9. tabor mladih v SKZLD Celje

Tako kot prejšnja leta smo tudi letos s sodelovanjem prizadevnih članov Lovske družine (LD) Rečica pri Laškem izvedli že 9. tabor mladih, ki je potekal od 16. do 19. avgusta.

Foto: arhiv SKZLD Celje

Na tabor je bilo prijavljeno 20 otrok. Dva se zaradi objektivnih razlogov tabora nista mogla udeležiti. Otroci so bili iz različnih krajev celjske regije. Tudi letos smo bili nastanjeni v planinskem domu na Šmohorju, kjer nas je oskrbnica Breda razvajala ves čas nastanitve.

Dopoldanski čas prvega dne je bil namenjen predstavitvi lovstva kot dejavnosti, zgodovini lova, lovskega orožja, šeg in navad ter uporabi lovskega roga. Popoldanski čas pa je bil namenjen seznanitvi z različnimi vrstami lovskih rogov, ki jih lovci uporabljamo pri lovu in drugih lovskih prireditvah. Konec sklopa predavanj prvega dne je bil namenjen predstavitvi lova s sokoli, kjer so se otroci  seznanili, s katerimi vrstami ujed je pri nas dovoljeno loviti.  Lov s sokoli je predstavil član Sokolarske zveze Slovenije Herbert Goriup.

Zvečer je bil z lovci organiziran izhod v lovišče, kjer so otroci iz visokih prež opazovali izstop divjadi na  pašo. Vreme za čakanje in opazovanje je bilo idealno, saj so praktični vsi, ki so bili na prežah, videli divjad. Od velike divjadi predvsem srnjad in muflone. Od male divjadi pa so videli lisice, jazbeca in zajce. Glede na dober večerni izhod divjadi je bil na koncu tudi primeren ulov. Uplenjeni so bili jagnje muflona, jazbec in lisica. Po zaključku lova smo pred planinskim domom izvedli še pozdrav lovini.  

Naslednji dan je bil namenjen spoznavanju lovsko tehničnih objektov in njihovem namenu. Na kraju Fižolovo je bila predvidena postavitev nove preže in odstranitev stare že dotrajane. Na Kolesjakovem pa  je bilo načrtovano čiščenje krmne njive. Zato smo se razdelili  v dve skupini. Ena skupina je pod vodstvom strokovnega tajnika zveza odšla na krmno njivo, kjer smo jo pograbili.

Druga skupina pod vodstvom gospodarja LD Rečica pri Laškem Jožeta Gašperčiča pa je s pomočjo lovcev Boštjana Šmerca, Roka Goloba in Jake Lavrina odstranila staro prežo ter se lotila gradnje nove. Ker je bil les že pripravljen, je tudi delo hitro steklo. Prav tako so na mestu, kjer bo stala nova preža, zaradi lažjega pregleda očistili še gozdni rob. Zaradi obilice dela (odstranitev stare preže, priprava gozdnega roba) nam preže ni uspelo dokončati v celoti, zato jo bodo do konca naredili domači lovci.

Po kosilu je sledilo predavanje, namenjeno spoznavanju divjadi, ki živi na območju Slovenije. Otroci so se seznanili tudi z vrstami in načini lovov, ki jih lovci izvajamo. Popoldanski sklop predavanj smo zaključili s spoznavanjem drevesnih vrst na področju Šmohorja. V ta namen jih je revirni gozdar Rok Golob peljal še v gozd, kjer jih je seznanil s tukajšnjimi drevesnimi vrstami in gozdnim ekosistemom. Po popoldanskem počitku in prostih aktivnostih je sledil ob spremstvu lovcev še večerni izhod v lovišče. Tudi tokrat nam je bila Diana naklonjena. Uplenjena sta bila dva muflonja jagnjeta.  Zato smo tudi ta večer imeli pozdrav lovini.

