Obetajo se spremembe lovske zakonodaje – prostoživeče živali pod skrbnim varstvom države

So potrebne spremembe sistema upravljanja z zavarovanimi vrstami? Kakšne novosti zakona o divjadi in lovstvu se obetajo? Je napočil čas za nadgradnjo nalog in pooblastil lovskega čuvaja? Ali nas afriška prašičja kuga še ogroža? Kako podnebne spremembe in onesnaženje ter nesonaravni gradbeni posegi v vodotoke vplivajo na ribji živelj, so bila vprašanja, ki sta jih izpostavili Lovska zveza Slovenije in Ribiška zveza Slovenije na današnji skupni novinarski konferenci.

Foto: Nuša Božičnik

“Lovska zveza Slovenije se je januarja letos prvič uspela sestati z ministrom za okolje in prostor, ki je napovedal ustanovitev posebne delovne skupine za področje upravljanja z zavarovanimi živalskimi vrstami. Kar nekaj tovrstnih skupin je že bilo ustanovljenih v preteklosti, pa smo na koncu žal morali poiskati rešitev na Upravnem sodišču, ki je v preteklem letu – verjetno bo sodba zaznamovala tudi letošnje leto – odločilo, da so tudi na področju zavarovanih vrst, kjer je populacija v ekstremnem porastu, dovoljeni ukrepi – tudi odvzem iz narave,” je povedal predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač.

“Na sestanku na Ministrstvu za okolje in prostor smo se pogovarjali tudi o že mnogokrat izpostavljeni temi – to je vožnji z motornimi vozili v naravnem okolju, ki je problematično zlasti na področju Pohorja in ponekod na Primorskem. Imamo namreč tako milo zakonodajo, da mnogi prihajajo iz tujine, saj pri nas raje plačajo izjemno nizko kazen in se še naprej vozijo z motornimi vozili v naravnem okolju. V Italiji in Avstriji si kaj takega težko privoščijo. Žal naša država še vedno ni postavila normativov na tem področju,” je pojasnil Bradač in dodal, da je nesprejemljivo, da se lahko v mirno cono z motornimi vozili pripelje kdorkoli in brez zadržkov plaši prostoživeče živali.

Lovci smo za ureditev razmer pripravljeni sodelovati – imamo preko 3.000 usposobljenih lovskih čuvajev, ki bodo v primeru spremembe zakonodaje in s pridobitvijo pooblastil lahko spremljali in nadzirali vožnjo z motornimi vozili v naravnem okolju. Druga možnost je, da država ustanovi gozdno policijo in končno zagotovi red na tem področju.

Foto: Nuša Božičnik

Spremembe lovske zakonodaje

V letošnjem letu se pripravljajo spremembe Zakona o divjadi in lovstvu – v 1. členu naj bi bilo zapisano, da so prostoživeče živali pod skrbnim varstvom države. S tem bi odpravili pravno praznino, ki je nastala s črtanjem 163. člena Zakona o varstvu okolja, iz katerega so preprosto umaknili določbo, da je divjad lastnina države. Lovska zveza Slovenije ni zagovornik tega, da bi živali morale imeti lastnika, naš predlog je, da jih je potrebno s posebno skrbnostjo varovati in da so pod patronatom oz. varstvom države, je pojasnil Bradač: “To pomeni, da se država zaveže, da bo skrbela za vse živali v naravnem okolju; da so skupno dobro, ne pa od nikogar oz., da to po sklepanju nekaterih pomeni, da je divjad od vsakogar. Prvo vprašanje kriminalista, ki se ukvarja s preprečevanjem nezakonitega lova je – kdo je oškodovanec, če divjad nima lastnika?”

V spremembo lovske zakonodaje naj bi vključili tudi nekatere rešitve na področju lovske kinologije. Lovski psi so trenutno kljub njihovi vlogi pri izpolnjevanju nalog v javnem interesu pravno izenačeni s t. i. družnimi psi, ki ne opravljajo nobenih specifičnih nalog, ki bi jih odrejal javni interes. S tem bi zagotovili ustrezne pravne temelje za uporabo, šolanje in preizkušanje lovskih psov na načine, ki so nujno potrebni za kasnejše uspešno izvajanje njihovih nalog v javnem interesu.

Vrnitev odvzetih zemljišč

Še vedno ni urejena problematika odvzema zemljišč s strani Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Lovske družine so pred leti kupile zemljišča, jih pošteno plačale, pa so jim bila ta kljub odvzeta, saj na bi šlo za splošno ljudsko premoženje. “S prejšnjim kmetijskim ministrom smo se dogovarjali o začasni rešitvi, da bi lovske družine, ki imajo pogodbo o nakupu, dobile odvzeta zemljišča v brezplačni najem za 99 let. Vendar na skladu na to niso bili pripravljeni pristati. Še vedno potekajo postopki proti (trenutno) 70 lovskim družinam. In čeprav so se nekatere lovske družine uspele vpisati v Zemljiško knjigo, sklad tudi njim jemlje zemljišča. Naša zahteva je, da se spremeni lovska zakonodaja, in da za lovske družine veljajo enaka pravila, kot za edino izjemo – pašne skupnosti. Pošteno je in čas je, da se to uredi,” izpostavlja Bradač.

