LD Nomenj – Gorjuše prejela občinsko priznanje za doselitev risov v Alpe

Občina Bohinj je dobro seznanjena z varstvom narave, saj približno 66 % njenega ozemlja leži v Triglavskem narodnem parku, 82 % pa je vključenega v omrežje Natura 2000. Delo lokalne lovske družine Nomenj – Gorjuše in njihova prizadevanja na področju varstva narave so prepoznali z občinskim priznanjem za ponovno naselitev risa v Alpe.

Bohinjski župan Jože Sodja je podelil priznanje za posebne dosežke Petru Benediku, predsedniku LD Nomenj-Gorjuše. Foto: Maja Sever

Priznanje občine Bohinj za posebne dosežke je Lovski družini Nomenj – Gorjuše predal bohinjski župan Jože Sodja, prireditve pa se je udeležil tudi predsednik Slovenije Borut Pahor.

Obrazložitev za podelitev priznanja: »Lovska družina Nomenj – Gorjuše deluje že 77 let v Bohinju in je edina LD na Gorenjskem, ki je pristopila k projektu ohranitve risa v Alpah. Člani lovske družine so v sodelovanju s projektom LIFE Lynx na Jelovici zgradili prilagoditveno oboro za karanteno doselitve ene samice in enega samca. Risi so naša avtohtona vrsta ki je v 19 stoletju izginila iz Dinaridov in Alp. Leta 1973 so v Kočevju naselili 6 osebkov s Slovaških Karpatov. Zaradi parjenja v sorodstvu je populacija začela izumirati in potrebna je bila človeška pomoč za ohranitev. Tako so iz Romunije v aprilu 2021 dobili prvi par risov, ki so ju člani LD Nomenj Gorjuše poimenovali Aida in Zois. Zanju so skrbeli do izpusta. Člani lovske družine Nomenj Gorjuše so ponosni,  da so pripomogli k ponovni doselitvi risov, s tem pa ohranitvi populacije v Alpah in varstvu narave. Z njimi pa tudi soobčani, saj ima doselitev risa na naše območje pozitiven vpliv na lokalni in turistični ravni v Bohinju.«

povzeto po LIFE Lynx

Vsi občinski nagrajenci z bohinjskim županom in predsednikom Republike Slovenije. Foto: Maja Sever
Nagrada za posebne dosežke. Foto: Maja Sever
Peter Benedik s predstavnicama projekta LIFE Lynx na podelitvi nagrad. Foto: Pavel Korošec

VIDEO: Risa Bliska izpustili v snežniške gozdove

Na območju lovišča s posebnim namenom (LPN) Jelen je 17. maja potekal izpust Bliska; risa, preseljenega iz Romunije za pomoč pri reševanju Dinarsko – JV Alpske populacije risa pred izumrtjem.

Ris Blisk. Foto: Vedran Slijepčević, VUKA, LIFE Lynx

Pred izpustom je v Gradu Snežnik potekala novinarska konferenca, ki se jo je udeležil tudi predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač, ki je spregovoril o pomembnosti vključenosti lovcev v projekt in pomembnosti ohranjanja risa za prihodnje generacije z besedami: “naša dolžnost je, da to, kar smo dobili od naših prednikov, ohranimo tudi za naše vnuke, če je le mogoče še v boljšem stanju”.

Video: Lado Bradač

Ris je ime dobil s pomočjo učencev osnovne šole Dragotina Ketteja Ilirska Bistrica s pomočjo Centra o velikih zvereh DINA Pivka, ki so tudi del programa Mladi varuhi risa.

Risjega samca so v aprilu pripeljali iz Romunije in ga namestili v prilagoditveno oboro na območju Snežnika. V času prilagajanja so zanj skrbeli lovci lovišča s posebnim namenom (LPN) Jelen, skupaj z odgovorno veterinarko in člani projektne ekipe LIFE Lynx. S pomočjo uporabe prilagoditvenih obor poskušajo zmanjšati možnost, da bi ris po izpustu odtaval daleč stran od mesta izpusta in ostal brez stika z risi iz Dinaridov in JV-Alp.

