Zois in Aida izpuščena v gorenjske gozdove

Lovci Lovske družine Nomenj-Gorjuše so 26. aprila v okviru projekta LIFE Lynx v naravo izpustili Zoisa in Aido, kot prva dva risa na Gorenjskem.

Zoisovi prvi koraki v gorenjskih gozdovih Foto: Janez Tarman

Skupno so v Sloveniji izpustili šest risov, jutri, 28. aprila, pa še tri rise v Triglavskem narodnem parku. Z izpusti risov na Gorenjskem bodo omogočili dolgoročno preživetje te vrste pri nas in v Evropi. Doselitev risov na Gorenjsko predstavlja za projekt LIFE Lynx, v katerem sodeluje tudi Lovska zveza Slovenije, velik izziv, saj na tem območju ne beležimo stalne prisotnosti risov in je zato ključno, da na to območje preselijo tudi samice. 

Izpusta risov na Gorenjskem se je udeležil tudi predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač Foto: Barbara Ložar

Sredi marca so preselili prvega risa – Trisa v izpustitveno oboro na območju Pokljuke, mesec dni kasneje pa so s pomočjo ZOO Ljubljana na območje Jelovice pripeljali prvi risji par, Zoisa in Aido. V času prilagajanja na novo okolje so za rise skrbeli nadzorniki Triglavskega narodnega parka in lovci iz LD Nomenj-Gorjuše. Peter Benedik, starešina LD Nomenj-Gorjuše: “Za transport risov do prilagoditvene obore smo uporabili konjsko vprego z vozom lojtrnik, saj se nam zdi pomembno, da poleg naravne ohranjamo tudi kulturno dediščino teh krajev. V času prilagajanja smo risoma redno prinašali hrano, saj je pomembno, da gresta sita in spočita v novo okolje.” 

Predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač je opozoril, da je pred časom med ljudmi veljal strah pred risi. A sodelujoči v projektu so se v tem času naučili, da je potrebno stopiti v stik z lokalnim prebivalstvom in jim predstaviti, kaj je ris in kako pomembno je uravnavanje populacije. Izrazil je zaupanje v bohinjske lovce iz LD Nomenj-Gorjuše, ki bo skrbela za izpuščena risa. “Prepričan sem, da bodo ti risi tukaj živeli še dolgo časa, ko marsikoga med nami več ne bo,” pravi mag. Bradač.

Z doselitvami risov na Gorenjsko bo omogočena povezava z risi v Italiji, Avstriji in v Švici

Izpusti risov na območju Gorenjske so izjemnega pomena, saj območje predstavlja stičišče med Dinaridi in Alpami. Sveži geni bodo omogočili dolgoročno preživetje dinarsko-JV alpske populacije in vzpostavitev povezave s populacijami risov v Alpah. Prve pobude za doselitev risov na območje jugovzhodnih Alp segajo že v leto 2014, ko so na območje Trbiža v Italiji pripeljali risji par iz Švice. 

Rok Černe, koordinator projekta LIFE Lynx iz Zavoda za gozdove Slovenije: “Danes smo naredili prvi korak k uresničitvi cilja dolgoročnega ohranjanja risa v tem delu Evrope. Našo trenutno izolirano populacijo v Dinaridih želimo povezati s sosednjimi populacijami risa v Alpah. Z doselitvami risov na Gorenjsko bo omogočena povezava z risi v Italiji, Avstriji in dolgoročno Švici. Samo večje povezane populacije omogočajo ustrezen pretok genov in risom zagotavljajo dolgoročen obstoj.“

Aida na prostosti Foto: Janez Tarman

Ris je nekonfliktna vrsta, ki je zelo pomembna za gozdni ekosistem

Vršilec dolžnosti direktorja Zavoda za gozdove Slovenije Janez Logar je pred izpustom spomnil, da je ris kot vrsta zelo pomembna za gozdni ekosistem. Obenem je nekonfliktna vrsta, pri kateri Zavod za gozdove zabeleži približno en škodni dogodek na leto.

Doselitev risov je sprejela tudi lokalna skupnost, župan občine Bohinj Jože Sodja: “Ko smo prejeli razlago, zakaj se doseljuje ris k nam, smo to sprejeli z navdušenjem. Mislim, da je prav, da se v našo lokalno skupnost vračajo živali, ki so bile tukaj, in da poskrbimo, da take živali ponovno ne izumrejo. Pomembno je, da tudi zveri ostanejo v našem gozdu, saj so potrebne za obnovo gozda in za samo življenje. Ris Zois je dobil ime po Žigi Zoisu, človeku, ki je za Bohinj veliko naredil, in menim, da bo ta ris tudi.