Slovenija še vedno prosta APK, a to se lahko hitro spremeni

“Na izbruh afriške prašičje kuge (APK) v Sloveniji smo dobro pripravljeni,” je zatrdil mag. Božo Zakrajšek, direktor Strokovne službe LZS. “Slovenija je še vedno prosta APK, a to se lahko spremeni v vsakem trenutku, saj gre za zelo nalezljivo in lahko prenosljivo bolezen.” APK je konec lanskega leta – po petih letih ponovno izbruhnila na Češkem. V Slovenijo bi lahko prišla iz Madžarske, ki je nedavno zabeležila 26 izbruhov APK (v letu 2022 skupno 523), preko Bolgarije, ki je nedavno zabeležila 36 izbruhov (v letu 2022 skupno 196), Slovaške, ki je imela lani 550 izbruhov APK, nedavno pa 41, ter preko Srbije, ki je nedavno prijavila 22 izbruhov APK, lani pa skupno 76.

“Če bo APK prišla v Slovenijo, bo to imelo velike posledice ne le za lovce, tudi gospodarska škoda bo velika. Če bi APK, na primer, izbruhnila na področju Krima, bi to pomenilo, da se okuženo območje zapre ne le za lovce, temveč tudi za pohodnike, sprehajalce, gobarje, kolesarje … – za vse. Policija bi nadzirala, da nihče ne vstopa v zaprto območje. Ukrepi bi bili številni, neprijetni in dolgotrajni,” je poudaril Zakrajšek.

GRADIVO SKUPNE NOVINARSKE KONFERENCE LZS IN RZS

Foto: Nuša Božičnik

Doživeti lovski praznik v Murski Soboti potrdil tradicijo in veljavo zelene bratovščine

Zveza Lovskih družin (ZLD) Prekmurje pod vodstvom predsednika dr. Arpada Köveša je 21. oktobra v gledališki dvorani Park v Murski Soboti pripravila slovesnost ob visokem jubileju organiziranega lovstva na levem bregu Mure.

Foto: Marjan Gselman

Poleg članov zelene bratovščine ter njihovih lovskih tovarišev iz sosednje Madžarske so jo z obiskom počastili tudi mnogi prekmurski župani in poslanci Državnega zbora iz dežele štorkelj, kot radi poimenujemo naše lepo Prekmurje. Slovesnost je bila skrbno pripravljena in na visokem nivoju. Prekmurski lovci so vnovič dokazali, da so trdni člen v verigi slovenske lovske organizacije, in da globoko spoštujejo svoje zgodovinske korenine.

100 let organiziranega lovstva v Prekmurju in 50 let delovanja Prekmurskih rogistov

Prireditev je domiselno povezoval in vodil Edvard Jakšič, vse udeležence pa je pozdravil predsednik  ZLD Prekmurje dr. Arpad Köveš. Njegove izbrane besede so sicer zvenele praznično, a sporočilno odmevno, saj je med drugim povedal, da »so obletnice lepi spomini na začetke delovanja, a da vendarle živimo v času hitro se spreminjajočih družbenih sprememb, na osnovi česar se stalno porajajo ideje o preoblikovanju po naši oceni dobro urejenega lovstva, kar nam zavidajo tudi v tujini. Ne zavračamo pozitivnih sprememb, saj je treba iti v korak s časom, vendar so med njimi tudi ideje, ki so za nas dostikrat nesprejemljive. V tem oziru ima območna zveza v navezi z našo krovno lovsko organizacijo, Lovsko zvezo Slovenije, pomembno nalogo, da zagovarja interese lovstva.«

Köveš je omenil prostovoljno delo slovenskih lovcev, ki je prav tako odlika  lovcev v Prekmurju, saj izvajajo mnoge naloge in aktivnosti, ki so povezane s poslanstvom lovstva, a imajo tudi širši družbeni pomen. Ni pozabil poudariti, da prekmurski lovci dobro sodelujejo z državnimi organi in ustanovami, z lokalnimi skupnostmi in z drugimi organizacijami in ustanovami, ko gre za vprašanja lovstva, varstva narave, rabe okolja, kulture in izobraževanja.

Foto: Marjan Toš

O bogati lovski tradiciji, o lovskem tovarištvu in prizadevanjih za ohranitev temeljnih vrednot slovenskega lovstva, je v kratkem pozdravnem nagovoru spregovoril predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač. Omenil je nekatera odprta vprašanja in opozoril, da je lovska organizacija odgovorni dejavnik na področju aktivnega varstva narave in divjadi, in da bodo temu primerne tudi pričakovane in napovedane spremembe ali dopolnitve lovske zakonodaje.

»V zadnjih nekaj letih smo na področju lovstva dosegli več vsebinskih sprememb, na katere se moramo še sami navaditi. Pri tem pa ne smemo pozabiti naše lovske etike, ki je ne glede na spremembe poglavitni ključ pri razvoju in poslanstvu lovstva«, je med drugim dejal mag. Bradač in dodal, da smo slovenski lovci lahko uspešni »samo združeni in enotni«.