Tilen Hvala

13. Slovenski lovski dan posvečen risu

V Gornji Radgoni sta v soboto, 9. aprila 2022, v okviru 12. Mednarodnega sejma lovstva in ribištva Strokovno-znanstveni svet Lovske zveze Slovenije (LZS) in Projektna skupina LIFE Lynx pripravila strokovni posvet na temo Ris v Sloveniji: uspeh slovenskega lovstva?.

Foto: Andrej Miklavčič

Predavatelji so govorili o vplivu risa na upravljanje z divjadjo, o tem, koliko risov lahko pričakujemo v Sloveniji v prihodnosti, kako spremljamo rise in kako ohraniti ustrezno genetsko pestrost med risi.

Dogodek je bil v celoti namenjen ozaveščanju o pomembnosti ohranjanja risa in vključenosti lovcev v aktivnosti za preprečitev ponovnega izumrtja risa v Sloveniji. Strokovnjaki so predstavili biologijo in ekologijo risa, pomen doselitev novih risov za izboljšanje genetskega stanja populacije in preiskovanje nezakonitega lova. Lovci, ki sodelujejo in pomembno prispevajo k uspešnosti projekta, so delili svoje izkušnje iz spremljanja (monitoringa) risa in doselitev risov iz Karpatov.

Udeležence posveta so pozdravili predsednik LZS mag. Lado Bradač in izvršni direktor Pomurskega sejma Boris Erjavec in mag. Robert Režonja, generalni direktor Direktorata za gozdarstvo in lovstvo, ki deluje pod okriljem Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Polega predsednika LZS mag. Bradača so predavali še Vedran Slijepčević, Rok Černe, dr. Ivan Kos, dr. Tomaž Skrbinšek, Jernej Javornik, Miha Marolt, Peter Benedik, Stanko Anzeljc, dr. Hubert Potočnik, dr. Matija Stergar, Tomaž Berce in mag. Uršula Belaj. Predavanjem je sledila razprava.

Več o dogodku sledi v eni od prihodnjih številk Lovca.

O risu na lovskih taborih za otroke

V okviru lovskih taborov za otroke so v Brkinsko-Kraški Zvezi lovskih družin (ZLD) in v Savinjsko-Kozjanski ZLD predstavili risa, našo največjo divjo mačko.

Udeleženci predstavitve o risih v Savinjsko-Kozjanski ZLD. Foto: Stane Ivanšek

Sodelavci projekta LIFE Lynx so otroke seznanili z biologijo, ekologijo in ogroženostjo risa ter s projektom LIFE Lynx ter jih spoznali s premikanjem risov po slovenskem prostoru glede na podatke, pridobljene s telemetričnimi ovratnicami. Predvajali so jim posnetke in fotografije iz foto-pasti ter pokazali pripomočke, ki jih uporabljajo pri monitoringu risov. Otroci so z zanimanjem poslušali o risih, najbolj so jim bili všeč odlitki stopinj velikih zveri in ovratnice za spremljanje gibanja risov.

Predstavitev v Brkinsko-Kraški ZLD. Foto: Danimir Rebec

Zois in Aida izpuščena v gorenjske gozdove

Lovci Lovske družine Nomenj-Gorjuše so 26. aprila v okviru projekta LIFE Lynx v naravo izpustili Zoisa in Aido, kot prva dva risa na Gorenjskem.

Zoisovi prvi koraki v gorenjskih gozdovih Foto: Janez Tarman

Skupno so v Sloveniji izpustili šest risov, jutri, 28. aprila, pa še tri rise v Triglavskem narodnem parku. Z izpusti risov na Gorenjskem bodo omogočili dolgoročno preživetje te vrste pri nas in v Evropi. Doselitev risov na Gorenjsko predstavlja za projekt LIFE Lynx, v katerem sodeluje tudi Lovska zveza Slovenije, velik izziv, saj na tem območju ne beležimo stalne prisotnosti risov in je zato ključno, da na to območje preselijo tudi samice. 

