Tag: mladiči

Opozorilo pred spomladansko košnjo

  By ,

Ker so pred nami prazniki, ki so tudi čas različnih del na prostem, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) opozarja, da je čas spomladanske košnje tudi čas poleganja mladičev prostoživečih živalskih vrst. Dela na poljih in travnikih vplivajo tudi na prostoživeče živalske vrste.

Divjadi in pticam prijazni načini košnje od sredine travnika navzven. Avtor: Lovska družina Radenci, 2011.

Slika: smer košnje – način košnje naj bo od sredine proti robu travnika. Pri takem načinu košnje imajo živali zaradi motečega ropota traktorja in kosilnika možnost zbežati s travnika (legenda: sliki A – košnja odznotraj navzven; sliki B – košnja daljših ali večjih površin; sliki C – košnja ob cesti; slika D – nepravilna smer košnje).

Še posebej so zaradi načina življenja v prvih dneh po rojstvu ogroženi mladiči srnjadi. Veliko mladih živali se ob nevarnosti pritaji, postanejo negibne, pritisnejo se ob tla in želijo biti neopazne. Vendar je prirojeni instinkt, ki jim zagotavlja večje možnosti za preživetje, pri sodobni košnji za žival usoden. Podobne uničujoče posledice nastanejo pri ptičih, ki gnezdijo na travniku.

Zato MKGP še posebej opozarja na možnosti, ki vplivajo na zaščito prostoživečih živalskih vrst. Zakon o divjadi in lovstvu v 32. členu določa:

»(1) Pri rabi kmetijskih zemljišč se upoštevajo usmeritve iz načrtov za upravljanje z divjadjo.

(2) Fitosanitarna sredstva za varstvo kmetijskih kultur se smejo uporabljati samo v skladu s predpisi o uporabi teh sredstev in na način, ki divjad najmanj ogroža.

(3) Če se z uporabo fitosanitarnih sredstev povzroči pogin ali obolelost divjadi, je povzročitelj za povzročeno škodo odgovoren po splošnih predpisih o odškodninski odgovornosti.

(4) Pri opravljanju kmetijskih del, zlasti s stroji, ki ogrožajo divjad, je potrebno obvezno uporabljati preventivna sredstva in načine dela za preprečevanje oziroma omejevanje izgub divjadi na leglih in gnezdih. Republika Slovenija subvencionira nabavo teh sredstev, lastniki in drugi upravljavci zemljišč pa so sredstva dolžni uporabljati.

(5) Sekanje, požiganje ali drugačno uničevanje živih mej, grmišč in s suho zarastjo poraslih površin po pašnikih, travnikih in poljih je prepovedano v času gnezdenja ptic in poleganja mladičev, med 1. marcem in 1. avgustom.

(6) V kmetijski krajini si mora lastnik zemljišča oziroma izvajalec del prizadevati za ohranjanje oziroma novo osnovanje skupin drevja in grmovja tako, da pusti najmanj eno desetino površine v prvotni zarasti.«

Prav tako v voluminozni krmi ne smejo ostati ostanki kadavrov živali, saj je to lahko povezano tudi s tveganjem za razvoj bolezni pri domačih živalih. Za varnost živali na travinju je mogoče poskrbeti s pravilno smerjo košnje, ki živalim omogoča beg s travnika. Košnjo je zato treba opravljati s sredine travnika proti robu in ne od roba proti sredini.

Na večjih površinah je treba najprej pokositi dva vzdolžna pasova njive ob robu, nato pa začeti s košnjo od notranjega dela travnika navzven. Travnike, ki ležijo ob cestah, je treba kositi vzporedno s cestiščem in v smeri stran od cestišča, da divjad in druge živali ne uidejo na cesto. Prav tako se lahko na traktorjih uporabijo verige, ki s hrupom odganjajo živali.

Vir: Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, MKGP

Previdno v naravi!

  By , ,

Spomladi ima veliko živali mladiče, zato odsvetujemo sprehajanje s psi po gozdu. Pse moramo imeti vedno pod nadzorom, saj lahko spuščeni psi preganjajo in poškodujejo divjad. 

Foto: Barbara Ložar

Med sprehodom po gozdu se držimo označenih poti. Na svojo prisotnost opozorimo z nekoliko glasnejšo hojo in govorjenjem, da se nam živali lahko umaknejo. Prostoživeče živali so v obdobju, ko polegajo mladiče, še posebej občutljive. V času, ko iščejo hrano, mladiče pustijo same. Mladičem se ne približujemo in jih ne hranimo.