Zadnji dan je bil namenjen lovski kinologiji in streljanju z malokalibrsko puško na tarčo srnjaka. Po zajtrku smo se odpravili na lovski dom LD Rečica pri Laškem, kjer so nas  že čakali  vodniki lovskih psov. Vodnik psa in dolgoletni kinolog Anton Savorgnani jim je predstavil vrste lovskih psov in njihovo delo. Nato so vodniki s svojimi štirinožci prikazali še vaje iz poslušnosti in ubogljivosti. Na koncu je sledil prikaz dela lovskega psa na umetni krvni sledi. Po zaključku kinološkega dela smo imeli tekmovanje v  streljanju z malokalibrsko puško na tarčo srnjaka, ki  so ga otroci vzeli zelo resno, saj so bili za prva tri mesta pripravljeni pokali.  

Na strelišče so odhajali v parih, da je bilo zadoščeno vsem varnostnim ukrepom. Vendar ta dan, kar se streljanja tiče, za fante ni bil najbolj primeren. Po izjavah, ki so jih dajali po streljanju, je skoraj vsem nagajala svetloba in pihal je rahel vetrc. Skratka, po njihovem mnenju pogoji niso bili najboljši, zato so tudi slabše streljali kot lani. Dekleta se na vremenske pogoje niso ozirala in so suvereno opravila nalogo. Zato se je zgodilo, kar fantje niti v sanjah niso pričakovali. Z daleč najboljšim rezultatom je zmagala Kaja Smole. Eli Maček pa se je ponesrečil zadnji strel za drugo mesto. Tako je bil končni vrstni red:

  1. mesto: Kaja Smole,
  2. mesto: Tarik Mateuš in
  3. mesto: Tim Mastnak Gričar.
Foto: arhiv SKZLD Celje

Po končanem streljanju smo se vrnili na planinski dom, kjer so jih že čakali starši. Sledil je zaključek tabora. Kot prvi je vse prisotne pozdravil podpredsednik Savinjsko-Kozjanske zveze lovskih družin (SKZLD) Celje Darko Kolar.  V imenu LD Rečica pri Laškem, katere člani so v večernih urah peljali udeležence na preže je  starešina Gregor Horjak pohvalil vse udeležence tabora za disciplino in zavzetost, ki so jo na taboru pokazali.  Strokovni tajnik Zdravko Mastnak, ki je bil vse dni tabora z njimi, in skrbel, da je bilo vse tako kot mora biti, se jim je zahvalil za udeležbo na taboru in zavzetost, ki so jo pokazali vse tri dni. Na koncu so vsi prejeli priznanje za udeležbo na taboru. Najboljši v streljanju pa so prejeli pokal za prvo, drugo in tretje mesto. Sledilo je skupno kosilo, s katerim smo tudi zaključili letošnje druženje.

Da smo lahko uspešno izvedli tabor, se na tem mestu zahvaljujem vsem predavateljem in prizadevnim članom LD Rečica pri Laškem, ki so otroke oba večera varno peljali na visoke preže, od koder so lahko opazovali divjad.  

Zdravko Mastnak, strokovni tajnik SKZLD Celje

Podelitev lovskih spričeval in podpis zaprisege mladih lovcev in lovk v SKZLD Celje

Na podlagi razpisa Lovske zveze Slovenije smo v Savinjsko Kozjanski zvezi lovskih družin (SKZLD) Celje 25. februarja začeli s tečajem za izpit za lovce. Predavanja smo imeli ob sobotah v lovskem domu LD Žalec na Rinki in smo jih zaključili 6. maja. Preizkusi znanja iz  posameznih učnih tem so bili razporejeni tako, da so kandidati imeli dovolj časa za pripravo.

