Aplikacija SRNA: nekaj spoznanj iz opažanj lovcev

Učinkovito in trajnostno upravljanje populacij prostoživečih živali zahteva redno spremljanje stanja oziroma monitoring populacij. Pri tem imajo bistveno vlogo lovci, ki s široko paleto strokovnega znanja o živalih ter bogatimi terenskimi izkušnjami zbirajo podatke o divjadi in nekaterih drugih vrstah ter tako bogatijo obstoječe podatkovne zbirke.

V Sloveniji so se v preteklosti sistematično zbirali predvsem podatki o odvzetih živalih lovnih vrst ter o živalih nekaterih izbranih zavarovanih vrst, kot so (velike) zveri. Z razvojem aplikacije SRNA in vzporedno promocijo državljanske znanosti (angl. citizen science) v okviru mednarodnega H2020 projekta Step Change pa smo v Sloveniji dobili podatkovno zbirko, ki shranjuje podatke tudi o številnih drugih živalskih vrstah iz skupine (razreda) sesalcev in ptičev, s katerimi se lovci ter ostali uporabniki prostora (lahko) srečajo v naravi. Trenutno aplikacija beleži podatke o 31 izbranih vrstah prostoživečih sesalcev (parkljarji, zveri, glodavci in zajci) ter o osmih vrstah ptičev iz družin koconogih in poljskih kur. Namen aplikacije je enostavnejše, bolj celovito in sistematično zbiranje podatkov, predvsem tistih, ki se ne zbirajo v obstoječih podatkovnih zbirkah, na primer o zdravstvenem in razmnoževalnem stanju poročane živali ter o morebitnih drugih zanimivostih. Z rednim beleženjem tovrstnih podrobnosti v aplikacijo bi na primer lahko pridobili zanimive in dragocene podatke o razširjenosti in pogostosti kožne ali nosne zoljavosti pri srnjadi in jelenjadi oziroma drugih parkljarjih v Sloveniji.

V prvih 18 mesecih delovanja aplikacije, tj. od 1. julija 2022 do 31. decembra 2023, je bilo v aplikacijo SRNA vnesenih 2325 opažanj, pri čemer so več kot polovico opažanj (1319 oziroma 56,7 %) prispevali lovci. Opažanja so poleg neposrednih opažanj živali (bodisi v živo bodisi preko fotopasti) vključevala tudi posredna opažanja, kot so opažanja živalskih sledi in iztrebkov. Lovci so v aplikacijo vnesli tudi podatke o nekaterih odvzetih živalih. Slika 1 prikazuje karto Slovenije, razdeljeno po lovsko upravljavskih območjih (LUO), z dodatno razdelitvijo glede na biogeografske značilnosti. Na karti so označene tudi točne lokacije vseh opažanj in odvzemov, ki so jih lovci vnesli v aplikacijo. Barva kroga označuje, če je šlo za opažanje (zelena) ali odvzem (vijolična), velikost kroga pa ponazarja število opaženih živali na posamezno srečanje (več kot je bilo naenkrat opaženih živali, večji je krog). V proučevanem obdobju so bile živali vnesene v aplikacijo znotraj vsakega LUO in znotraj vsake biogeografske regije. Največ opažanj so lovci zabeležili znotraj Savinjsko-Kozjanskega LUO (489 opažanj oziroma 37,1 % vseh opažanj lovcev), Kamniško-Savinjskega LUO, Primorskega LUO in Gorenjskega LUO. Kar se tiče biogeografskih regij, so lovci večino opažanj (993 oziroma 75,3 % vseh opažanj lovcev) zabeležili znotraj alpske in predalpske regije; sledile so submediteranska regija (201; 15,2 %), dinarska in preddinarska (80; 6,1 %) ter predpanonska (45; 3,4 %).

Lovci so od 39 živalskih vrst, za katere je mogoč vnos v aplikacijo SRNA, opazili in vnesli 28 vrst, vključno s težje opaznimi vrstami zveri, kot so volk, evrazijski ris, evrazijska vidra, evropski dihur in mala podlasica, ter vrstami kur, kot sta belka in divji petelin. Najbolj pogosta so bila opažanja divjadi, in sicer evropske srne (567 opažanj; 43% vseh opažanj), divjega prašiča (152 opažanj) in navadnega jelena (117). Sledila so opažanja severnega (alpskega) gamsa (91), poljskega zajca (67), navadne lisice (63) in evrazijskega šakala (54), pri čemer je bil severni (alpski) gams opažen in vnesen samo v alpski in predalpski regiji, največkrat v Triglavskem ter Kamniško-Savinjskem LUO, evrazijski šakal pa pretežno v submediteranski regiji, in sicer v Primorskem LUO. Živalske vrste, ki jih lovci v proučevanem obdobju niso zabeležili v aplikacijo SRNA, so bile alpski kozorog (ki je bil sicer vnesen s strani drugih vnašalcev podatkov), rakunasti pes, severnoameriški rakun, alpski svizec, evrazijski bober, pižmovka, ruševec, gozdni jereb, jerebica, prepelica in kotorna. Med 21 odvzetimi živalmi, katerih podatki so bili vneseni v aplikacijo, so bili divji prašiči, evrazijska šakala, evropske srne, navadne lisice ter navadni jelen.

S pomočjo lovcev in drugih obiskovalcev narave smo pridobili dragocene podatke o nekaterih prostoživečih vrstah sesalcev in koconogih ter poljskih kur. Ti podatki lahko v prihodnosti služijo kot dopolnilo obstoječim zbirkam podatkov in pripomorejo k učinkovitejšemu monitoringu populacij prostoživečih živali. Raven uporabe aplikacije SRNA je spodbudna, vseeno pa bi si želeli, da bi se v prihodnosti še več lovcev vključilo v beleženje svojih opažanj, saj je bilo doslej za večino zabeleženih opažanj zaslužno manjše število lovcev. V prihodnje nameravamo najbolj aktivne lovce oziroma upravljavce lovišč (lovske družine) tudi nagraditi, in sicer opremiti s fotopastmi, kar bo omogočilo dodaten vpogled v skriti svet narave.