Pobuda za razmislek: mednarodna (evropska) lovska solidarnost?

Iz vrst zelene bratovščine je prišla pobuda, da bi lahko bila v avgustovskih poplavah prizadeta območja Slovenije morda deležna tudi evropske lovske solidarnostne pomoči. 

Foto: arhiv LZS

Po zgledu Evropske nogometne zveze (UEFA), ki jo vodi Aleksander Čeferin iz Slovenije, bi lahko nekaj podobnega storila tudi FACE in najbrž tudi CIC. Sploh, ker je med sedmimi milijoni evropskih lovcev tudi veliko članov iz krogov t. i. »modre krvi«, ki jim denarja ne manjka. In tudi sicer bi težko rekli, da  so lovci reveži. Prepričan sem, da bi organizacija pobudo, če bi do nje prišlo, podprla.

V preteklosti je bila izjemno pomembna vloga pokojnega Veljka Varićaka v CIC, kjer je bil med vodilnimi funkcionarji tega uglednega svetovnega lovskega združenja in celo njegov podpredsednik. Bil je tudi največji ekspert za ocenjevanje trofej. V CIC so delali tudi mnogi drugi ugledni člani slovenske lovske organizacije, med katerimi naj omenim Marka Bulca, izjemno uglednega, spoštovanega in nadvse cenjenega slovenskega (in jugoslovanskega) lovca, člana LD Mirna, ki je bil celo predsednik CIC.

Zdaj ima Lovska zveza Slovenije podpredsednika Centralnega regiona FACE. To je že v drugo postal Srečko Žerjav, sicer nekdanji direktor Strokovne službe LZS. FACE združuje 7 milijonov evropskih lovcev. Žerjav aktivno sodeluje tudi v CIC. Pred Žerjavom je bil podpredsednik FACE tudi znani slovenski lovski strokovnjak, dolgoletni sekretar LZS, avtor številnih strokovnih knjig in lovski publicist Blaž Krže.

Lovska zveza Slovenije je od leta 1991 članica Mednarodnega sveta za lovstvo in ohranjanje divjadi (CIC), od leta 1993 članica Združenja zvez za lov in varstvo divjadi v EU (FACE) in že od leta 1952 članica Delovne skupnosti lovskih zvez jugovzhodnega alpskega prostora (DSLZJAP/AGJSO). V vseh teh organizacijah sodelujejo tudi predstavniki Lovske zveze Slovenije.

Žerjav ima lepo priložnost, da se podobno kot Čeferin izkaže z izvirnostjo in plemenitim namenom in predlaga evropsko lovsko solidarnost za ljudi iz prizadetih območjih Slovenije. Vsak euro je dobrodošel. Slovenska javnost bi takšno akcijo  sprejela kot lepo solidarnostno gesto  evropskih lovcev. Takšna solidarnostna akcija bi bila velikanski prispevek h krepitvi ugleda lovskih organizacij na stari celini. Sploh tam, kjer lovstvo še vedno ne uživa javnega ugleda, veljave  in spoštovanja, kar postaja značilno tudi za Slovenijo. Naj bo LZS pobudnica tovrstne akcije, ki naj jo sproži podpredsednik Centralnega regiona FACE Žerjav. Vodstvo LZS bi ga pri tem zagotovo takoj podprlo.

Vsi slovenski lovci, sploh pa ljudje iz prizadetih območij, tega ne bi nikoli pozabili. To bi bil kapital na ugled in veljavo lovstva, ki bi dajal tudi velikanske obresti. Za pomoč ni nikoli prepozno in zdaj so na potezi tisti, ki imajo v rokah škarje in platno. Med njimi je brez dvoma tudi podpredsednik Centralnega regiona FACE Žerjav. Dobil bi podporo dvajset tisoč glave slovenske zelene bratovščine.

Dr. Marjan Toš

Na 69. zasedanju JV alpskega prostora o ohranjanju življenjskega prostora divjadi

69. zasedanje Delovne skupnosti lovskih zvez jugovzhodnega alpskega prostora (DSLZJAP/AGJSO) je potekalo med 5. in 7. oktobrom v Admontu na avstrijskem Štajerskem, v organizaciji Štajerskega deželnega lovstva.

Foto: arhiv DSLZJAP/AGJSO

Tematika zasedanja, na katerem so – prvič s simultanim prevajanjem – predavali dr. Rudolf Reiner, dr. Rudolf Zeiler, prof. dr. Klemen Jerina in dr. Erich Tasser, je bila “Razmišljajmo na široko, globalno – delujmo krajevno, lokalno. Ohranjanje življenjskega prostora in populacijska dinamika divjadi”.

