Lovska inšpekcija Inšpektorata za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo v pomladanskem obdobju beleži močno povečan pojav sekanja zarasti mejic in zarasti ob vodnih kanalih. Poveča se tudi število kurjenj starega travinja zaradi “čiščenja“ površin. Gre za kršitev določil Zakona o divjadi in lovstvu, ki se nanašajo na prepoved nekaterih posegov na kmetijskih zemljiščih in ob bregovih voda.
Foto: Jure Toš
Zato lovska inšpekcija širšo javnost opozarja, da Zakon o divjadi in lovstvu zaradi varstva in zaščite biotopov divjadi in tudi mnogih zaščitenih živalskih vrstprepoveduje:
sekanje, požiganje ali drugačno uničevanje živih mej, grmišč in s suho zarastjo poraslih površin po pašnikih, travnikih in poljih v času gnezdenja ptic in poleganja mladičev med 1. marcem in 1. avgustom ter
sekanje zarasti ob vodnih bregovih, čiščenje odvodnih kanalov in praznjenje vodnih zajetij med 1. marcem in 1. avgustom.
Vzdrževanje površin s košnjo, tudi ob vodnih kanalih, je dovoljeno, če se izvaja vsako leto in je to del dobre kmetijske prakse. Večletne zarasti v navedenem obdobju ni dovoljeno odstranjevati.
Zakon o divjadi in lovstvu določa, da bi si morali lastniki in izvajalci del prizadevati za ohranjanje površin, ki nudijo ustrezno bivalno okolje prostoživečim živalskim vrstam. Določa namreč:
da si mora v kmetijski krajini lastnik zemljišča oziroma izvajalec del prizadevati za ohranjanje oziroma novo osnovanje skupin drevja in grmovja tako, da pusti najmanj eno desetino površine v prvotni zarasti, ter
da mora izvajalec del pri urejanju vodotokov ohranjati posamezne odseke stare struge ter rastoče drevje in grmovje na njihovih bregovih oziroma s saditvijo drevesnih in grmovnih vrst zagotoviti nepretrgano zarast vsaj enega od obeh bregov struge.
Lovska inšpekcija nadzor nad tovrstnimi kršitvami izvaja čez celo leto in pri tem sodeluje z lovskočuvajsko službo pri upravljavkah lovišč in z naravovarstvenimi nadzorniki, zato javnost v izogib kršitvam poziva k upoštevanju zakonskih določil.
Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Vodstvo Lovske zveze Slovenije se je včeraj sestalo s predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, z državnim sekretarjem dr. Darijem Krajčičem na čelu.
Vodstvo LZS in predstavniki SZS LZS na sestanku z državnim sekretarjem MKGP dr. Krajčičem. Foto: Urša Kmetec
Glavne teme sestanka so bile problematika upravljanja jelenjadi, divjega prašiča in šakala, izboljšanje monitoringa divjadi in nekaterih zavarovanih vrst s sistematičnim vključevanjem lovcev ter nadgradnja izvajanja raziskav divjadi v bodoče.
Predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač je državnemu sekretarju predstavil delo lovske zveze in poudaril, da si lovci želijo sodelovati pri spremembi zakonodaje, saj imajo kar nekaj odprtih vprašanj.
Državni sekretar dr. Krajčič je poudaril, da na ministrstvu cenijo delo vseh lovskih organizacij, čeprav včasih prihaja do različnih mnenj: “Delo vseh lovcev je izjemnega pomena za slovenski prostor, rečemo lahko, da sistem lovskih družin deluje optimalno. Sodelovanje ministrstva z vsemi lovskimi organizacijami je konstruktivno, zato trenutno ni potrebe po spreminjanju. To pa ne pomeni, da se upravljanja z divjadjo ne da še izboljšati.” Napovedal je, da bodo pripravili predlog sprememb in dopolnitev zakon o divjadi in lovstvu.