Foto: arhiv SKZLD Celje

Na tečaj je bilo prijavljenih 39 slušateljev, od tega 4 bodoče lovke. Enemu slušatelju je bil v skladu z dopolnitvijo 61. člena Zakona o divjadi in lovstvu priznan lovski izpit. Predavanja je tako obiskovalo 38 slušateljev, od katerih je 36 uspešno opravilo predhodne izpite in so tako zadostili pogoju za pristop k zaključnemu izpitu. Dva izpitov nista opravila v predpisanem roku in bosta manjkajoče  izpite ter zaključni izpit opravila v jesenskem času.     

Komisijo za zaključni izpit so sestavljali predsednik izr. prof. dr. Boštjan Pokorny, člana mag. Nataša Oven in Peter Terglav ter namestnika članov  dr. Ida Jelenko Turinek in Zdravko Mastnak. Zaključni izpit se je opravljal v času od 29. maja do 2. junija na sedežu področne zveze. Kandidati so pred komisijo pokazali zelo dobro znanje, saj je bila povprečna ocena zaključnega izpita 4,17.

Slovesno prireditev podelitve spričeval in podpis zaprisege mladih lovcev smo imeli 16. junija v gostišču Hochkraut v Tremerjah, ki so se je poleg slavljencev udeležili njihovi mentorji, člani predavateljskega aktiva in starešine lovskih družin, iz katerih so bili tečajniki. Po uvodni melodiji Savinjskih rogistov je zbrane pozdravil  predsednik Upravnega odbora SKZLD Celje Miran Freitag, ki se je dotaknil prehojene poti, ki so jo pripravniki prehodili od vstopa v lovsko družino, časa pripravništva, do zaključnega lovskega izpita, za kar jim je iskreno čestital.

Predsednik izpitne komisije izr. prof. dr. Boštjan Pokorny je podal kratko analizo doseženega uspeha in pokazanega znanja slušateljev. Povprečna ocena celotnega tečaja je bila letos 3,96. Strokovni tajnik Zdravko Mastnak, ki je povezoval prireditev je poudaril, da so v  življenju vsakega človeka trenutki, ki mu ostanejo v spominu in se jih v življenju vselej z veseljem in ponosom spominja. Eden od takšnih je gotovo dan, ko so mladi lovci dobili spričevalo o opravljenem lovskem izpitu, prejeli etični kodeks in podpisali zaprisego slovenskega lovca.

V imenu novo izprašanih lovcev je zaprisego Slovenskega lovca prebrala Eva Cokan Kos, članica LD Gozdnik Griže. Nato sta dr. Pokorny in Freitag vsakemu mlademu lovcu čestitala k doseženemu uspehu, mu izročila lovsko spričevalo, podpisano zaprisego in etični kodeks. Prisotni predstavniki lovskih družin so jim izročili še lovsko izkaznico. Tako so postali enakovredni člani lovske organizacije s pravico izvajanja samostojnega lova.

Foto: arhiv SKZLD Celje

Tudi letos smo, tako kot vsa leta doslej,  imeli nekaj slušateljev, ki so po  znanju pri posameznih izpitih  izstopali od ostalih.  V letošnjem letu so bile najboljše predstavnice nežnega spola: Katarina Kotnik (LD Vojnik) z doseženo povprečno oceno 4,93, Eva Cokan Kos (LD Gozdnik Griže) z doseženo povprečno oceno 4,80 in Jana Kosmač (LD Ljubno) z doseženo povprečno oceno 4,73. Kot veleva tradicija, smo tudi letos najboljšim v spomin izročili darilo v obliki lovskega trinožnega stola, ki jim bo gotovo koristil pri lovu. Katarina Kotnik pa je predavateljem pripravila in v imenu vseh tečajnikov izročila lepo spominsko darilo, ki bo predavatelje še dolgo spominjalo na generacijo  tečajnikov 2023.

Mastnak je ob zaključku mladim lovcem in lovkam zaželel veliko uspehov in lepih trenutkov, ki jih bodo preživeli v naravi in na lovu.

