Evropski lovci pišejo zgodovino s kampanjo #SignForHunting

V Bruslju se je 6. junija zaključila ena največjih okoljskih kampanj – kampanja #SignForHunting, ki jo je izvedlo Združenje zvez za lov in varstvo divjadi v EU (FACE) v sodelovanju s članicami, nacionalnimi lovskimi zvezami. Kampanja vključuje poziv podpori predloga zakona EU o obnovi narave.

Foto: FACE

Ob zaključku kampanje, med zelenim tednom EU 2023, je FACE predala 360.000 zbranih podpisov evropskemu komisarju za okolje Virginijusu Sinkevičiusu. Kampanja je poziv bruseljskim odločevalcem, naj bodo lovci prepoznani kot del rešitve na področju ohranjanja narave in ne kot problem. Poziv je treba razumeti tudi kot ponudbo podpore evropskim institucijam, pa tudi kot zahtevo po spremembi politike.

“Navdušeni smo nad tako množično mobilizacijo evropskih lovcev,” je dejal predsednik FACE Torbjörn Larsson: »To ni le velika zmaga za lovce, ampak za naravo in prizadevanja za ohranjanje narave po vsej Evropi. To je tudi dokaz moči naše raznolike skupnosti, ki običajno ne podpisuje peticij, in evropskih nacionalnih lovskih zvez ter njihove zavezanosti k ohranjanju naše naravne in kulturne dediščine.

Foto: FACE

Evropski komisar za okolje Virginijus Sinkevičius je izjavil: »Vesel sem priložnosti, da uradno prejmem zbrane podpise peticije FACE. Številne zahteve v vaši peticiji kažejo našo skupno skrb in odločenost, da se spopademo z izzivom zaustavitve izgube biotske raznovrstnosti. Računamo, da bo FACE podprl naše trenutne politike in predlagano zakonodajo, zlasti o obnovi narave.

Foto: FACE

Kampanja #SignforHunting krepi vlogo lovcev kot skrbnikov okolja in predstavlja ključen korak pri uresničevanju ciljev strategije biotske raznovrstnosti za leto 2030. Zbrani podpisi poudarjajo skupni glas evropskih lovcev, njihovo zavzemanje za trajnostni lov in njihovo zavezanost k ohranjanju lovske kulturne dediščine.

Kampanja odraža tudi široko podporo FACE predlogu zakona o obnovi narave. FACE je izkoristil to priložnost, da je Evropskemu parlamentu podal izjavo, ki opozarja, da so lovci aktivni udeleženci pri ohranjanju in obnovi okolja. “To je zgodovinski dan za evropske lovce in pravzaprav za vso Evropo,” je zaključil Larsson: “Prepričani smo, da bo ta uspešna kampanja še naprej spodbujala dialog in pospeševala sodelovanje med vsemi deležniki za oblikovanje prihodnosti, v kateri bosta ohranjanje narave in trajnostni lov povezana.”

FACE se zahvaljuje vsem, ki so podprli kampanjo in pozdravlja dejstvo, da toliko lovcev stoji za glavno zahtevo, da naj bruseljski odločevalci sodelujejo z lovci in ne proti nam.

Združenje zvez za lov in varstvo divjadi v EU (FACE) je nevladna neprofitna organizacija, ustanovljena leta 1977, s sedežem v Bruslju, ki zastopa interese sedmih milijonov evropskih lovcev. Organizacija zastopa 37 nacionalnih lovskih zvez v Evropski uniji in sedem pridruženih članic.

vir: FACE

Na ogled razstava “Zakladi iz depojev: lovstvo”

Na mednarodni dan muzejev, 18. maja so v Tehničnemu muzeju Slovenije v Bistri slovesno odprli razstavo »ZAKLADI IZ DEPOJEV: LOVSTVO«. Zbrane so nagovorili direktorica muzeja dr. Barbara Juršič, avtorica razstave kustosinja Barbara Rezar Grilc in podpredsednik Lovske zveze Slovenije mag. Aleš Klemenc, dogodek so z glasbo popestrili Domžalski rogisti.