Predsednik Strokovno-znanstvenega sveta LZS dr. Boštjan Pokorny je predstavil aktivnosti sveta in pomen raziskav na področju divjadi in lovstva. Izvajanje monitoringa posameznih vrst je ena od bistvenih javnih nalog upravljavcev lovišč. Vloga vseh lovcev kot prostovoljcev je zato neprecenljiva. LZS je letos lovcem predstavila novo aplikacijo SRNA (Spremljanje in Raziskovanje Narave z Aplikacijo), v katero vnašajo podatke o opazovanjih divjadi, ki služijo boljšemu načrtovanju upravljanja z divjadjo, nujna pa je strokovna analiza teh podatkov.
Državni sekretar dr. Krajčič se je strinjal, da je monitoring izjemno pomemben, a hkrati izpostavil, da je aplikacij za spremljanje raznih vrst precej, zato meni, da bi bilo smiselno vzpostaviti eno krovno aplikacijo, ki bi zajela več prostoživečih živalskih vrst (ne samo divjadi) in združila vse pridobljene podatke.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je v Uradnem listu RS, št. 58/2022 objavilo 6. javni razpis za ukrep odpravljanje zaraščanja na kmetijskih zemljiščih, s katerim je razpisalo 250.000 evrov nepovratnih sredstev. Vložitev vlog poteka od 19. maja, od 9. ure, do zaprtja javnega razpisa.
Zaraščeno kmetijsko zemljišče | Avtor Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Vlaganja v odpravljanje zaraščanja na kmetijskih zemljiščih pomenijo ponovno vzpostavitev kmetijske pridelave na teh zemljiščih s ciljem povečanja samooskrbe s hrano v Sloveniji. Odpravljanje zaraščanja se izvaja z agromelioracijskimi deli, kot so krčitev grmovja in dreves, izravnava zemljišča in odstranitev kamnitih osamelcev. Podpora se dodeli samo za tiste površine, na katerih so bila dejansko opravljena agromelioracijska dela.
Objavljeni javni razpis potencialnim upravičencem omogoča pridobitev nepovratnih sredstev proračuna Republike Slovenije (RS), in sicer za odpravljanje zaraščanja na zemljiščih, ki so v prostorskem načrtu lokalne skupnosti po namenski rabi prostora opredeljena kot kmetijska zemljišča in so v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, v evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč vpisana kot 1410 ‑ zemljišče v zaraščanju, 1500 ‑ drevesa in grmičevje ali 2000 – gozd.
Finančna pomoč se izplača kot enkratni pavšalni znesek 5000 eurov/ha kmetijskega zemljišča v zaraščanju, oziroma sorazmerno površini, na kateri je bil odpravljeno zaraščanje. Najmanjša površina, za katero se dodeli pomoč, je 0,3 ha, ki je lahko seštevek večjega števila manjših površin, pri čemer posamezna zaraščena površina, na kateri se odpravlja zaraščanje, ne sme biti manjša od 0,1 ha. Upravičenec do podpore je nosilec kmetijskega gospodarstva, ki je lastnik ali zakupnik kmetijskega zemljišča v zaraščanju. Ker gre za državno pomoč, je treba pri tem upoštevati določbe o dodeljevanju pomoči po de minimis v kmetijskem sektorju.
Vložitev vlog poteka od 19. 5. 2022 od 9.00 ure do zaprtja javnega razpisa, ki ga na svoji spletni strani objavi MKGP.
Podrobnejše informacije glede pogojev in obveznosti lahko vlagatelji pridobijo v okviru INFO točke Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja ter Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in na spletnih straneh MKGP.
Dne 13. aprila 2022 je začel veljati nov Zakon o varstvu okolju, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 44/22 (v nadaljevanju: ZVO-2).[1] Z dnem uveljavitve ZVO-2 je prenehal veljati Zakon o varstvu okolja (v nadaljevanju: ZVO-1) in s tem tudi določba drugega odstavka 163. člena ZVO-1, da je divjad po predpisih o lovstvu lastnina države.