V duhu tega sporočila je nastopil tudi slavnostni govornik, lovec in predsednik Državnega sveta Republike Slovenije Alojz Kovšca. Izpostavil je lovsko tradicijo, lovsko etiko in kulturo, običaje in lovsko tovarištvo, ki druži in povezuje slovenske lovce. »Kljub temu, da je možnosti za preživljanje prostega časa vse manj, smo lahko veseli, da v lovske vrste prihajajo mlajši ljudje in še bolj veseli, da imamo med nami tudi lovske tovarišice«, je slikovito dejal slavnostni govornik.

Po njegovih besedah je lovska tradicija na slovenskih tleh del dediščine, zato slovenskih lovcev in lovske organizacije ne morejo zamajati nobene politične spremembe. »Politični sistemi in politiki se menjavajo, slovenski lovci pa ostajamo. Zvesti smo zeleni barvi, našemu lovskemu kroju in privrženi načelom plemenitega delovanja v korist varovanja narave in divjadi«, je še izpostavil Kovšca. Lovcem iz Prekmurja je čestital ob stoletnem jubileju in temu voščilo dodal še čestitko prekmurskim rogistom ob njihovem »Abrahamu«.

Edini še živeči ustanovni član Prekmurskih rogistov Anton Vidonja. Foto: Marjan Toš

Društvo Prekmurski rogisti vodi predsednik Rudi Slogovič. Ob jubileju so posej pozdravili edinega še živečega ustanovnega člana Antona Vidonjo. Prekmurski rogisti so bili, so in bodo ostali veliki ambasadorji slovenske lovske kulture in to so potrdili tudi z nastopom na slovesnosti ob zlatem jubileju skupine, ki jo je vidno zaznamoval legendarni prof. Jože Grlec.

V  bogatem, lovsko  in rahlo prekmursko obarvanem kulturnem programu so nastopili Prekmurski rogisti pod umetniškim vodstvom prof. Staneta Peterke, Pevsko društvo prekmurskih lovcev in mlada glasbena skupina Ethnotrip – »FALAJČEK«, ki je pričarala delček prekmurske glasbene dediščine in z nežnim prekmurskim melosom »pobožala« srca obiskovalcev.

Ob jubileju je ZLD Prekmurje iz rok predsednika slovenskih lovcev mag. Bradača prejela plaketo LZS ter veliko čestitk, daril in spominskih plaket mnogih slovenskih območnih lovskih zvez. Lepo prireditev so sklenili s prijetnim družabnim srečanjem in obujanjem spominov. Ob jubileju so izdali tudi spominski zbornik in značko. Prekmurski lovski praznik, vreden vsega spoštovanja.

Dr. Marjan Toš

Vodstvo LZS z državnim sekretarjem Krajčičem o aktualnih temah s področja lovstva

Vodstvo Lovske zveze Slovenije se je včeraj sestalo s predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, z državnim sekretarjem dr. Darijem Krajčičem na čelu.

Vodstvo LZS in predstavniki SZS LZS na sestanku z državnim sekretarjem MKGP dr. Krajčičem. Foto: Urša Kmetec

Glavne teme sestanka so bile problematika upravljanja jelenjadi, divjega prašiča in šakala, izboljšanje monitoringa divjadi in nekaterih zavarovanih vrst s sistematičnim vključevanjem lovcev ter nadgradnja izvajanja raziskav divjadi v bodoče.

Predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač je državnemu sekretarju predstavil delo lovske zveze in poudaril, da si lovci želijo sodelovati pri spremembi zakonodaje, saj imajo kar nekaj odprtih vprašanj.

Državni sekretar dr. Krajčič je poudaril, da na ministrstvu cenijo delo vseh lovskih organizacij, čeprav včasih prihaja do različnih mnenj: “Delo vseh lovcev je izjemnega pomena za slovenski prostor, rečemo lahko, da sistem lovskih družin deluje optimalno. Sodelovanje ministrstva z vsemi lovskimi organizacijami  je konstruktivno, zato trenutno ni potrebe po spreminjanju. To pa ne pomeni, da se upravljanja z divjadjo ne da še izboljšati.” Napovedal je, da bodo pripravili predlog sprememb in dopolnitev zakon o divjadi in lovstvu.

Predsednik Strokovno-znanstvenega sveta LZS dr. Boštjan Pokorny je predstavil aktivnosti sveta in pomen raziskav na področju divjadi in lovstva. Izvajanje monitoringa posameznih vrst je ena od bistvenih javnih nalog upravljavcev lovišč. Vloga vseh lovcev kot prostovoljcev je zato neprecenljiva. LZS je letos lovcem predstavila novo aplikacijo SRNA (Spremljanje in Raziskovanje Narave z Aplikacijo), v katero vnašajo podatke o opazovanjih divjadi, ki služijo boljšemu načrtovanju upravljanja z divjadjo, nujna pa je strokovna analiza teh podatkov.