Foto: Aleksander Šenekar

Razstava, ki je na ogled do maja 2024, je posvečena 100-letnici smrti pisatelja Ivana Tavčarja, ki je bil strasten lovec.

Lovstvo je vpisano v nacionalni Unescov seznam kot nesnovna kulturna dediščina že od decembra 2015. Upravičeno smo lahko ponosni na bogato lovsko kulturno zapuščino, ki jo ohranjamo že dolgo preteklo obdobje in jo uspešno prenašamo bodočim rodovom. V lovstvu so pomembne vrednote druženje, povezovanje in spoštovanje, zato takšni dogodki pomenijo priložnost, da negujemo tudi ta del lovske tradicije, ki združuje tako lovsko kot nelovsko javnost.

Verjamemo, da se bo ta trenutek dotaknil vse strokovne in širše javnosti in nam poglobil odnos in zavedanje do našega največjega bogastva, narave.

mag. Aleš Klemenc

Razstava “Zakladi iz depojev: lovstvo”

Na Mednarodni muzejski dan, v četrtek, 18. maja, ob 18. uri, Tehniški muzej Slovenije odpira razstavo »ZAKLADI IZ DEPOJEV: LOVSTVO«.

V Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki bodo prikazali izbor predmetov iz bogate zakladnice lovskega depoja, med katerimi so lovski pripomočki, trofeje in predmeti iz lovčevega vsakdana.
Ob 100-letnici njegove smrti, razstavo posvečajo pisatelju Ivanu Tavčarju in se ga spominjamo kot strastnega lovca in ribiča.

Razstava bo na ogled predvidoma eno leto.

Snidenje koroških in gorenjskih lovskih legend

Potem ko je bil nekdanji župan in sedanji podžupan koroške občine Železna Kapla-Bela Franc Jožef Smrtnik na nedavnih deželnih volitvah izvoljen v koroški deželni zbor, so se z njim v Kortah srečali lovski tovariši in prijatelji Franc Ekar, Jure Markič in Joško Muri.

Lovski tovariši Franc Ekar, Franc Jožef Smrtnik, Jure Markič in Joško Muri (od leve). Foto: arhiv Franc Ekar

Velika »četverica« gorenjskih in koroških lovskih legend je vzpostavila dobro sodelovanje med občinami in ljudmi na obeh straneh Karavank. V topli izbi trdne slovenske koroške domačije Smrtnikovih v Kortah so se pogovarjali o tem in onem, največ seveda o lovu in poleg obujanja spominov skupaj razmišljali, kako lovstvu povrniti nekdanji ugled, veljavo in spoštovanje.

V sosednji Koroški s tem nimajo težav, na naši strani Karavank pa ugled in spoštovanje lovstva upadata. Slovenska kmetija Smrtnikovih v Kortah že več kot pol tisočletja kljubuje vsem viharjem in ostaja trdna slovenska postojanka. Tudi zdajšnji rod gospodarjev ohranja tradicijo naprednega kmetovanja in utrjevanja slovenskih korenin. Smrtnikova kmetija v Kortah leži na okoli 940 metrov nadmorske višine. Svojčas so redili nad dvajset repov govedi in imeli več kot petdeset ovac. Preden so docela opustili živinorejo, so imeli še par krav in prašičev za domačo rabo. Smrtnikovi imajo tudi lastno lovišče.

