloveniji v zadnjih desetletjih bistveno zmanjšala.
Razširjenost
Prvotna domovina fazana je Azija. V Evropo naj bi ga prinesli že stari Grki in Rimljani. Zaradi svoje lepote je umetno razširjen praktično po vsem svetu. Pojavlja se po vsej Evropi, razen v najbolj severnih predelih. Pri fazanu poznamo številne geografske podvrste ali rase, ki se med seboj križajo. Od podvrste je odvisna tudi obarvanost perja.
Ogroženost
Na splošno fazan ni ogrožen, vendar pa se je njegova številčnost v zadnjih desetletjih zelo zmanjšala predvsem zaradi številnih sprememb v kmetijskem prostoru. Izsekavanje nižinskih gozdov, živih mej in obrežnega rastlinja so pripomogli k slabšanju življenjskih razmer za to vrsto poljskih kur. Pri sodobnem, intenzivnem kmetijstvu z velikopovršinsko monokulturno pridelavo ostanejo polja pozimi prazna in gola, tako da je pomen gozdnega rastlinja kot kritja še toliko večji. Dejavnika, ki zelo negativno vplivata na številčnost fazana, sta gotovo tudi pogoste in predvsem zelo zgodnje košnje ter uporaba kemičnih zaščitnih sredstev v kmetijstvu. Fazanu ne zagotavljata ustreznih življenjskih razmer tudi skupinsko-postopni in prebiralni način gospodarjenja z gozdom, ki sta uveljavljena v slovenskem prostoru. Izrazito negativno vpliva nanj tudi spomladansko požiganje zaraslih površin in v novejšem času mulčenje.