Državni sekretar dr. Krajčič se je strinjal, da je monitoring izjemno pomemben, a hkrati izpostavil, da je aplikacij za spremljanje raznih vrst precej, zato meni, da bi bilo smiselno vzpostaviti eno krovno aplikacijo, ki bi zajela več prostoživečih živalskih vrst (ne samo divjadi) in združila vse pridobljene podatke.

Foto: Urša Kmetec

Podpis pogodbe o donaciji licenc za aplikacijo za ocenjevanje trofej I-Trophy

Na letošnjem lovskem in ribiškem sejmu v Gornji Radgoni sta predsednik LZS, mag. Lado Bradač in direktor podjetja M-PUP d.o.o., Uroš Pirc podpisala pogodbo o donaciji 500 licenc za aplikacijo  I-Throphy za ocenjevanje lovskih trofej za namen izvajanja nalog javne službe na področju trajnostnega gospodarjenja z divjadjo. Posamezne licence bodo prejele vse članice LZS ter nekateri posamezniki v  nekaterih delovnih telesih, komisijah in območnih zvezah LZS.

Predsednik LZS, mag. Lado Bradač (levo) in  Uroš Pirc (v sredini), direktor M-PUP d.o.o. pri podpisovanju pogodbe o donaciji licenc za I-Trophy. Pri razvoju aplikacije je sodeloval dr. Hubert Potočnik (desno). Foto: Andrej Miklavčič

Digitalizacija družbe v zadnjem desetletju je prinesla številne spremembe. »Pametne« mobilne telefone in druge mobilne naprave danes uporablja že skoraj vsak. Zato ni naključje, da so zanje razvili na tisoče aplikacij, ki so pravzaprav pripomočki, ki nam olajšajo ali omogočijo izvajanje stvari, za katere smo v preteklosti potrebovali priročnike, navodila, merilne naprave, kalkulatorje in fotoaparate. Z mobilnimi napravami in aplikacijami nam je sedaj vse to  vedno pri roki.

Trenutno omogoča ocenjevanje trofej šestih parkljarjev

S to mislijo so razvili tudi aplikacijo I-Trophy, ki bi jo na kratko lahko opisali kot pripomoček za ocenjevanje trofej divjadi po sistemu CIC, ki pa ima ambicijo, da postane veliko več. Aplikacija trenutno omogoča ocenjevanje trofej šestih najpogostejših vrst evropskih parkljarjev: evropske srne, navadnega jelena, damjaka, gamsa, muflona ter divjega prašiča. V prihodnosti se bo aplikacija razvijala, dopolnjevala, izpopolnjevala in omogočala ocenjevanje še večjega števila vrst vključno z zvermi. Za ocenjevanje rogovja srnjadi je aplikacija brezplačna in prosto dostopna na www.i-trophy.com.  Aplikacija je  v sedanji obliki namenjena vsem evropskim lovcem in je trenutno dostopna v treh evropskih jezikih; poleg slovenščine še v angleškem in nemškem, v pripravi pa je še v italijanskem, španskem, francoskem, madžarskem in hrvaškem jeziku.

Aplikacija I-Trophy je zasnovana tako, da ocenjevalca po izbiri vrste divjadi enostavno vodi od meritve do meritve. Način posamezne meritve je nazorno prikazan s fotografijo, ki si jo lahko uporabnik tudi poveča oziroma si natančneje ogleda podrobnosti, ki ga zanimajo. Dodatno pa si lahko odpre tudi besedilo z dodatno informacijo o pravilnem poteku merjenja in točkovanju.

Pregledna in enostavna aplikacija

Aplikacija je torej zasnovana tako, da lahko uporabnika tudi poučuje o merjenju in točkovanju. Pri vrednostih pri katerih se točkuje razmerje med razkrečenostjo in dolžino rogov(ja) aplikacija sama izračuna ustrezne vrednosti točk, prav tako se na primer avtomatično izračunajo vrednosti točkovanja kron pri navadnem jelenu na podlagi vnesenega števila dolgih in srednje dolgih parožkov v kronah, ali pa izmerjenih dolžine lednikov. Aplikacija I-Trophy samodejno izračuna nekatere sestavljene vrednosti kot je npr. vrednost C-indeksa pri muflonu in pretvori v morebitne odbitne točke ali pa na podlagi vnosa starosti (gams) doda ustrezne točke.

Pogled v aplikacijo I-Trophy.

Po vnesenih meritvah in neposrednemu točkovanju pribitkov in odbitkov si lahko uporabnik ogleda seznam vseh meritev oziroma neposrednih točkovanj posameznega ocenjevanja in se po potrebi vrne na  meritev, ki jo želi popraviti. Pred izračunom točk uporabnik v aplikacijo vnese ime meritve ( npr. vrsto_uplenitelja_datum) meritvam pa lahko po želji doda še do šest že posnetih fotografij v telefonu ali pa jih naredi neposredno, odvisno od izbire ustreznega gumba. S klikom na gumb odda meritve v izračun točk in pripravo točkovalnega lista, ki ga kot trofejni list lahko pošlje (izvozi) kot datoteko pdf neposredno v svoj telefon, svojim stikom v telefonu npr. preko aplikacije Viber, WhatsApp, Messenger ali pa na e-mail (Gmail), oziroma podatkovne shrambe v oblaku (npr. Drive).