Izpusta risov na Gorenjskem se je udeležil tudi predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač Foto: Barbara Ložar

Sredi marca so preselili prvega risa – Trisa v izpustitveno oboro na območju Pokljuke, mesec dni kasneje pa so s pomočjo ZOO Ljubljana na območje Jelovice pripeljali prvi risji par, Zoisa in Aido. V času prilagajanja na novo okolje so za rise skrbeli nadzorniki Triglavskega narodnega parka in lovci iz LD Nomenj-Gorjuše. Peter Benedik, starešina LD Nomenj-Gorjuše: “Za transport risov do prilagoditvene obore smo uporabili konjsko vprego z vozom lojtrnik, saj se nam zdi pomembno, da poleg naravne ohranjamo tudi kulturno dediščino teh krajev. V času prilagajanja smo risoma redno prinašali hrano, saj je pomembno, da gresta sita in spočita v novo okolje.” 

Predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač je opozoril, da je pred časom med ljudmi veljal strah pred risi. A sodelujoči v projektu so se v tem času naučili, da je potrebno stopiti v stik z lokalnim prebivalstvom in jim predstaviti, kaj je ris in kako pomembno je uravnavanje populacije. Izrazil je zaupanje v bohinjske lovce iz LD Nomenj-Gorjuše, ki bo skrbela za izpuščena risa. “Prepričan sem, da bodo ti risi tukaj živeli še dolgo časa, ko marsikoga med nami več ne bo,” pravi mag. Bradač.

Z doselitvami risov na Gorenjsko bo omogočena povezava z risi v Italiji, Avstriji in v Švici

Izpusti risov na območju Gorenjske so izjemnega pomena, saj območje predstavlja stičišče med Dinaridi in Alpami. Sveži geni bodo omogočili dolgoročno preživetje dinarsko-JV alpske populacije in vzpostavitev povezave s populacijami risov v Alpah. Prve pobude za doselitev risov na območje jugovzhodnih Alp segajo že v leto 2014, ko so na območje Trbiža v Italiji pripeljali risji par iz Švice. 

Rok Černe, koordinator projekta LIFE Lynx iz Zavoda za gozdove Slovenije: “Danes smo naredili prvi korak k uresničitvi cilja dolgoročnega ohranjanja risa v tem delu Evrope. Našo trenutno izolirano populacijo v Dinaridih želimo povezati s sosednjimi populacijami risa v Alpah. Z doselitvami risov na Gorenjsko bo omogočena povezava z risi v Italiji, Avstriji in dolgoročno Švici. Samo večje povezane populacije omogočajo ustrezen pretok genov in risom zagotavljajo dolgoročen obstoj.“

Aida na prostosti Foto: Janez Tarman

Ris je nekonfliktna vrsta, ki je zelo pomembna za gozdni ekosistem

Vršilec dolžnosti direktorja Zavoda za gozdove Slovenije Janez Logar je pred izpustom spomnil, da je ris kot vrsta zelo pomembna za gozdni ekosistem. Obenem je nekonfliktna vrsta, pri kateri Zavod za gozdove zabeleži približno en škodni dogodek na leto.

Doselitev risov je sprejela tudi lokalna skupnost, župan občine Bohinj Jože Sodja: “Ko smo prejeli razlago, zakaj se doseljuje ris k nam, smo to sprejeli z navdušenjem. Mislim, da je prav, da se v našo lokalno skupnost vračajo živali, ki so bile tukaj, in da poskrbimo, da take živali ponovno ne izumrejo. Pomembno je, da tudi zveri ostanejo v našem gozdu, saj so potrebne za obnovo gozda in za samo življenje. Ris Zois je dobil ime po Žigi Zoisu, človeku, ki je za Bohinj veliko naredil, in menim, da bo ta ris tudi.