Predsednik DLM dr. Walter Brunner je zasedanje odprl, pozdravil številne funkcionarje in delegate včlanjenih lovskih zvez ter referente in prevajalke in prevajalce, se zahvalil Steirische Landesjägerschaft/Štajerskemu deželnemu lovstvu – deželnemu lovskemu mojstru Franzu Mayr-Melnhof-Saurauu in ek. sv. Karlu Lacknerju – za gostoljubnost in odlično pripravo.

Referenta dr. Rudolf Reiner in dr. Hubert Zeiler sta osvetlila “vlogo lova v življenjskem prostoru in varstva vrst.” Zatem se je univ. prof. dr. Klemen Jerina posvetil vprašanju “velikosti populacije prostoživečih živali, da dolgoročno preživi”. Dr. Erich Tasser pa je referiral na tematiko “divje živali kot indikator kakovosti pokrajine”.

Delovna skupnost lovskih zvez jugovzhodnega alpskega prostora (DSLZJAP/AGJSO) s članicami Steirische Landesjägerschaft/ Štajersko deželno lovstvo, Lovska zveza Slovenije, Federazione Italiana della Caccia (FIDC) Trst, Gorica, Belluno, Associazione Cacciatori della provincia di Trento/ Lovska zveza province Trentin, Südtiroler Jagdverband/Južnotirolska lovska zveza, Unione Nazionale Cacciatori Zona Alpi (UNCZA)/ Nacionalna zveza lovcev alpskega predela, Tiroler Jägerveband/ Tirolska zveza lovcev in Kärntner Jägerschaft/ Koroško lovstvo obstoja od leta 1952. Je pomemben glasnik lovstva v alpskem prostoru in se letno sreča na konferenci, da obravnava aktualne tematike.

Strokovnjaki za biologijo divjadi in lovski funkcionarji iz včlanjenih držav Italije, Slovenije in Avstrije so po živahnih razpravah soglasno ugotovili, da so za trajnejše in v prihodnost usmerjeno upravljanje z divjadjo neobhodno potrebni obširni podatki. Razpoložljivi podatki deželnih lovskih zvez so zelo obširni in dragoceni in nosilni steber ohranjanja uravnovešenih populacij divjadi. V prid prostoživečih živali, ki, kot vemo, ne poznajo meja, je treba te podatkovne baze prekomejno zbrati in ovrednotiti.

Zdrave populacije divjadi so izpostavljene številnim dejavnikom vplivanja. Skupno s sodobnim upravljanjem divjadi zahtevata varstvo in ohranjanje življenjskih prostorov celosten pristop. Potrebno je upoštevati ekološke, gospodarske in družbene vidike.

Nadrejena zamisel DSLZJAP je jamčenje trajnostnega sobivanja človeka in divjadi za prihodnje generacije. Da dosežemo omenjene cilje, je pomembno, da ustvarimo ravnovesje med razmišljanjem v velikih prostorskih razsežnostih in delovanjem na kraju samem. Lovke in lovci jugovzhodnega alpskega prostora se pojmujejo kot bistveni dejavniki te zamisli.

Foto: DSLZJAP

Med gala večerjo na gradu Röthelstein je inž. Josef Schnabl za svoje dolgoletno in zaslužno delovanje prejel odlikovanje. Predsednik DLM dr. Brunner mu je izročil častno listino DSLZJAP. Za rojstni dan je predsednik čestital prevajalcu DSLZJAP Francu Wakounigu in celotna večerna družba mu je zapela pesem v pozdrav.

Velika zahvala velja Nadji Kollman (italijanščina), Südtiroler Jagdverband/Južnotirolska lovska zveza in Francu Wakounigu (slovenščina) za strokovno prevajanje. S tem sta bistveno pripomogla k uspehu zasedanja. Obiska največje samostanske knjižnice na svetu in Naravoslovnega muzeja samostana Admont sta zaokrožila niz vtisov iz kraja zasedanja.

DSLZJAP/AGJSO

O medvedih na 68. zasedanju Delovne skupnosti lovskih zvez JV alpskega prostora

Razvoj populacije medvedov v alpskem prostoru je bila tematika 68. zasedanja Delovne skupnosti lovskih zvez jugovzhodnega alpskega prostora, ki je v slovenščini, nemščini in italijanščini potekalo od 22. do 24. septembra na Bledu.

Foto: Urša Kmetec

»Rjavi medved je v mnogih državah Evropske unije ogrožen ali izumrl in je v vseh državah strogo zavarovan. V Sloveniji pa njegova številčnost že presega 1.000 osebkov, populacijske gostote so med največjimi na svetu,« je v svojem predavanju na 68. zasedanju Delovne skupnosti lovskih zvez jugovzhodnega alpskega prostora (DSLZJAP/AGJSO), ki je potekalo od 22. do 24. septembra na Bledu, izpostavil dr. Klemen Jerina iz Biotehniške fakultete UL: “Populacija medveda v Sloveniji je po vseh bioloških kriterijih polno vitalna. Dobro ohranjena populacija medveda je vrednota; deljena raba prostora z medvedi ljudem prinaša mnoge nematerialne in materialne dobrine, vendar tudi težave, konflikte in izzive pri upravljanju.”