Uporaba aplikacije I-Trophy je pregledna in enostavna ter omogoča hitro priučitev njene uporabe, izkušenejši uporabniki pametnih telefonov in drugih aplikacij pa posebnega učenja oziroma »treninga« niti ne bodo potrebovali. Prepričani smo, da se bo z uporabo aplikacije povečala dostopnost znanj potrebnih za ocenjevanje trofej divjadi med (mladimi) lovci, prispevala pa bo tudi h kulturi spoštljivega odnosa do trofej in divjadi.

dr. Hubert Potočnik

Štajerski lovci podprli gradnjo nacionalnega lovskega centra

Na delnem občnem zboru Lovske zveze Slovenje za območje Lovske zveze Maribor v Zg. Polskavi so podprli predlog začetka gradnje modernega nacionalnega lovskega centra Zlatorog v Lukovici.

Foto: Božidar Kunej

Kot je povedal predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač, so za bodoči center dokupili še nekaj dodatnih zemljišč, za naložbo pa bodo zagotovili sredstva tudi z naslova prodaje vile Zlatorog, na Župančičevi ulici 9, v Ljubljani, kjer je sedanji sedež Lovske zveze Slovenije.

Udeleženci občnega zbora so se zavzeli za čim hitrejši začetek izgradnje centra, v katerem mora biti na novo postavljen tudi moderni lovski muzej s sodobno muzeološko infrastrukturo in strokovno knjižnico. Prav tako morajo biti v novem centru sodobno opremljene učilnice za izvajanje vseh izobraževalnih programov Lovske zveze Slovenije.

Lovske organizacije opravljajo pomembno javno službo na področju varstva narave

Sicer je mag. Bradač štajerske lovce seznanil z uspešnim izvajajem ukrepov za zatiranje afriške prašičje kuge in opozoril na velik pomen lovske organizacije pri izvajanju nekaterih javnih nalog, ki jih je sposobna izvesti le izvesti lovska organizacija. Napovedal je pravilnik o uporabi lovskega orožja na nelovnih površinah in omenil prizadevanja za vrnitev odvzetih zemljišč lovskim družinam od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Slovenije.

Delni občni zbor LZS je postregel z zanimivimi vprašanji 2022. Foto: Božidar Kunej

Govorili so tudi o zavarovanju lovcev pri opravljanju javne službe in o nekaterih aktualnih vprašanjih glede lastništva divjadi. Lovska zveza Slovenije se zavzema za dolgoročno reševanje problematike upravljanja z velikimi zvermi, še zlasti z volkom in rjavim medvedom. Izpostavili so tudi prostovoljno delo lovcev pri upravljanju z lovišči in skrb lovske organizacije za nenehno strokovno izobraževanje in usposabljanje lovcev.

Marjan Toš

VIDEO: Risa Bliska izpustili v snežniške gozdove

Na območju lovišča s posebnim namenom (LPN) Jelen je 17. maja potekal izpust Bliska; risa, preseljenega iz Romunije za pomoč pri reševanju Dinarsko – JV Alpske populacije risa pred izumrtjem.

Ris Blisk. Foto: Vedran Slijepčević, VUKA, LIFE Lynx

Pred izpustom je v Gradu Snežnik potekala novinarska konferenca, ki se jo je udeležil tudi predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač, ki je spregovoril o pomembnosti vključenosti lovcev v projekt in pomembnosti ohranjanja risa za prihodnje generacije z besedami: “naša dolžnost je, da to, kar smo dobili od naših prednikov, ohranimo tudi za naše vnuke, če je le mogoče še v boljšem stanju”.

Video: Lado Bradač

Ris je ime dobil s pomočjo učencev osnovne šole Dragotina Ketteja Ilirska Bistrica s pomočjo Centra o velikih zvereh DINA Pivka, ki so tudi del programa Mladi varuhi risa.

Risjega samca so v aprilu pripeljali iz Romunije in ga namestili v prilagoditveno oboro na območju Snežnika. V času prilagajanja so zanj skrbeli lovci lovišča s posebnim namenom (LPN) Jelen, skupaj z odgovorno veterinarko in člani projektne ekipe LIFE Lynx. S pomočjo uporabe prilagoditvenih obor poskušajo zmanjšati možnost, da bi ris po izpustu odtaval daleč stran od mesta izpusta in ostal brez stika z risi iz Dinaridov in JV-Alp.

Tilen Hvala

Predsednik LZS na srečanju članic FACE v Varšavi

V Varšavi danes poteka izredna generalna skupščina in srečanje članic Združenja zvez za lov in varstvo divjadi v EU (FACE). V imenu Lovske zveze Slovenije se je srečanja udeležil predsednik mag. Lado Bradač.

Foto: Lado Bradač

Udeleženci srečanja članic razpravljajo tudi o posodobitve politike FACE do tem, kot so ptice selivke, velike zveri, zdravje živali, svinec v strelu in biodiverziteti ter tudi o reviziji strategije, poslanstva in vizije FACE.