Franc Smrtnik s trofejo jelena iz lastnega lovišča. Foto: arhiv Franc Ekar

Letošnje srečanje »štirih«, kot ga je poimenoval mag. Franc Ekar, nekdanji župan gorenjske občine Preddvor, je bilo sicer namenjeno pogovoru s Francem Jožefom Smrtnikom po njegovi uspešni izvolitvi v koroški deželni zbor. Smrtnik, poznan tudi kot član družine »pojočih bratov«, je povedal, da njegova izvolitev koroškim Slovencem veliko pomeni, in da bodo lahko še naprej pisali zgodovino slovenske manjšine na  Koroškem. Sam je vse življenje odločni borec za pravice slovenske narodne skupnosti na Koroškem in se je z dejanji izkazal tudi kot dolgoletni slovenski župan občine Železna Kapla-Bela. Novi poslanec deželnega zbora je v zahvali po sprejemu čestitk za izvolitev poudaril veliko odgovornost, ki jo čuti do slovenske manjšine na Koroškem. V preteklosti se je Smrtnik še posebej izkazal s prizadevanji pri  postavljanjih dvojezičnih napisov.

Na  prijateljskem, »lovsko-narodnopolitičnem« in stanovskem srečanju z novim slovenskim deželnim poslancem na Koroškem, je stekla beseda tudi o varovanju narave in o upravljanju z visoko divjadjo, predvsem z jelenjadjo. Prevladalo je enotno mnenje, da je kljub spremembam v okolju še vedno mogoče uveljaviti sonaravnost med prostoživečo divjadjo in gozdom. In tudi sobivanje človeka z njo. Ne samo na koroški, pač pa tudi na gorenjski strani Karavank.

Kot je za konec povedal Ekar, je bilo srečanje zelo sproščeno in polno lepih spominov. Medtem, ko so v mogočni kmečki hiši modrovali in obujali spomine, se je zunaj na senožetih in ob gozdu varno in brezskrbno »sprehajala« jelenjad. To pa so prizori, ki pravega lovca vedno ganejo, je še pripomnil Ekar in dodal, da bo »četverica« s srečanji nadaljevala tudi v prihodnje.

Marjan Toš

Vodstvo LZS z državnim sekretarjem Krajčičem o aktualnih temah s področja lovstva

Vodstvo Lovske zveze Slovenije se je včeraj sestalo s predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, z državnim sekretarjem dr. Darijem Krajčičem na čelu.

Vodstvo LZS in predstavniki SZS LZS na sestanku z državnim sekretarjem MKGP dr. Krajčičem. Foto: Urša Kmetec

Glavne teme sestanka so bile problematika upravljanja jelenjadi, divjega prašiča in šakala, izboljšanje monitoringa divjadi in nekaterih zavarovanih vrst s sistematičnim vključevanjem lovcev ter nadgradnja izvajanja raziskav divjadi v bodoče.

Predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač je državnemu sekretarju predstavil delo lovske zveze in poudaril, da si lovci želijo sodelovati pri spremembi zakonodaje, saj imajo kar nekaj odprtih vprašanj.

Državni sekretar dr. Krajčič je poudaril, da na ministrstvu cenijo delo vseh lovskih organizacij, čeprav včasih prihaja do različnih mnenj: “Delo vseh lovcev je izjemnega pomena za slovenski prostor, rečemo lahko, da sistem lovskih družin deluje optimalno. Sodelovanje ministrstva z vsemi lovskimi organizacijami  je konstruktivno, zato trenutno ni potrebe po spreminjanju. To pa ne pomeni, da se upravljanja z divjadjo ne da še izboljšati.” Napovedal je, da bodo pripravili predlog sprememb in dopolnitev zakon o divjadi in lovstvu.

Predsednik Strokovno-znanstvenega sveta LZS dr. Boštjan Pokorny je predstavil aktivnosti sveta in pomen raziskav na področju divjadi in lovstva. Izvajanje monitoringa posameznih vrst je ena od bistvenih javnih nalog upravljavcev lovišč. Vloga vseh lovcev kot prostovoljcev je zato neprecenljiva. LZS je letos lovcem predstavila novo aplikacijo SRNA (Spremljanje in Raziskovanje Narave z Aplikacijo), v katero vnašajo podatke o opazovanjih divjadi, ki služijo boljšemu načrtovanju upravljanja z divjadjo, nujna pa je strokovna analiza teh podatkov.