Foto: Urša Kmetec
Predlog zakona o varstvu okolja, ki ga je sprejela Vlada Republike Slovenije na 100. redni seji dne 4. 11. 2022[2] ter ga posredovala v obravnavo in sprejem Državnemu zboru, ni vseboval spremembe glede lastništva divjadi in je v 254. členu[3] ohranil obstoječo ureditev iz drugega odstavka 163. člena ZVO-1.
Taka rešitev je bila v predlogu zakona ohranjena na podlagi mnenja oziroma stališč Lovske zveze Slovenije in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Sprememba je nastala na podlagi mnenja Zakonodajno-pravne službe DZ.[4]
Obžalujemo, da je Ministrstvo za okolje in prostor enostavno brez kakršnegakoli razmisleka, in ne da bi Lovsko zvezo Slovenije o tem vsaj obvestilo, iz predloga črtalo določbo, da je divjad po predpisih o lovstvu lastnina države, čeprav obstajajo o tem vprašanju v javnosti različna stališča. Kar pa nas ne preseneča, saj se niso usklajevali niti z resornim ministrstvom, pristojnim za upravljanje z divjadjo. Glede na obstoječo prakso medresorskega usklajevanja bi se o tovrstni spremembi Ministrstvo za okolje in prostor moralo uskladiti z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano!
Ob tem je potrebno opozoriti, da so rastline in živali po Zakonu o ohranjanju narave (v nadaljevanju: ZON)[5] pod posebnim varstvom države[6], da tudi zaščitene prostoživeče živali, kot so velike zveri, nimajo lastnika, temveč le upravljavca, in da je dovoljeno loviti živali lovnih vrst v skladu s predpisi, ki urejajo lov.[7] Tudi Zakon o divjadi in lovstvu (v nadaljevanju: ZDLov-1)[8] jasno določa, da z divjadjo upravlja Republika Slovenija. Trajnostno gospodarjenje z divjadjo pa lahko Republika Slovenija pod pogoji, določenimi s tem zakonom, prenese na usposobljeno pravno osebo kot lovsko pravico. [9] ZDLov-1 tudi jasno določa, da postane divjad, uplenjena v skladu s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi last upravljavca lovišča oziroma lovišča s posebnim namenom.[10]
Glede na navedeno nov Zakon o varstvu okolja ne posega v pravni režim varstva, upravljanja in trajnostnega gospodarjenja z divjadjo, ki ga ureja ZDLov-1, in na noben način ne odpira vrat za kakršnekoli spremembi na tem področju. Lovska zveza Slovenije ne podpira s strani Zakonodajno-pravne službe DZ predlaganega črtanja določb o lastnini, upravljanju in varstvu naravnih dobrin v predlogu ZVO-2, ki je bil posredovan v obravnavo in sprejem Državnemu zboru. Z ohranitvijo posebne določbe o lastnini divjadi tudi v predlogu ZVO-2, kot krovnem zakonu, ki ureja varstvo naravnih dobrin, je predlagatelj opozoril na varovanje divjadi kot splošne naravne dobrine.
[6] 12. člen Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg, 31/18, 82/20 in 3/22 – ZDeb; v nadaljevanju: ZON)
[9] Tretji odstavek 1. člena Zakona o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/04, 120/06-Odl. US, 46/14-ZON, 31/18. 65/20 in 44/22; v nadaljevanju: ZDLov-1)
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) poziva upravljavce lovišč in lovišč s posebnim namenom, da v letu 2022 nadaljujejo z intenzivnim odvzemom vseh vrst divjadi.