Foto: Lado Bradač

Slovenski lovci so se predstavili na svetovni razstavi na Madžarskem

Z donenjem rogov Prekmurskih rogistov in z Zdravljico, ki jo je zapel Lovski pevski zbor LD Škale, se je v nedeljo, 26. septembra, začel slovenski dan na Svetovni razstavi “Eno z naravo” na Madžarskem.

Foto: Gregor Bolčina

Slovenija se namreč na povabilo organizatorjev predstavlja na enem največjih in najpomembnejših dogodkov s področja narave in lovstva, ki poteka od 25. septembra do 14. oktobra 2021 v kongresnem in razstaviščnem centru Hungexpo v Budimpešti. Slovenijo zastopajo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Zavod za gozdove Slovenije, Zavod za ribištvo Slovenije, Ribiška zveza Slovenije in Lovska zveza Slovenije.

Na slovesnem dogodku 26. septembra so udeležence nagovorili kmetijski minister dr. Jože Podgoršek, madžarski kmetijski minister dr. Istvan Nagy, predsednik Ribiške zveze Slovenije dr. Miro Žaberl in predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač.

“Slovenija se ponaša s čudovito naravo … zasluga za to gre tudi slovenskim lovcem! Kajti prav varstvo narave je temeljno poslanstvo slovenskih lovcev. Lovci smo vsak dan v naravi, tudi kot priče posledic nenehnih in grobih posegov v življenjski prostor, ki si ga delimo z drugimi rastlinskimi in živalskimi vrstami. Zato se še toliko bolj zavedamo pomena ohranjanja biotske raznovrstnosti,” je v nagovoru poudaril mag. Bradač.

Več o dogodku v eni izmed prihodnjih številk Lovca.

Larsson ostaja predsednik FACE, nov mandat tudi Žerjavu

Na letošnji generalni skupščini Združenja zvez za lov in varstvo divjadi (FACE), ki tokrat poteka v Budimpešti, je bilo potrjeno delo dosedanjega vodstva FACE ter sprejet nov program dela.

Foto: Lado Bradač

Torbjörn Larsson ostaja predsednik FACE še en mandat, Srečko Žerjav pa je bil ponovno potrjen za podpredsednika evropske zveze oziroma za predsednika Centralnega regiona (Avstrija, Češka, Madžarska, Švica, Slovaška in Slovenija).

Skupščine FACE, ki združuje 7 milijonov evropskih lovcev, se je udeležil tudi predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač. Delegati so na skupščini pregledali aktivnosti, izpeljane na podlagi odločitev zadnje skupščine 30. marca 2021. Ena izmed pomembnejših tem je bila aktivnost lovcev v okviru institucij Evropske unije. Določili so tudi termine pomembnejših sestankov v letu 2022: srečanje članic FACE bo potekalo med 5. in 7. aprilom v Varšavi, generalna skupščina FACE pa bo septembra v Bruslju.

Vse aktivnosti in program dela skupščine FACE so dosegljive na spletni strani.

Torbjörn Larsson ostaja predsednik FACE še en mandat. Foto: FACE
Foto: Lado Bradač
Foto: Lado Bradač
Foto: Lado Bradač

Frančku Gorazdu Tiršku zlati znak za lovske zasluge

Savinjsko Kozjanska zveza lovskih družin (SKZLD) je včeraj v Celju pripravila sprejem za strelca Frančka Gorazda Tirška, člana LD Gornji Grad. Za izjemne dosežke na paraolimpijskih igrah v Tokiu je prejel zlati znak za lovske zasluge Lovske zveze Slovenije.

Zlati znak za lovske zasluge predajata predsednik LZS mag. Lado Bradač in direktor Strokovne službe LZS mag. Božo Zakrajšek. Foto: Urša Kmetec

“Presenečen sem in počaščen, priznanje sprejemam s ponosom,” je vidno ganjen povedal Franček Gorazd Tiršek, sicer dobitnik kar štirih paraolimpijskih odličij – na nedavno končanih igrah v Tokiu je z zračno puško osvojil srebrno in bronasto odličje, ima pa tudi srebrni medalji iz Londona (2012) in Ria (2016).

Zasluženo priznanje mu je podelil predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač: “Le ti veš, koliko truda, garanja in odrekanja je bilo potrebno; kdor ne hodi po tej poti, si tega ne more predstavljati.”

“S svojim uspehi si osrečil tudi nas,” se je Naniju, kot Tirška kličejo prijatelji, po krajšem nagovoru zahvalil predsednik SKZLD Celje Maksimiljan Arlič in mu podelil še kristalno spominsko priznanje.

Foto: Urša Kmetec

“Narava je tista, ki mi daje mentalno moč, ki očisti glavo in me napolni z energijo, je poseben dejavnik v mojem življenju, ki daje piko na i k mojim uspehom,” je povedal Tiršek, ki tudi po tako velikem uspehu nima časa počivati na lovorikah, kajti že to soboto ga čaka nastop na državnem prvenstvu.