Zdravko Mastnak

Projekt ‘Spoznaj lovca’

Savinjsko Kozjanska zveza lovskih družin Celje in Mladinski center Celje sta se povezala in pripravila skupni projekt ‘Spoznaj lovca’, ki bo usmerjen predvsem v osveščanje mladih o pomenu lovstva za lokalno okolje in lokalno skupnost.

Foto: vir Mladinski center Celje

S projektom, ki se začne marca letos in zaključi marca prihodnje leto, bodo vključili mlade v aktivnosti, preko katerih bodo spoznali naloge in delo lovcev v naravi, okrepili zavedanje, da lovstvo ne pomeni zgolj lova na divjad, ampak predstavlja tudi vrsto aktivnosti za ohranjanje narave, njenega ravnovesja, skrb za varovanje gozdov in pestrosti živalskih vrst, skrb za pripravo krme za živali med zimo, preprečevanje širjenja bolezni, odpravljanje škod itd.

Namen projekta je doseči večje razumevanja vloge in pomena lovstva med mladimi v lokalnem okolju in krepitev povezanosti, sodelovanja in vključevanja skozi načrtovane delavnice in terenske aktivnosti, ki bodo potekale vse leto. 

K sodelovanju bodo povabili  strokovnjake s področja gozdarstva in lovstva in institucij, kot so Zavod za gozdove Slovenije in Lovska zveza Slovenije. Projektne aktivnosti bodo potekale v obliki delavnic, ki bodo razdeljene na več vsebinskih delov. Kot prvo bodo imeli uvodno predavanje o lovstvu kot dejavnosti, o zgodovini lova, lovskega orožja, šeg in navad. Kot drugo bodo pripravili srečanje z mladim lovcem in prikaz lovske uniforme, opreme, lovskih pripomočkov. Sledila bo delavnica o pomenu ohranjanja raznovrstnosti živalskih vrst in ravnovesja v naravi: npr. prikaz konkretnega zanimivega projekta LIFE Lynx, ki prikaže, kako poteka ponovno naseljevanje risa v slovenske gozdove.

Ena od delavnic bo namenjena obisku gozda v Mestni občini Celje, kjer bodo v naravi izvedli delavnico o tem, kako varno in skrbno ravnati z gozdom in njegovim ekosistemom; spoznavanje raznovrstnosti funkcij gozda (gospodarske, ekonomske, varstvene); kako ravnati ob srečanju z gozdnimi živalmi. Zadnja delavnica bo namenjena predstavitvi  lovskih dejavnosti v praksi: ogled krmišča, solnice, lovske opazovalnice.  

Ob zaključku projekta bo Savinjsko Kozjanska zveza lovskih družin Celje skupaj z mladinskim centrom lokalni skupnosti in širši javnosti predstavila rezultate projekta in projektnih aktivnosti. Seveda pa bodo med samo izvedbo projekta sproti javnost obveščali o aktivnostih preko družbenih omrežij. Pripravili so tudi logotip projekta, ki bo služil kot prepoznavni znak naših aktivnosti, ki jih bomo izvajali skupaj z mladinskim centrom Celje.

Zdravko Mastnak, Savinjsko Kozjanska zveza lovskih družin Celje

Sto let lovstva na Celjskem

V veliki dvorani Celjskega doma je bila na svetovni dan Zemlje, 22. aprila, svečana akademija v počastitev stoletnice lovstva na Celjskem. 

Foto: Marjan Toš

Množico savinjsko-kozjanskih lovcev in njihovih gostov iz vse Slovenije so nagovorili in pozdravili predsednik Savinjsko-Kozjanske zveze lovskih družin (SKZLD) Celje Maksimilijan Arlič, celjski župan Bojan Šrot in predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač. Vsi so izpostavili  pomen lovstva in lovske organizacije v pretekosti, predvsem pa njeno veliko odgovornost, poslanstvo in dolgoročno naravovarstveno vlogo v sodobnem času.