Medvedke se običajno začnejo pariti maja in junija in v tem obdobju odženejo lanske mladiče, da jih samci ne poškodujejo. Mladiči se morajo znajti sami in se pri tem lahko zelo približajo človeku. Pes, ki ni na povodcu, bo ob srečanju z medvedom zbežal k gospodarju in medveda pripeljal neposredno k nam. Previdni naj bodo tudi kolesarji, saj so hitri in tihi, s tem pa medveda ne opozorijo nase in ga lahko presenetijo. Ob morebitnem srečanju z medvedom se počasi in ritensko umikajte.

Divje svinje, ki polegajo med marcem in majem, se skrivajo v gostem kritju, hranijo se ponoči, zato so možnosti, da nanje naletimo podnevi zelo majhne. V zadnjih desetih letih ne beležimo niti enega napada divje svinje na človeka. Napadalne bi lahko bile, če bi naleteli na gnezdo svinje z majhnimi mladiči. V takšnem primeru se počasi umaknemo.

Ne dotikaj se me, moja mama je v bližini!

Srne praviloma polegajo mladiče v drugi polovici maja in v začetku junija, večinoma na travnikih. Ko iščejo hrano, mladiče odložijo v visoko travo oziroma kritje in jih poiščejo le ob dojenju. Čeprav morda mladič deluje izgubljeno in nebogljeno, je njegova mama nekje v bližini. Mladičev se ne dotikajte, sploh pa ne z golimi rokami, saj tako prenesete svoj vonj na mladiča in s tem povzročite nepopravljivo škodo. Srna takšnega mladiča zaradi vonja po ljudeh ne sprejme več.

Brezplačne plakate lahko dobite na Lovski zvezi Slovenije.

Previdno pri košnji!

Nevarnost, ki v tem obdobju preti številnim prostoživečim živalim, je košnja. Pred košnjo je priporočljivo s šolanim psom preiskati travnike, v zadnjih letih jih vse več uporablja drone s termo kamero. Košnjo začnemo na sredini travnika in nadaljujemo proti robu ter tako preprečimo divjadi, da bi se nagonsko pritajila na mestu. S pomočjo pokošenih šopov trave lahko mladiča srnjadi, če je to potrebno, prenesemo v primerno kritje v bližini. Pri košnji zadnjih pasov je priporočljivo zmanjšati hitrost košnje, da se lahko prostoživeče živali še pravočasno umaknejo na varno.

Kmetovalcem svetujemo, da pri košnji uporabljajo tudi svetlobna ali zvočna odvračala. Če med pokošeno travo, ki naj bi kasneje postala kakovostna travna silaža, naključno zaide del živalskega tkiva pokošene živali, krma v krogu cca 40 cm, za živino ni primerna. Ob zaužitju takšne krme lahko živina resneje oboli ali celo pogine. Več o postopkih reševanja prostoživečih živali pri košnji v aprilski številki Lovca.

Če napadejo vrane …

  By ,

V Zagrebu se v zadnjih dneh vrstijo prijave o napadih sivih vran, pri nas pa letos klicev o napadih še nismo prejeli. Lovska zveza Slovenije v takšnih primerih ne more storiti ničesar, saj gre za napade vran na nelovnih površinah.

Foto: Katarina Flajšman

Če gre za ponavljajoče napade, lahko pokličete na telefonsko številko 113, čeprav sistematične rešitve ni mogoče zagotoviti. V primeru, da je nastala škoda, jo lahko prijavite na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ali na Zavod za gozdove Slovenije. 

“Večina napadov vran je lažnih”

Do konfliktnih situacij prihaja predvsem v v času vzreje mladičev, od sredine maja do sredine junija. Dr. Boštjan Pokorny z Visoke šole za varstvo okolja je že pred časom pojasnil, da je velika večina napadov vran lažnih, ko se vrane le spreletijo nad glavo. “Praviloma vrane to počno v bližini gnezda in ko želijo zaščititi svoje mladiče. Zares napadejo le izjemoma. Kar lahko storimo je, da se čim bolj izogibamo lokacijam, kjer so vrane že bile agresivne oziroma neposredne bližine gnezd,” svetuje.

Izredni odstrel sivih vran v naseljih ni izvedljiv oziroma ni možen ne z zakonodajnega in ne z varnostnega vidika ter tudi ne z vidika sprejemljivosti med prebivalci. Možen ukrep, ki ima tudi največjo podporo med prebivalci, je plašenje s sredstvi, ki ne povzročajo hrupa, pogojno pa tudi sokolarjenje. Vendar pa ta ukrepa nista uporabna v času, ko so vrane agresivne oziroma po izvalitvi mladičev.