Foto: Pixabay
Lovska zveza Slovenije v celoti objavlja poziv MKGP, vendar ob tem ponovno opozarja, da je resorno ministrstvo v celoti spregledalo pomen in vlogo divjadi kot blagovnih rezerv, ki bi jih morala država v čim večji meri zagotavljati za primer izrednih razmer ali krize. Vlado RS bomo zato pozvali k ponovnemu razmisleku, saj je zaloga mesa v naravi bistveno bolj pomembna, kot v hladilnicah blagovnih rezerv. Obstoječi poziv je zato po našem mnenju nesmiseln, na kar smo MKGP že opozorili, zato jih tudi javno pozivamo k ustreznemu vrednotenju vloge in pomena divjadi v naravnem okolju. Stališče Lovske zveze Slovenije je jasno: lovci ne nameravamo odstreliti vse divjadi in smo kategorično proti takemu dejanju.
“V lanskem letu je bilo po zaslugi veliko vloženega napora lovcev v Sloveniji odvzeto rekordno število divjih prašičev in navadnih jelenov. Navedeno je pripomoglo k učinkovitejšemu upravljanju s populacijo obeh vrst divjadi, ki v Sloveniji povzročata več kot 90 % vseh škod od divjadi.
Zaradi vojne v Ukrajini in s tem povezanimi izzivi glede prehranske varnosti, je v letu 2022 zelo pomembno, da se nadaljuje z intenzivnim odvzemom vseh vrst divjadi, saj bi z nadaljnjim uspešnim izvajanjem odstrela vseh vrst divjadi lahko pripomogli k zmanjšanju škod od divjadi na kmetijskih kulturah. S tem bi pomembno prispevali k višji pridelavi in čim večji samooskrbi s hrano v Sloveniji.
Na podlagi navedenega Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano poziva vse upravljavce lovišč in lovišč s posebnim namenom, da izvedejo čim večji odvzem divjadi, ki na kmetijskih kulturah povzroča škodo oziroma da intenzivirajo odvzem divjadi na območjih, kjer se pojavljajo škode na kmetijskih kulturah. Prav tako Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano poziva k uporabi tudi vseh drugih preventivnih ukrepov za preprečevanje škod od divjadi. Z zmanjšanjem škod od divjadi se bo povečala samooskrba Slovenije s hrano in s tem tudi zmanjšala odvisnost Slovenije od uvoza hrane iz drugih držav.”
Upravljavci lovišč in lovišč s posebnim namenom morajo do 3. aprila 2021 pripraviti načrt ravnanja za izvajanje biovarnostnih ukrepov za preprečevanje in zgodnje odkrivanje afriške prašičje kuge pri divjih prašičih.
Foto: Pixabay
Načrt ravnanja je potrebno objaviti na sedežu upravljavca lovišča oziroma na spletni strani upravljavca lovišča ali na krajevno običajen način. Z vsebino načrta ravnanja upravljavec lovišča seznani vse člane in morebitne lovske goste, načrt mora biti dostopen vsakemu članu upravljavca lovišča.
Po sprejemu načrta ravnanja je vsak upravljavec lovišča upravičen do enkratnega nadomestila v višini 200 evrov. Zahtevek za izplačilo upravljavec lovišča posreduje na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano skupaj s priloženim načrtom ravnanja. Če bo upravljavec lovišča načrt ravnanja objavil na svoji spletni strani, je dovolj, da ministrstvu posreduje povezavo do spletne objave. Zahtevek za nadomestilo upravljavec posreduje po pošti na naslov Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana ali, kot priporočajo na ministrstvu, kar na njihov e-naslov gp.mkgp@gov.si.
Na pobudo Lovske zveze Slovenije je v Zakonu o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije covid-19 sprejetih več sprememb, ki omogočajo lažje delo in ohranjajo finančno vzdržnost delovanja upravljalcev lovišč.
Zaradi formalnosti je potrebno podati vlogo na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, zato prosim, da lovske družine opravijo ta formalni del ter izpolnijo in pošljejo obrazce!
predsednik LZS, mag. Lado Bradač
Podrobnejši pogoji za odobobritev znižanja koncesijske dajatve
Na podlagi tretjega odstavka 121. člena Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije covid-19 (Uradni list RS, št. 175/20, 203/20 in 15/21 – ZDUOP) je minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izdal Odredbo o podrobnejših pogojih za odobritev znižanja koncesijske dajatve (Uradni list RS, št. 28/21), ki je začela veljati dne 27. 2. 2021, uporabljati pa se začne naslednji dan po objavi naznanila o prejetju odločitve Evropske komisije o združljivosti sheme državne pomoči po tej odredbi z notranjim trgom v Uradnem listu Republike Slovenije.