Državni sekretar dr. Krajčič se je strinjal, da je monitoring izjemno pomemben, a hkrati izpostavil, da je aplikacij za spremljanje raznih vrst precej, zato meni, da bi bilo smiselno vzpostaviti eno krovno aplikacijo, ki bi zajela več prostoživečih živalskih vrst (ne samo divjadi) in združila vse pridobljene podatke.

Foto: Urša Kmetec

Podpišite peticijo #SignForHunting in zaščitite svoje pravice!

Podpišite peticijo na SignForHunting.com in se pomagajte boriti proti grožnjam lovstvu v Evropi. Podpis peticije vam bo vzel le nekaj sekund, vendar pomeni veliko.

Peticija #SingForHunting je z enim klikom dostopna tudi v slovenskem jeziku.

Odločitve, ki jih glede lovstva in varstva narave sprejemajo bruseljski odločevalci imajo velik vpliv tudi na Slovenijo. Dejstvo je, da je kar 80 odstotkov zakonodaje s področja lovstva in naravovarstva na nacionalni ravni sprejetih na ravni institucij Evropske unije, za zaprtimi vrati.

Kampanja je odgovor na vedno več težav, s katerimi se lovci soočajo v vsej Evropi: življenjsko okolje divjadi, upravljanje z velikimi zvermi, lovska kultura posameznih držav in pobude lovcev za ohranjanje narave so ogroženi zaradi odločitev evropske politike. Takšen, a na srečo neuspešen, primer je bil predlog prepovedi lovstva in ribištva na 10 % površine Evropske unije.

Podpišite peticijo #SignForHunting v podporo lovstvu in varstvu narave

Medtem, ko se v Evropi soočamo s številnimi izzivi, ki jih je potrebno rešiti, nekateri bruseljski odločevalci ostajajo osredotočeni na nepotrebno omejevanje lovskih praks. “Bruseljskim odločevalcem sporočamo, da naj sodelujejo z lovci in ne proti nam,” je ob začetku kampanje povedal Torbjörn Larsson, predsednik Združenja zvez za lov in varstvo divjadi v Evropski uniji (FACE).

Lovska zveza Slovenije je članica FACE od leta 1993. Predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač poziva: “Za vsakega slovenskega lovca je pomembno, da si vzame nekaj sekund časa in podpiše peticijo.”

* Kampanjo #SignForHunting vodi FACE, ki zastopa interese 7 milijonov evropskih lovcev. Z vašo podporo se borimo proti grožnjam lovstvu v Sloveniji in v Evropi.

RAZPIS za podelitev finančnih nagrad za najboljša študentska dela s področja divjadi in lovstva

Strokovno-znanstveni svet LZS je objavil razpis za podelitev finančnih nagrad za najboljša diplomska, magistrska in doktorska dela s področja divjadi in lovstva, ki so bila izdelana in končana v obdobju 2020 – 2021. Prijave so možne do ponedeljka, 15. novembra, do 12. ure.

Foto: Pixabay

Na razpis se lahko prijavijo posamezniki, ki so v letih 2020 in 2021 izdelali in zaključili diplomsko, magistrsko ali doktorsko delo, v katerem so proučevali/obravnavali: divjad; ostale vrste prostoživečih živali, zanimive za lovsko organizacijo; življenjsko okolje divjadi; naravoslovne, družboslovne, humanistične in/ali (bio)tehnične teme, povezane z lovstvom.

Prispevki bodo objavljeni v Zlatorogovem zborniku

Predvidena vrednost razpisanih sredstev znaša 2.000 evrov. Višina (neto) dodeljenih sredstev za posamezno zaključno nalogo znaša: za doktorsko delo 300 evrov, za magistrsko delo (vključno z bolonjskim magisterijem druge stopnje) 200 evrov in za diplomsko delo 100 evrov.

Prejemnik sredstev mora v roku petih mesecu po podpisu dogovora z LZS za objavo v Zlatorogovem zborniku pripraviti in glavnemu uredniku oddati vsaj en znanstveni ali strokovni prispevek (praviloma članek).