Franček Gorazd Tiršek se je s paraolimpijskih iger v Tokiu vrnil kar z dvemi odličji. Foto: Urša Kmetec
Sprejem za Frančka Gorazda Tirška na sedežu Savinjsko Kozjanske zveze lovskih družin v Celju. Foto: Urša Kmetec

Podrobnejši prispevek bo objavljen v eni izmed prihodnjih številk Lovca.

Priložnost za redko trofejo ali lovska zmota?

Po nedavnem odstrelu 4-letnega medveda, ki ga je odstrelil član Lovske družine Žetale, je v javnosti završalo. Mnenja so bila zelo raznolika, največ je bilo stereotipnih kritičnih razmišljanj o lovcih, ki »pobijajo nedolžne živali«. Kritike so vse glasnejše tudi v lovski javnosti. O tem je razpravljal tudi Upravni odbor Lovske zveze Maribor in izoblikoval mnenje o dogodku.

Fotografija je simbolična. Foto: Barbara Ložar

Predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač je povedal, da je v konkretnem primeru potrebno počakati, da se zaključijo vsi postopki pristojnih organov ter ponovno poudaril, da ima Lovska zveza Slovenije ničelno toleranco do nezakonitega ubijanja živali.

Sinoči je tudi Upravni odbor Lovske zveze Maribor na seji, na kateri je sodeloval predsednik Nadzornega odbora LZ Maribor, sklenil, da se od dogodka ograjuje in pričakuje, da bodo zoper kršitelja podvzeti vsi ukrepi, ki jih predvideva zakonodaja – tako v upravnem prekrškovnem postopku kot tudi v pristojni lovski družini, katere član je kršitelj. Dejanje je vrglo slabo luč na celotno lovsko organizacijo, zato je prav, da lovci takšno ravnanje javno obsodimo. dr. Marjan Toš, predsednik Nadzornega odbora LZ Maribor

V lokalnem haloškem okolju in v lovski javnosti namreč še vedno krožijo različne govorice. Tisti, ki dajo lovcu prav, menijo, da je ljudi »rešil pred vsiljivim medvedom«, ki bodo spet lahko v miru hodili po gozdu in nabirali gozdne sadeže. Drugi opozarjajo, da bi lahko lovec namesto v medveda ustrelil v zrak in ga tako pregnal.

Strel je bil po lovskih standardih tako rekoč šolski, »za plečko«, kot pravijo lovci, zato je bilo kmalu po ogledu medveda jasno, da ni šlo za »silobran oz. skrajno uporabo sile« in se lovec nanj tudi ni skliceval. Lovski inšpektor Sebastijan Soršak tega niti ne bi priznal, kar je po ogledu medveda odločno zatrdil v izjavi za medije. Po opravljenem inšpekcijskem pregledu je povedal, da sta bila o uplenitvi takoj seznanjena Zavod za gozdove Slovenije in Prirodoslovni muzej Slovenije, ki mu pripada medvedja trofeja.

Prekrškovni postopek zoper lovca še poteka

Prekrškovni postopek zoper lovca je uveden po določilih Zakona o ohranjanju narave. Inšpektor Soršak je še povedal, da je po zaslišanju kršitelja jasno, »da je bil ta v noči iz 4. na 5. maj (medved je bil ustreljen ob 0.30) na nočnem lovu na divje prašiče. Ko se je spustil iz preže ter odšel proti privabljalnem krmišču za divje prašiče, mu je po grebenu naproti prišel 140 kilogramski medved, ki naj bi ga lovec po obrisih silhuete prepoznal kot prašiča .Razdalja do živali naj bi znašala med 20 in 30 metrov«.

Prekrškovni postopek je v teku, lovec-kršitelj čaka na globo in (morda) tudi na disciplinski postopek v lovski družini, ki naj bi se začel po pravnomočni odločbi lovske inšpekcije. Kljub temu je v kritični javnosti slišati ocene, da je dejanje sramota ne le za kršitelja, pač pa za vso lovsko organizacijo, ki tako izgublja ugled v javnosti. Mnogim se poraja dvom, ali ni šlo v tem primeru za priložnost, da si lovec z lovsko zmoto pridobi redko lovsko trofejo. Zato javnost pričakuje, da bo lovska inšpekcija objektivno opravila svoje delo.

O etičnih vidikih pa so si kritiki enotni – dogodek je bil daleč od lovske etike, zato naj se vodstva lovske organizacije na lokalni, regionalni in državni ravni vprašajo, zakaj lovci s takšnimi dejanji dodatno slabijo ugled lovstva in lovske organizacije v javnosti. Vsaka solidarnost s kršiteljem iz vrst zelene bratovščine bi lahko bila dolgoročno gledano za lovsko organizacijo in njen ugled strel v koleno!

dr. Marjan Toš

Predsednik LZS se je sestal z ministrom za kmetijstvo

Predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač se je sestal z ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jožetom Podgorškom.

Foto: arhiv LZS, marec 2019

Tema pogovora, ki sta se ga udeležila tudi državni sekretar Anton Harej in generalni direktor Direktorata za gozdarstvo in lovstvo mag. Robert Režonja, je bil Zakon o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS, ki je v pripravi.
Na sestanku je minister dr. Podgoršek pojasnil, da se bo v okviru spremembe zakonodaje iskala rešitev za zemljišča, ki so bila v letih 1993 -2005 prenesena v upravljanje na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS.