Odredba določa podrobnejše pogoje za odobritev znižanja koncesijske dajatve lovskim družinam, upravljavkam lovišča, za leto 2020. Koncesijska dajatev za leto 2020 se lovski družini lahko zniža za delež, ki je prihodek proračuna Republike Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja divjad in lovstvo, in znaša 50 odstotkov celotne koncesijske dajatve za leto 2020.
Ministrstvo, pristojno za divjad in lovstvo, je dne 8. 3. 2021 poslalo lovskim družinam, upravljavkam lovišča, posebno izjavo, ki je priloga te odredbe. Po prejemu izpolnjene in podpisane izjave bo ministrstvo lovsko družino pisno obvestilo o višini koncesijske dajatve za leto 2020 v skladu s predpisom, ki ureja podelitev koncesij za trajnostno gospodarjenje z divjadjo. Pomoč iz te odredbe se odobri najpozneje do 30. junija 2021.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je zaradi številnih vprašanj pripravilo kratka navodila za izvajanje biovarnostnih ukrepov pri lovu.
Foto: Urša Kmetec
Navodila za izvajanje biovarnostnih ukrepov pri lovu – dostopna TUKAJ – so namenjena kot pripomoček lovcem, ki gredo na lov. Navedeni ukrepi že veljajo do preklica!
Ministrstvo obvešča tudi, da so nekoliko spremenili obrazec za izplačilo za nakup opreme za izvajanje načrt ravnanja – dostopen TUKAJ.
In še opomnik, upravljavci lovišč morajo načrte ravnanja za izvajanje biovarnostnih ukrepov za preprečevanje in zgodnje odkrivanje afriške prašičje kuge pri divjih prašičih, pripraviti najkasneje do3. aprila.
Na naši spletni strani uporabljamo piškotke, da vam zagotovimo najustreznejšo uporabniško izkušnjo. S klikom na “Sprejmi” soglašate z uporabo VSEH piškotkov.
This website uses cookies to improve your experience while you navigate through the website. Out of these, the cookies that are categorized as necessary are stored on your browser as they are essential for the working of basic functionalities of the website. We also use third-party cookies that help us analyze and understand how you use this website. These cookies will be stored in your browser only with your consent. You also have the option to opt-out of these cookies. But opting out of some of these cookies may affect your browsing experience.
Necessary cookies are absolutely essential for the website to function properly. This category only includes cookies that ensures basic functionalities and security features of the website. These cookies do not store any personal information.
Functional cookies help to perform certain functionalities like sharing the content of the website on social media platforms, collect feedbacks, and other third-party features.
Performance cookies are used to understand and analyze the key performance indexes of the website which helps in delivering a better user experience for the visitors.
Piškotek
Trajanje
Opis
YSC
session
This cookies is set by Youtube and is used to track the views of embedded videos.
Analytical cookies are used to understand how visitors interact with the website. These cookies help provide information on metrics the number of visitors, bounce rate, traffic source, etc.
Advertisement cookies are used to provide visitors with relevant ads and marketing campaigns. These cookies track visitors across websites and collect information to provide customized ads.
Piškotek
Trajanje
Opis
IDE
1 year 24 days
Used by Google DoubleClick and stores information about how the user uses the website and any other advertisement before visiting the website. This is used to present users with ads that are relevant to them according to the user profile.
test_cookie
15 minutes
This cookie is set by doubleclick.net. The purpose of the cookie is to determine if the user's browser supports cookies.
VISITOR_INFO1_LIVE
5 months 27 days
This cookie is set by Youtube. Used to track the information of the embedded YouTube videos on a website.
Foto: Urša Kmetec