Jerina je pojasnil, da je (bil) v Sloveniji medved tradicionalno cenjena lovna vrsta in se ga je tako tudi upravljalo. Stroga zakonska zaščita pa v splošnem prepoveduje vsako ubijanje zavarovanih vrst, čeprav je načrtovana regulacija vrst, ki povzročajo konflikte z ljudmi, lahko učinkovito, racionalno in kdaj tudi edino možno sredstvo prilagajanja gostot teh vrst družbeni nosilni zmogljivosti. “Zadnjih 15 let se je v Sloveniji izvajalo vrsto aktivnosti za zmanjševanje konfliktov z medvedom, kljub temu pa se je njihovo število večinoma povečevalo,” je opozoril Jerina.

Dr. Tomaž Skrbinšek iz Biotehniške fakultete UL je udeležencem zasedanja iz Avstrije, Italije in Slovenije predstavil slovenske raziskave o številčnosti in prostorski razširjenosti dinarskih medvedov s sodobnimi molekularnimi orodji. »Na ravni države smo vzpostavili genetski monitoring medvedov. Leta 2007 smo ocenili, da je v Sloveniji 434 medvedov. Njihova številčnost je do leta 2015, ko smo ponovili študijo, zrastla za okoli 41 odstotkov. Populacija se je nekoliko tudi prostorsko razširila proti Alpam, kjer pa avtocesta Ljubljana – Koper še vedno predstavlja precejšnjo oviro,« je povzel Skrbinšek in dodal, da se naslednja ocena številčnosti načrtuje v letu 2023.

»Pri informacijski in izobraževalni dejavnosti lahko lovci odigrajo pomembno vlogo – z monitoringom in raziskavami. Slovenski lovci aktivno sodelujejo z ustanovami in so zanesljivi partnerji akademskega sveta, varstva okolja in gozdnega gospodarstva ter odgovorno ravnajo z medvedom, v Italiji smo bolj zadržani in neusklajeni, v Avstriji pa v glavnem nasprotujoči in odklanjajoči,« je povedal dr. Paolo Molinari z Inštituta veterinarskih ved Univerze v Torinu.

Ali medvedu s pretirano zaščito bolj škodimo kot koristimo?

Predsednik komisije za organizacijska in pravna vprašanja pri Lovski zvezi Slovenije Goran Šuler je pojasnil, da zaščita medveda v Sloveniji ne odgovarja stanju v naravi, zato bi bilo treba predpise, ki urejajo upravljanje z medvedom, spremeniti: »Slepo nasprotovanje odvzemu bo imelo za posledico stalno številčno povečevanje populacije, kar bo porajalo vedno več konfliktov med medvedom in človekom.«

“Ugotovili smo, koliko je medvedov v Sloveniji, sedaj nas čaka še večji izziv, in sicer, da bomo ugotovili, kakšna je številka, ki je razumna za sobivanje – torej koliko medvedov naj imamo v slovenskem prostoru, da bo mir in da bodo kmetovalci lahko uspešno kmetovali, ter da bomo hkrati imeli stabilno populacijo, ki jo bomo ohranjali za prihodnje rodove,” je izpostavil predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač.

Delovna skupnost lovskih zvez jugovzhodnega alpskega prostora, ki združuje več kot 200.000 lovcev iz Slovenije, Italije in Avstrije, letos obeležuje 70 let delovanja. Foto: Urša Kmetec

Na zasedanju na Bledu, ki sta se ga udeležila tudi župan občine Bled Janez Fajfar in župan občine Bohinj Jože Sodja, so o medvedih spregovorili še predstavniki združenja iz drugih dežel.

Delovna skupnost lovskih zvez jugovzhodnega alpskega prostora združuje več kot 200.000 lovcev iz Slovenije, Italije in Avstrije. Letos skupnost obeležuje že častitljivih 70 let, in kot je poudaril njen predsednik dr. Walter Brunner, ki je bil na zasedanju ponovno izvoljen za njenega predsednika: “govorimo različne jezike, z zvermi upravljamo na različne načine, kar zadeva lovsko kulturo pa smo usklajeni.”

ZBORNIK ob 70-letnici DSLZJAP/AGJSO

REFERATI 68. ZASEDANJA DSLZJAP/AGJSO

Več o zasedanju Skupnosti lovskih zvez jugovzhodnega alpskega prostora v eni izmed naslednjih številk Lovca.