Akademija je postregla tudi z bogatim in izbranim lovsko-kulturnim programom, s katerim so tudi celjski lovci potrdili že dolgo znano resnico, da je lovstvo s svojim kulturnim ustvarjanjem del nesnovne kulturne dediščine na Slovenskem. Slovesnosti so dodali odmevni pečat Savinjski in Štajerski rogisti in seveda lovski praporščaki, ki so sooblikovali sceno na odru velike dvorane Celjskega doma. Prijetna osvežitev kulturnega program je bilo ubrano petje članov Šaleškega študentskega okteta in nastop skupine Quatro Stik. Nekaj drugačnega, a lepo darilo zeleni bratovščini ob okroglem jubileju.

Po akademiji so se člani zelene bratovščine zadržali še v sproščenem in prijetnem tovariškem druženju in obujali spomine na prehojeno pot lovcev od »savinjskih snežnih vršacev in domovanja gamsov do obsoteljskih meandrov s še vedno živahnimi kosci na Kozjanskem«. Imeli so si veliko za povedati.

Bogata zgodovina je porok prihodnosti

Ob visokem jubileju je SK ZLD Celje izdala tudi priložnostno publikacijo z naslovom Sto let lovstva na Celjskem 1922 – 2022. Prispevke so napisali Vladimir Hrovatč, Zdravko Mastnak, dr. Boštjan Pokorny in Jernej Štrajhar. Knjigo je uredila dr. Ida Jelenko Turinek, lektorirala Jasmina Spahalič, oblikoval pa Bojan Žičkar. Uvodno poslanico ob stoletnici je napisal Jernej Štrajhar v obliki poetične pesnitve z naslovom Bodimo pravi poslanci narave in v njej med drugim opozoril, da »zdrav razum gojimo v glavi, saj divjad ni kriva, da živi pod isto streho z nami. Zato lovci, ki narave smo poslanci, storimo vse, da še dolgo nam peli bodo Slavci!«.

Predsednik SK ZLD Celje Maksimilijan Arlič je v kratkem predgovoru h knjigi izpostavil, da tudi zdajšnja generacija lovcev s svojim načinom upravljanja z lovišči, predvsem pa z upravljanjem z divjadjo, uspešno nadajuje tradicijo predhodnikov, ki so jim zelo hvaležni za njihovo minulo delo. Zelo pomenljivo se je dodatknil aktualnega lovskega trenutka in med drugim zapisal, da je edini način, da bodo lahko prepustili zdravo divjad in naravo zanamcem sonaravni način upravljanja z divjadjo. »Da bomo imeli komu predati vse te lepote, je treba delovati z izrednim občutkom, predvsem z mladimi. Samo z lastnimi dobrimi zgledi jih bomo pritegnili svoje vrste. Dober zgled lahko ustvarimo na način, da upoštevamo besede dr. Ivana Lovrenčiča, ki veljajo še danes: Lov je šola preudarnosti, vztrajosti in doslednosti, šola prisotnosti duha. Lov navaja ljudi zopet k naravi. In še ena pomembna misel: mi poznamo samo eno barvo – to je – zeleno, barvo svojih lovišč,« je sklenil predgovor Arlič.

Prvi načelnik je bil Fritz Confidenti, podnačelnik pa Fran Roblek

Iz zgodovinskega pregleda lovstva na Celjskem od ustanovitve podružnice Slovenskega lovskega društva (SLD) leta 1922 do druge svetovne vojne in po letu 1945, ki ga je napisal Vladimir Hrovatič, je mogoče razbrati vse važnejše zgododovinske prelomnice, ki so zaznamovale razvoj lovske organizacije v tem delu Slovenije. Od ustanovnega občnega zbora podružnice Sloveskega lovskega društva Celje 9. februarja 1922, v celjskem hotelu Balkan, do ureditve lovstva v Kraljevini Jugslaviji, povojni SFRJ in seveda v samostojni republiki Sloveniji po letu 1991.

