Tag: LZ Maribor

LZ Maribor: 32 novih lovcev in 4 lovke

  By ,

Pri lovskem domu Lovske družine (LD) Hoče na Pohorju je bila krajša slovesnost ob zaključku izobraževanja letošnje generacije lovskih pripravnikov v Lovski zvezi (LZ) Maribor.

Nova generacija štajerskih lovcev 2025. Foto: arhiv LZ Maribor

Kot je povedal predsednik Lovske zveze (LZ) Maribor in podpredsednik Lovske zveze Slovenije Marjan Gselman, je bilo za tečaj prijavljenih 38 pripravnikov, lovski izpit pa je uspešno opravilo 36 pripravnikov. Povprečna ocena letošnje generacije je znašala 3.81, pet kandidatov je lovski izpit opravilo z odlično oceno. To so bili Janez Stušek iz LD Laporje Urban Logar iz LD Fram, ki sta imela povprečno oceno 4,63 ter Primož Čeh iz LD Pernica (4,58), Monika Lesjak iz LD Puščava (4,58)  in Manja Kajzer iz LD Podvelka (4,53).

Janez Stušek  iz LD Laporje je bil najboljši pripravnik generacije 2025. Foto: arhiv LZ Maribor

Povprečna starost nove generacije štajerskih lovcev znaša 35 let, med šestintridesetimi novimi člani zelene bratovščine pa so tudi štiri dekleta, kar je posebej razveseljivo, je po slovesnosti dejal vodja tečaja in predsednik komisije za izobraževanje pri LZ Maribor Ivan Žižek.

Na slovesnosti, ki so se  je poleg mladih lovcev in lovk udeležili tudi njihovi mentorji, starešine LD, predavatelji, člani izpitne komisije in visoki predstavniki LZS in LZ Maribor, so  mladi lovci prejeli spričevala in slovesno zaprisegli, da bodo spoštovali etični kodeks slovenskih lovcev.  Slovesno zaprisego je prebrala mlada lovka Nina Repnik iz LD Remšnik, sicer dijakinja Srednje lesarske in gozdarske šole Maribor.

Praznik zelene bratovščine na Hočkem Pohorju so popestrili lovski rogisti ob 15-letnici delovanja

Po slovesni podelitvi spričeval in zaprisegi s podpisom etičnega kodeksa so se mladi lovci in lovke udeležili še jubilejnega koncerta Rogistov LZ Maribor, ki letos praznujejo 15-letnico uspešnega delovanja. S slavnostnim koncertom pri lovskem domu  LD Hoče na Pohorju, na katerem so mogočno zazvenele znane melodije za lovske rogove in odmevale po pohorskih planjavah, so mariborski rogisti potrdili zvestobo bogati tradiciji lovske kulture na Štajerskem.

Mariborski lovski rogisti so navdušili poslušalce. Foto: arhiv LZ Maribor

Ob jubileju je ena od njihovih velikih želja čimprejšnja pomladitev skupine. S tem nadaljevanje njenega plemenitega kulturnega poslanstva in ohranjanja lovske kulturne dediščine na Štajerskem ne bo vprašljivo. V jubilejnem letu skupino mariborskih rogistov sestavljajo predsednik Slavko Štiberc ter člani Franc Schenveter, Martin Volmajer, Franc Jerič, Roland Apohal, Anton Zupanec, Jožef Želj, Hinko Šega in umetniški vodja, maestro Marjan Golob.

Kot je povedal strokovni tajnik LZ Maribor Božidar Kunej, sta bila oba dogodka izjemno dobro obiskana, saj sta pritegnila več kot 150 lovcev in prijateljev zelene bratovščine. To je bila nekoliko drugačna, a izjemno posrečena oblika zaključka izobraževanja lovskih pripravnikov, ki so lahko za konec prisluhnili še zvenu lovskih rogov. Mladi lovci so se skupaj z gosti  razšli šele v poznem večeru z lepimi spomini in obljubo, da se bodo še kdaj srečali in nadaljevali lovsko prijateljstvo.

M. T.

Tečaj za lovske pripravnike pri LZ Maribor obiskuje 36 bodočih lovcev

  By ,


Na zadnji seji Upravnega odbora Lovske zveze (LZ) Maribor so se člani seznanili z začetkom izobraževanja nove generacije mladih lovcev.

Med praktičnim delom lovskega izpita pripravniki sodelujejo tudi pri graditvi lovskih naprav, kot so visoke preže. Foto: Marjan Toš

Kot je povedal vodja strokovnega tečaja in predsednik Komisije za izobraževanje LZ Maribor Ivan Žižek, obiskuje tečaj 36 lovskih pripravnikov. Izobraževanje poteka skladu z enotnim učnim načrtom in predmetnikom v okviru Lovske zveze Slovenije. Bodoči lovci so morali pred začetkom tečaja, ki je uvod v teoretični del lovskega izpita (praktičnega morajo opraviti v svojih lovskih družinah oz. loviščih s posebnim namenom), že opraviti tečaj iz varnega ravnanja z orožjem.

Med predmeti so poleg biologije in ekologije divjadi v ospredju še zgodovina lovstva, lovska etika, kultura, šege in običaji, urejanje lovskih naprav in objektov, lovska kinologija, zdravstveno varstvo prostoživečih živali in naloge lovcev na področju varstva okolja in narave nasploh.

Po končanem izobraževanju morajo vsi lovski pripravniki opraviti še zaključni lovski izpit in slovesno podpisati izjavo o spoštovanju Etičnega kodeksa slovenskih lovcev. Kot je še povedal Žižek, ki je tudi predsednik Komisije za izobraževanje LZS, je v letošnji generaciji tečajnikov veliko mlajših pripravnikov, kar je vzpodbudni kazalnik rahlega pomlajevanja lovske organizacije tudi na Štajerskem.

M. T.

60. Koroški lovski pozdrav za nove čase

  By ,

Ob 60-letnici Kluba prijateljev lova Celovec je bilo na Martinovo soboto v Polskavi in v Slivnici tradicionalno srečanje koroških zamejskih lovcev z gostitelji iz Lovske zveze Maribor.

Po lovu v polskavskem lovišču. Foto: Božidar Kunej

Pred 60 leti je bil v Celovcu na avstrijskem Koroškem ustanovljen Klub prijateljev lova (KPL) s sedežem v Celovcu.  Za prvega predsednika  je bil izvoljen Karel Prušnik-Gašper, sicer tudi znani koroški partizan in organizator odpora proti nacizmu na avstrijskem Koroškem 1941-1945. Ustanovitveni predsednik je že v  prvem letu delovanja KPL navezal osebne stike s takratnim predsednikom Lovske zveze (LZ) Maribor in medvojnim partizanskim tovarišem Ivom Skerlovnikom in medsebojno sodelovanje je steklo kot po maslu.

Sodelovanje med  štajerskimi in zamejskimi slovenskimi lovci na Koroškem je kmalu postalo del ustvarjalnega sodelovanja med slovensko manjšino na avstrijskem Koroškem in med matičnim narodom na slovenski strani Karavank. Iz leta v leto dobiva nove vsebine, še zlasti s področja ohranjanja naravnega okolja za divjad in varstva narave nasploh. Pri tem je še zlasti koristna izmenjava praktičnih izkušenj enih in drugih.

Letošnje srečanje z zamejskimi lovci je bilo kot že nekaj zadnjih na Martinovo soboto. Začelo se je s sprejemom pri lovskem domu LD Polskava in nadaljevalo s tradicionalnim skupnim lovom na fazane. Diana je bila lovcem izjemno naklonjena. Po pozdravu uplenjeni divjadi se je dogajanje preselilo v Slivnico v gostišče Lesjak, kjer  so mariborski gostitelji  pripravili ‘zadnji pogon’ z bogatim in doživetim kulturnim programom.

Predsednik NO LZS Dušan Leskovec, nekdanji predsednik LZ Maribor Branko Vasa, predsednik LZ Marjan Gselman in predsednik KPL Janez Kaiser  so z zanimanjem spremljali bogat  kulturni program.
Foto: Marjan Toš in arhiv LZ Maribor
Marjan Gselman (desno), Janez Kaiser (v sredini) in Božidar Kunej (levo) s spominskimi priznanji LZ Maribor. Foto: Marjan Toš in arhiv LZ Maribor
Nekdanji in zdajšnji funkcionarji LZ Maribor s predsednikom KPL Janezom Kaiserjem. Foto: arhiv LZ Maribor

O izjemno dobrem sodelovanju sta na kratko spregovorila predsednik LZ Maribor Marjan Gselman in predsednik KPL Celovec Janez Kaiser. V kulturnem programu, ki ga je vodila Darinka Čobec, so nastopili mariborski lovski rogisti in recitatorja Rudi Majer in Darinka Čobec. Ob tej priložnosti je predsednik LZ Maribor izročil predsedniku KPL Celovec izvirno spominsko darilo, ki simbolizira slovenstvo in pripadnost zeleni bratovščini.

Na jubilejnem srečanju so se spoštljivo spomnili Karla Prušnika Gašperja in Iva Skerlovnika, ki sta orala ledino in postavila trdne temelje medsebojnega sodelovanja in lovskega tovarištva koroških in štajerskih lovcev na tej in oni strani meje. Po Karlu Prušniku je KPL dolga leta uspešno vodil Mirko Kumer-Fric, po njegovi smrti pa ga vodi Kaiser.  Ob mogočnem zvenu lovskih rogov in prešerni slovenski pesmi so se družili do poznega večera in se nato polni lepih vtisov razšli z željo, da se prihodnje leto spet srečajo.

M. T.

Zelena bratovščina proti vetrnim elektrarnam na Boču

  By ,

Potem ko je namera o izgradnji vetrnih elektrarn na Boču na območju občine Makole dvignila na noge tako rekoč vso občino in je Civilna iniciativa odločno protestirala proti izgradnji teh objektov, je lovce, ki so bili v množici protestnikov v prvih vrstah, podprlo tudi vodstvo Lovske zveze (LZ) Maribor.

Boč naj ostane neokrnjen, zahtevajo lovci. Foto: arhiv LD Poljčane

Opozarjajo namreč, da bi izgradnja takšnih energetskih objektov občutno poslabšala življenjsko okolje prostoživečih živali in degradirala naravno okolje. Vetrne elektrarne ne sodijo ne na Pohorje in ne na Boč, so v LZ Maribor zapisali v sporočilu za javnost.

Makolski in poljčanski lovci v prvih vrstah na barikadah za ohranitev narave

Kot je dejal starešina Lovske družine (LD) Poljčane in član Upravnega odbora Lovske zveze Maribor Tomislav Kovačič, se je v Makolah zgodila mala revolucija: “Tako makolski kot poljčanski lovci smo se kot odločni protestniki pomešali med ostale občane, saj v širšem kontekstu branimo naravo pred vetrnimi elektrarnami. V občino Poljčane te elektrarne sicer neposredno teritorialno ne posegajo, pač pa v občino Rogaška Slatina. Žal  mi je, ker je tam zaenkrat še vse tiho. Nikoli nisem podpiral nasilnih dejanj, a včasih je treba glasno reči ne in pokazati vsaj zobe. Šele glasen in odločen protest lahko obrodi  sadove v našo korist.”

Na Boču živi tudi močna kolonija muflonov. Foto: arhiv LD Poljčane

Kovačič meni, da so lovci lahko učinkoviti, če se povežejo z ostalimi deležniki v boju za “naravo” brez vetrnih elektrarn, tam kjer je sploh še kaj narave, v krajinskih parkih in na območjih Nature 2000. “V Makolah smo to uspešno naredili. Že pred  tem protestom smo v LD Poljčane argumentirano opozorili na negativne posledice izgradnje omenjenih elektrarn na pogorju Boča. Sprašujem se, kaj bi se zgodilo, če bi prišlo na protest pred parlament zaradi takšnih zgodb tisoč lovcev? Naš lovski kolega iz LD Makole Boštjan Plaznik je predsednik Civilne iniciative v tej občini in brani habitate na Plešivcu, ki so nenadomestljivi za mnoge vrste divjadi. Še več, tam gre tudi za varovanje in zaščito rezervatov vode,« je še povedal Kovačič.

Civilna iniciativa v Makolah je doživela tudi javno podporo tamkajšnjega župana, kar je tako občanom in lovcem vlilo novega upanja, da na Boču ne bo vetrnih elektrarn. Pogorje Boča je namreč (pre)dragocena ekosistemska celota, v kateri bi vetrne elektrarne povzročile nepopravljive posledice za floro in favno.

Zato tudi v LZ Maribor po besedah njenega predsednika Marjana Gselmana, podpirajo zahteve vseh prizadetih lovskih družin na tem območju, še posebej LD Poljčane in LD Makole, ki sta članici LZ Maribor. Ob tem v prizadetih LD in v vodstvu LZ Maribor še poudarjajo, da bi morali biti v bodoče v vse procese umeščanja energetskih objektov v naravno okolje, kot pomembni deležniki vključeni tudi lovci.

Marjan Toš

Šakaljada 2024

  By ,

Lovci Lovske zveze Maribor so v sodelovanju z Lovsko družino (LD) Starše 8. februarja 2024 organizirali praznični lov na lisice in šakale. Udeležilo se ga je 140 lovk in lovcev in 16 psov iz vseh koncev Slovenije.

Foto: Marjan Gselman

To je bil drugi lov te vrste, zanimanje in število udeležencev kaže, da postaja tradicionalen. V lov so nas z ubranimi glasovi trobil popeljali rogisti Lovske zveze Maribor z okrepitvijo rogista iz sosednje Avstrije in kolega iz Prekmurskih rogistov. Prisotne so pozdravili starešina LD Starše Janko Sitar, predsednik Lovske zveze Maribor Marjan Gselman in predsednik Lovske zveze Slovenije Alojz Kovšca. Nagovoril jih je tudi gospodar LD Starše Uroš Lepej, ki je  na ta dan prevzel organizacijo in odgovornost vodje lova.

Uspešnost dela lovcev v pogonu in psov, je bila videna ob pozdravu lovini. Pred zborom sta bila položena dva šakala, lisjak in zajec, ki ni uspel uteči nemški žimavki ter siva vrana. Vsi uplenitelji so prejeli čestitke za lovski blagor. Sledilo je druženje ob pogostitvi, ki so jo pripravili zavzeti člani LD Starše.

Še enkrat hvala vsem, ki so pomagali pri izvedbi lova in na snidenje 2025 v LD Kungota!

Marjan Gselman

Izobraževanje lovskih pripravnikov v Mariboru

  By ,

V Lovski zvezi (LZ) Maribor so začeli letošnje izobraževanje lovskih pripravnikov za teoretični del lovskega izpita.

Pripravniki se med praktičnim delom lovskega izpita naučijo izdelovati tudi visoke preže. Foto: Marjan Toš

Izobraževanje poteka v skladu z učnim načrtom in programom teoretičnega strokovnega usposabljanja lovskih pripravnikov, ki velja v Lovski zvezi Slovenije. Med predavatelji so ugledni strokovnjaki različnih strok, od lovstva, biologije, ekologije, gozdarstva, zgodovine, kinologije, upravljanja z orožjem in lovske zakonodaje.

LZ Maribor je bila pred tremi desetletji prva v Sloveniji, ki je preizkusila zdajšnji model izobraževanja v slovenskem lovstvu. Zaradi bogatih izkušenj se nenehno zavzemajo za kakovostne učne načrte in za sodobno učno tehnologijo, brez katere si danes ni mogoče predstavljati kakovostnega pouka. Še posebej o biologiji in ekologiji divjadi, pa tudi o lovski kinologiji, šegah in navadah. Pred začetkom tečaja so morali lovski pripravniki opraviti praktični del lovskega izpita v svojih matičnih lovskih družinah in  preizkus varnega ravnanja z orožjem.

Marjan Toš

Pohorsko LUO v letu 2023

  By ,

Lovska Zveza (LZ) Maribor, ki opravlja strokovne naloge tudi za Pohorsko lovskoupravljavsko območje (LUO), je pripravila »kategorizacijo« – pregled in oceno odstrela in izgub divjadi iz lovišč v letu 2023.

Strokovnjaki so skrbno ocenili trofeje in ves odvzem iz lovišč. Foto: Božidar Kunej

Gre za  strokovno oceno in analizo odstrela ter izgub zaradi prometa, bolezni in drugih vzrokov, kar je vse vključeno v skupni odvzem posameznih vrst divjadi iz lovišča. Kot je povedal strokovni tajnik LZ Maribor in tajnik Območnega združenja upravljavcev lovišč (OZUL) Božidar Kunej, je potekala kategorizacija na visoki in strokovni ravni, saj so se v vseh lovskih družinah zelo potrudili, vzorno pripravili vse trofeje, dokumentacijo in statistiko odvzema divjadi iz lovišč.

Strokovnjaki so ocenili, da je bilo upravljanje z lovišči v prvem letu veljavnosti dvoletnega načrta LUO odgovorno in skrbno, saj so predvsem z odstreli in dokumentiranimi podatki o izgubah izpolnili obveznosti in pričakovanja. Zaradi dobrih odvzemov so lovci veliko pripomogli k uravnavanju številčnosti rastlinojede divjadi v gozdni in kmetijski pokrajini celotnega območja.

Primerna in uravnana številčnost je pripomogla tudi k manjšim izgubam v prometu in kar je še posebej dobro, k manjšemu morebitnemu obsegu škod. Gre za obsežno LUO, ki se razprostira od Maribora do Pece in južnega dela Pohorja, je še povedal Kunej in dodal, da bodo po posameznih  lovsko gojitvenih bazenih (LGB) tudi letos na ogled razstave uplenjenih trofej (jeleni, gamsi, srnjaki, divji prašiči). Razstave bodo na ogled najširši javnosti, ne samo lovcem.

Foto: Božidar Kunej

V Dravski dolini povoženih 6 bobrov, ki so zavarovana živalska vrsta

Iz zbranih statističnih podatkov o odvzemu posameznih vrst divjadi, v katere pa niso vštete številke odvzema v Lovišču s posebnim namenom (LPN) Pohorje, je bilo v vseh loviščih največ odvzete srnjadi, in sicer skupaj 3.847 osebkov, 565 osebkov jelenjadi, 20 damjakov, 29 muflonov, 357 gamsov in 569  divjih prašičev.

Od male divjadi je bilo odvzetih 377  lisic, 178  jazbecev, 214 kun, 529 sivih vran in sedem šakalov (dva sta bila povožena). Pod kolesi avtomobilov je končalo tudi šest bobrov v Dravski dolini, ki so sicer zavarovana živalska vrsta in se počasi širijo ob vodotokih tudi po mnogih loviščih tega LUO.

Marjan Toš

V Slovenskogoriških loviščih poleg srnjadi vse več divjih prašičev

  By ,

Na sedežu Lovske zveze (LZ) Maribor so izvedli kategorizacijo trofej uplenjene divjadi z analizo odvzema divjadi iz lovišč (povozi in pogini ter drugi vzroki izgube divjadi) v 23 lovskih družinah Slovenskogoriškega lovskoupravljavskega območja (LUO).

Strokovna komisija je skrbno pregledale vse trofeje in podatke. Foto: Božidar Kunej

Članice tega LUO, ki leži v severovzhodnem delu Slovenije in obsega ravninski svet Dravskega polja ter gričevnati svet zahodnih Slovenskih goric ter Dravinjske gorice, so lovske družine Kungota, Šentilj, Paloma – Sladki Vrh, Kamnica, Malečnik – Košaki, Pesnica – Jarenina, Jakob, Velka, Sv. Ana. Sv. Jurij, Pernica, Lenart, Benedikt, Dobrava, Voličina, Duplek, Pobrežje – Miklavž, Starše, Rače, Polskava, Črešnjevec, Cigonca in Laporje.

Najštevilčnejša vrsta divjadi na celotnem območju je srnjad, ki predstavlja tudi poglavitni vir prihodkov za pokrivanje stroškov upravljanja lovskih družin. Del odstrela trofejnih srnjakov lovske družine namenjajo tujim lovskim gostom v okviru lovnega turizma.

Skupni odvzem srnjadi v LUO Slovenske gorice v letu 2023 je znašal 1.246 glav srnjadi obeh spolov in vseh starostnih struktur, kar predstavlja 97,50 % realizacijo načrta. Poleg odstrela, ki je znašal 911 glav srnjadi obeh spolov, so v LD zabeležili še 211 povozov srnjadi na cestah, 36 srn in srnjakov so uničili psi, 29 jih je obležalo pod kosilnicami (mladiči v času košnje), 10 glav pa je poginilo zaradi bolezni. Preostanka izgub pa ni bilo mogoče ugotoviti.  

Zaskrbljeni zaradi upadanja številčnosti male poljske divjadi – divji prašiči tudi v Benediktu in Lenartu

V lovskih družinah so uplenili tudi 1.221 lisic in lisjakov, 41 jazbecev, 10 kun zlatic in 108 kun belic, 64 poljskih zajcev, 385 fazanov,198 rac mlakaric, 1.461 sivih vran in 6 šakalov. Uplenili so še 6 jelenov – damjakov, ki so pobegnili iz obor. Na ocenjevanju so strokovnjaki ocenili, da je v omenjenih loviščih iz leta v leto več divjih prašičev, ki povzročajo največ škode v kmetijstvu. