Tag: aplikacija Srna

VIDEO: ljubiteljski znanstvenik meseca je Vedran Prodan

  By ,

Oglejte si pogovor z Vedranom Prodanom, lovcem, naravovarstvenikom in podpredsednikom Lovske zveze Koper, ki kot ljubiteljski/državljanski znanstvenik sodeluje v projektu StepChange, v projektnem sklopu Varstvo in spremljanje prostoživečih živali.

Foto: Vedran Prodan

Vedran govori o tem, kako lovci aktivno pomagajo varovati okolje, zagotavljajo dragocene podatke o številu in vedenju populacij prostoživečih živali ter o tem, kako bi lahko raziskovalci bolje podprli svoje ljubiteljske/državljanske znanstvenike.

Vir: https://stepchangeproject.eu/citizen-scientist-of-the-month-december-2022/

Za namene lažjega in bolj sistematičnega monitoringa izbranih vrst prostoživečih živali (predvsem divjadi) smo v sodelovanju Lovske zveze Slovenije in treh raziskovalnih inštitucij (Univerze na Primorskem, Univerze v Ljubljani in Fakultete za varstvo okolja iz Velenja) razvili aplikacijo z imenom SRNA (Spremljanje in Raziskovanje Narave z Aplikacijo) v sklopu mednarodnega projekta StepChange.

Z aplikacijo lahko vsi zainteresirani beležite opažanja divjadi na terenu, zanimivosti pri uplenjenih živalih in zbirate pomembne podatke o njihovem zdravstvenem stanju ter razmnoževalnem potencialu. Zbrani podatki bodo omogočili izboljšanje poznavanja, posledično pa tudi upravljanja in varstva prostoživečih živali (velikih sesalcev in izbranih vrst ptic) v Sloveniji.

Do aplikacije Srna, dostopne na https://srna.lovska-zveza.si/, lahko lovci dostopajo preko pametnega telefona ali računalnika prek lastne identifikacijske številke, zapisane na lovski izkaznici. Uporaba aplikacije je enostavna, saj nas od začetka do konca vnosa vodijo notranje povezave in pregledni meniji. Z uporabo aplikacije je možno poleg različnih vnosov opažanj slediti tudi statistiki vnosov (lastnih in na območju države). V aplikaciji je tudi možnost nalaganja fotografij.

SRNA: nova aplikacija za beleženje opažanj divjadi in drugih vrst prostoživečih živali

Vodstvo LZS z državnim sekretarjem Krajčičem o aktualnih temah s področja lovstva

  By ,

Vodstvo Lovske zveze Slovenije se je včeraj sestalo s predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, z državnim sekretarjem dr. Darijem Krajčičem na čelu.

Vodstvo LZS in predstavniki SZS LZS na sestanku z državnim sekretarjem MKGP dr. Krajčičem. Foto: Urša Kmetec

Glavne teme sestanka so bile problematika upravljanja jelenjadi, divjega prašiča in šakala, izboljšanje monitoringa divjadi in nekaterih zavarovanih vrst s sistematičnim vključevanjem lovcev ter nadgradnja izvajanja raziskav divjadi v bodoče.

Predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač je državnemu sekretarju predstavil delo lovske zveze in poudaril, da si lovci želijo sodelovati pri spremembi zakonodaje, saj imajo kar nekaj odprtih vprašanj.

Državni sekretar dr. Krajčič je poudaril, da na ministrstvu cenijo delo vseh lovskih organizacij, čeprav včasih prihaja do različnih mnenj: “Delo vseh lovcev je izjemnega pomena za slovenski prostor, rečemo lahko, da sistem lovskih družin deluje optimalno. Sodelovanje ministrstva z vsemi lovskimi organizacijami  je konstruktivno, zato trenutno ni potrebe po spreminjanju. To pa ne pomeni, da se upravljanja z divjadjo ne da še izboljšati.” Napovedal je, da bodo pripravili predlog sprememb in dopolnitev zakon o divjadi in lovstvu.

Predsednik Strokovno-znanstvenega sveta LZS dr. Boštjan Pokorny je predstavil aktivnosti sveta in pomen raziskav na področju divjadi in lovstva. Izvajanje monitoringa posameznih vrst je ena od bistvenih javnih nalog upravljavcev lovišč. Vloga vseh lovcev kot prostovoljcev je zato neprecenljiva. LZS je letos lovcem predstavila novo aplikacijo SRNA (Spremljanje in Raziskovanje Narave z Aplikacijo), v katero vnašajo podatke o opazovanjih divjadi, ki služijo boljšemu načrtovanju upravljanja z divjadjo, nujna pa je strokovna analiza teh podatkov.

Državni sekretar dr. Krajčič se je strinjal, da je monitoring izjemno pomemben, a hkrati izpostavil, da je aplikacij za spremljanje raznih vrst precej, zato meni, da bi bilo smiselno vzpostaviti eno krovno aplikacijo, ki bi zajela več prostoživečih živalskih vrst (ne samo divjadi) in združila vse pridobljene podatke.