29. januarja je okoli 40 lovcev oblikovalo pripravljalni odbor za ustanovitev podružnice Slovenskega lovskega društva za okrajni glavarstvi Celje in Konjce. Ustnovni občni zbor je bil že 9. februarja 1922 v celjskem hotelu Balkan. Za načelnika nove podružnice je bil izvoljen Fritz Confidenti, za podnačelnika Fran Roblek in za tajnika Ljudovit Černej. Knjigo bogatijo izbrane dokumentarne fotografije in celo faksimile Pravil podružnice SLD Celje z dne 19. februarja 1922. O ustanovitvi celjske podružnice SLD je zelo verodostojno poročalo tudi glasilo SLD Lovec.

Danes so tudi celjski lovci varuhi narave in divjadi

O zdajšnji razvejani dejavnosti SK ZLD Ceje, ki združuje in povezuje 46 lovskh družin z več kot 2.000 člani, je napisal prispevek Zdravko Mastnak, sicer dolgoletni strokovni tajnik te območne zveze. O lovu v peteklosti,o gojitvi divjadi nekoč, o gospodarjenju z divjadjo in o zdajšnjem trajnostnem upravljanju s populacijami različne divjadi pa je napisal poglobljeno strokovno študijo prof. dr. Boštjan Pokorny, izjemen lovski strokovnjak, raziskovalec in lovski publicist. Spominska publikacija je navzven videti kot skromna knjižica, a je prepolna uporabnih informacij in podatkov. Hkrati je svojevrstni trajni spomenik mnogim generacijam savinjsko-kozjanskih lovcev, ki so v dolgih desetletjih sooblikovali in soustvarjali njeno bogato zgdoovino.

Marjan Toš

Frančku Gorazdu Tiršku zlati znak za lovske zasluge

Savinjsko Kozjanska zveza lovskih družin (SKZLD) je včeraj v Celju pripravila sprejem za strelca Frančka Gorazda Tirška, člana LD Gornji Grad. Za izjemne dosežke na paraolimpijskih igrah v Tokiu je prejel zlati znak za lovske zasluge Lovske zveze Slovenije.

Zlati znak za lovske zasluge predajata predsednik LZS mag. Lado Bradač in direktor Strokovne službe LZS mag. Božo Zakrajšek. Foto: Urša Kmetec

“Presenečen sem in počaščen, priznanje sprejemam s ponosom,” je vidno ganjen povedal Franček Gorazd Tiršek, sicer dobitnik kar štirih paraolimpijskih odličij – na nedavno končanih igrah v Tokiu je z zračno puško osvojil srebrno in bronasto odličje, ima pa tudi srebrni medalji iz Londona (2012) in Ria (2016).

Zasluženo priznanje mu je podelil predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač: “Le ti veš, koliko truda, garanja in odrekanja je bilo potrebno; kdor ne hodi po tej poti, si tega ne more predstavljati.”

“S svojim uspehi si osrečil tudi nas,” se je Naniju, kot Tirška kličejo prijatelji, po krajšem nagovoru zahvalil predsednik SKZLD Celje Maksimiljan Arlič in mu podelil še kristalno spominsko priznanje.

Foto: Urša Kmetec

“Narava je tista, ki mi daje mentalno moč, ki očisti glavo in me napolni z energijo, je poseben dejavnik v mojem življenju, ki daje piko na i k mojim uspehom,” je povedal Tiršek, ki tudi po tako velikem uspehu nima časa počivati na lovorikah, kajti že to soboto ga čaka nastop na državnem prvenstvu.

Franček Gorazd Tiršek se je s paraolimpijskih iger v Tokiu vrnil kar z dvemi odličji. Foto: Urša Kmetec
Sprejem za Frančka Gorazda Tirška na sedežu Savinjsko Kozjanske zveze lovskih družin v Celju. Foto: Urša Kmetec

Podrobnejši prispevek bo objavljen v eni izmed prihodnjih številk Lovca.