Omenjena zemljišča v lasti Republike Slovenije, s katerimi upravlja Sklad, bodo predvidoma predana v brezplačno uporabo lovskim družinam. Za namene upravljanja z divjadjo pa še dodatna pasišča, jase in travniki v loviščih.

Zois in Aida izpuščena v gorenjske gozdove

Lovci Lovske družine Nomenj-Gorjuše so 26. aprila v okviru projekta LIFE Lynx v naravo izpustili Zoisa in Aido, kot prva dva risa na Gorenjskem.

Zoisovi prvi koraki v gorenjskih gozdovih Foto: Janez Tarman

Skupno so v Sloveniji izpustili šest risov, jutri, 28. aprila, pa še tri rise v Triglavskem narodnem parku. Z izpusti risov na Gorenjskem bodo omogočili dolgoročno preživetje te vrste pri nas in v Evropi. Doselitev risov na Gorenjsko predstavlja za projekt LIFE Lynx, v katerem sodeluje tudi Lovska zveza Slovenije, velik izziv, saj na tem območju ne beležimo stalne prisotnosti risov in je zato ključno, da na to območje preselijo tudi samice. 

Izpusta risov na Gorenjskem se je udeležil tudi predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač Foto: Barbara Ložar

Sredi marca so preselili prvega risa – Trisa v izpustitveno oboro na območju Pokljuke, mesec dni kasneje pa so s pomočjo ZOO Ljubljana na območje Jelovice pripeljali prvi risji par, Zoisa in Aido. V času prilagajanja na novo okolje so za rise skrbeli nadzorniki Triglavskega narodnega parka in lovci iz LD Nomenj-Gorjuše. Peter Benedik, starešina LD Nomenj-Gorjuše: “Za transport risov do prilagoditvene obore smo uporabili konjsko vprego z vozom lojtrnik, saj se nam zdi pomembno, da poleg naravne ohranjamo tudi kulturno dediščino teh krajev. V času prilagajanja smo risoma redno prinašali hrano, saj je pomembno, da gresta sita in spočita v novo okolje.” 

Predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač je opozoril, da je pred časom med ljudmi veljal strah pred risi. A sodelujoči v projektu so se v tem času naučili, da je potrebno stopiti v stik z lokalnim prebivalstvom in jim predstaviti, kaj je ris in kako pomembno je uravnavanje populacije. Izrazil je zaupanje v bohinjske lovce iz LD Nomenj-Gorjuše, ki bo skrbela za izpuščena risa. “Prepričan sem, da bodo ti risi tukaj živeli še dolgo časa, ko marsikoga med nami več ne bo,” pravi mag. Bradač.

Z doselitvami risov na Gorenjsko bo omogočena povezava z risi v Italiji, Avstriji in v Švici

Izpusti risov na območju Gorenjske so izjemnega pomena, saj območje predstavlja stičišče med Dinaridi in Alpami. Sveži geni bodo omogočili dolgoročno preživetje dinarsko-JV alpske populacije in vzpostavitev povezave s populacijami risov v Alpah. Prve pobude za doselitev risov na območje jugovzhodnih Alp segajo že v leto 2014, ko so na območje Trbiža v Italiji pripeljali risji par iz Švice. 

Rok Černe, koordinator projekta LIFE Lynx iz Zavoda za gozdove Slovenije: “Danes smo naredili prvi korak k uresničitvi cilja dolgoročnega ohranjanja risa v tem delu Evrope. Našo trenutno izolirano populacijo v Dinaridih želimo povezati s sosednjimi populacijami risa v Alpah. Z doselitvami risov na Gorenjsko bo omogočena povezava z risi v Italiji, Avstriji in dolgoročno Švici. Samo večje povezane populacije omogočajo ustrezen pretok genov in risom zagotavljajo dolgoročen obstoj.“

Aida na prostosti Foto: Janez Tarman

Ris je nekonfliktna vrsta, ki je zelo pomembna za gozdni ekosistem

Vršilec dolžnosti direktorja Zavoda za gozdove Slovenije Janez Logar je pred izpustom spomnil, da je ris kot vrsta zelo pomembna za gozdni ekosistem. Obenem je nekonfliktna vrsta, pri kateri Zavod za gozdove zabeleži približno en škodni dogodek na leto.

Doselitev risov je sprejela tudi lokalna skupnost, župan občine Bohinj Jože Sodja: “Ko smo prejeli razlago, zakaj se doseljuje ris k nam, smo to sprejeli z navdušenjem. Mislim, da je prav, da se v našo lokalno skupnost vračajo živali, ki so bile tukaj, in da poskrbimo, da take živali ponovno ne izumrejo. Pomembno je, da tudi zveri ostanejo v našem gozdu, saj so potrebne za obnovo gozda in za samo življenje. Ris Zois je dobil ime po Žigi Zoisu, človeku, ki je za Bohinj veliko naredil, in menim, da bo ta ris tudi.