Foto: Urša Kmetec

SRNA: nova aplikacija za beleženje opažanj divjadi in drugih vrst prostoživečih živali

  By ,

Za lažji in bolj sistematičen monitoring izbranih vrst prostoživečih živali (predvsem divjadi) smo v sodelovanju Lovske zveze Slovenije in treh raziskovalnih inštitucij (Univerze na Primorskem, Univerze v Ljubljani in Fakultete za varstvo okolja iz Velenja) razvili aplikacijo z imenom SRNA (Spremljanje in Raziskovanje Narave z Aplikacijo).

Foto: Matic Vožič

Z aplikacijo lahko vsi zainteresirani beležite opažanja divjadi na terenu, zanimivosti pri uplenjenih živalih in zbirate pomembne podatke o njihovem zdravstvenem stanju ter razmnoževalnem potencialu. Zbrani podatki bodo omogočili izboljšanje poznavanja, posledično pa tudi upravljanja in varstva prostoživečih živali (velikih sesalcev in izbranih vrst ptic) v Sloveniji.

Lovci ste/smo najboljši poznavalci divjadi in mnogih drugih vrst prostoživečih živali, pri svojih izhodih v lovišča pa dnevno opažamo različne zanimivosti in pridobivamo številne podatke. Le-te pogosto tudi beležimo, a praviloma ostanejo zgolj kot zapiski v lastnih arhivih in spominih, niso pa sistematično zbrani ter obdelani.

Do aplikacije Srna, dostopne na https://srna.lovska-zveza.si/, lahko lovci dostopajo preko pametnega telefona ali računalnika prek lastne identifikacijske številke, zapisane na lovski izkaznici. Uporaba aplikacije je kljub njeni kompleksnosti (omogočeni so res številni vnosi različnih opažanj) enostavna, saj nas od začetka do konca vnosa vodijo notranje povezave in pregledni meniji. Z uporabo aplikacije je možno poleg različnih vnosov opažanj slediti tudi statistiki vnosov (lastnih in na območju države).  V aplikaciji je tudi možnost nalaganja fotografij iz vaših foto-kamer. Zelo bomo veseli, če boste pripravljeni z nami deliti vaše posnetke.

Prav zaradi nesistematičnega zbiranja in razpršenosti so bili v preteklosti v znanstvenih krogih podatki, pridobljeni z neposrednim opazovanjem, pogosto zanemarjeni oz. celo podcenjevani. Vendar so z novimi tehničnimi možnostmi povezovanja podatkov velike množice terenskih sodelavcev (v tem primeru lovcev) in sistematične analize ter sinteze le-teh s strani usposobljenih raziskovalcev terenska opažanja zopet postala izjemno pomembna, lovci pa postajajo izjemno pomembni »ljubiteljski znanstveniki« (angl. citizen scientists).

Monitoring (spremljanje stanja) populacij prostoživečih živali, ne glede na to ali so uvrščene med lovne vrste (tj. divjad) ali zavarovane vrste, je nujen del sodobnega varstva in/ali trajnostnega upravljanja populacij. Sistematičen monitoring mnogih vrst je potreben tudi zaradi obveznosti, ki izhajajo iz slovenske in evropske zakonodaje.

Le s sodelovanjem lovcev kot izjemno dragocenih terenskih sodelavcev in raziskovalcev, ki lahko zbrane parcialne podatke med sabo povežejo, jih ustrezno statistično obdelajo in analizirajo, je mogoče pridobiti nove, relevantne informacije, ki so izjemno pomembne tudi za izboljšanje upravljavskega procesa. Tako bo, npr., z zbiranjem in analiziranjem podatkov o številu mladičev, ki jih vodijo srne, možno za vsako leto določiti/napovedati prirastek (le-ta se med leti zaradi zunanjih dejavnikov, npr. vremenskih razmer in obroda plodonosnih listavcev, zelo spreminja) in posledično tudi bolj optimalno posegati v populacijo z odvzemom.

Podobno bo možno bolj učinkovito spremljati zdravstveno stanje populacij in ustrezno ter pravočasno odreagirati (npr. napovedati izgube oz. le-te upoštevati pri načrtovanju odvzema). Z beleženjem opažanj redkih in ogroženih vrst (npr. predstavnikov koconogih kur) pa bomo lovci bistveno izboljšali poznavanje njihove razširjenosti, populacijskega statusa in trendov, s čimer bomo pomembno prispevali tudi k varstvu teh vrst ter tako utrdili naše naravovarstveno poslanstvo. 

Aplikacija je namenjena tudi neposredni komunikaciji med lovci in raziskovalci, saj lahko prek nje posredujete kakršnakoli vprašanja v povezavi z vašimi opažanji oz. divjadjo nasploh na naslov: stepchange@famnit.upr.si.

O rezultatih vas bomo redno obveščali. Posameznike z največ vnosi bomo za sodelovanje in še lažje beleženje podatkov o prostoživečih živalih nagradili s sodobnimi lovskimi kamerami.

Vabimo vas, da aplikacijo čim prej preizkusite, npr. ob čakanju divjadi na preži, in jo čim bolj pogosto uporabljate.