Več o vranah v urbanem okolju TUKAJ.

Foto: Pixabay

PREVIDNO V NARAVI: Prostoživeče živali polegajo mladiče, zato so še posebej občutljive

  By ,

V spomladanskem času, ko ima veliko živali mladiče, odsvetujemo sprehajanje s psi po gozdu, sploh izven gozdnih poti. Pse moramo imeti vedno pod nadzorom, saj lahko spuščeni psi preganjajo divjad in jo poškodujejo. 

Na Lovski zvezi Sloveniji lahko dobite brezplačne plakate, ki opozarjajo, da v tem obdobju srne polegajo mladiče.

Med sprehodom po gozdu se držimo označenih poti. Na svojo prisotnost opozorimo z nekoliko glasnejšo hojo in govorjenjem; da se nam živali lahko umaknejo. Vse obiskovalce narave želimo opozoriti, da so prostoživeče živali v obdobju, ko polegajo mladiče, še posebej občutljive. V času, ko iščejo hrano, mladiče pustijo same. Mladičem se ne približujemo in jih ne hranimo.

Divje svinje, ki polegajo med marcem in majem, se skrivajo v gostem kritju, hranijo se ponoči, zato so možnosti, da nanje naletimo podnevi zelo majhne. V zadnjih desetih letih ne beležimo niti enega napada divje svinje na človeka. Napadalne bi lahko bile, če bi naleteli na gnezdo svinje z majhnimi mladiči. V takšnem primeru se počasi umaknemo.

Ne dotikaj se me, moja mama je v bližini!

Srne praviloma polegajo mladiče v drugi polovici maja in v začetku junija, večinoma na travnikih. Ko iščejo hrano, mladiče odložijo v visoko travo oziroma kritje in jih poiščejo le ob dojenju. Čeprav morda mladič deluje izgubljeno in nebogljeno, je njegova mama nekje v bližini. Mladičev se ne dotikajte, sploh pa ne z golimi rokami, saj tako prenesete svoj vonj na mladiča in s tem povzročite nepopravljivo škodo. Srna takšnega mladiča zaradi vonja po ljudeh ne sprejme več.

Medvedke se običajno začnejo pariti maja in junija in v tem obdobju odženejo lanske mladiče, da jih samci ne poškodujejo. Mladiči se morajo znajti sami in se pri tem lahko zelo približajo človeku. Pes, ki ni na povodcu, bo ob srečanju z medvedom zbežal k gospodarju in medveda pripeljal neposredno k nam. Previdni naj bodo tudi kolesarji, saj so hitri in tihi, s tem pa medveda ne opozorijo nase in ga lahko presenetijo.

Pri medvedih je pogost poskus strašilnega napada, kar pomeni, da želijo človeka, ki je zanje vsiljivec, sprva samo pregnati. To pogosto naredi tudi medvedka, ki vodi mladiča. Nevarno pa je, kadar se človek znajde med medvedko in mladiči. Takrat medvedka meni, da so njeni mladiči ogroženi in sledi pravi napad. Ob morebitnem srečanju z medvedom se vedemo umirjeno – umikamo se počasi in ritensko, ne obrnemo mu hrbta. Ne pobegnemo, ker bi nam v tem primeru verjetno sledil.

Previdno pri košnji!

Nevarnost, ki v tem obdobju preti številnim prostoživečim živalim, je košnja. Pred samo košnjo je zato priporočljivo s šolanim psom preiskati travnike, v zadnjih letih jih vse več uporablja drone s termo kamero. Košnjo začnemo na sredini travnika in nadaljujemo proti robu ter tako preprečimo divjadi, da bi se nagonsko pritajila na mestu. S pomočjo pokošenih šopov trave lahko mladiča srnjadi, če je to potrebno, prenesemo v primerno kritje v bližini. Pri košnji zadnjih pasov je priporočljivo zmanjšati hitrost košnje, da se lahko prostoživeče živali še pravočasno umaknejo na varno.

Kmetovalcem svetujemo, da pri košnji uporabljajo tudi svetlobna ali zvočna odvračala. Če med pokošeno travo, ki naj bi kasneje postala kakovostna travna silaža, naključno zaide del živalskega tkiva pokošene živali, krma v krogu cca 40 cm, za živino ni primerna. Ob zaužitju takšne krme lahko živina resneje oboli ali celo pogine.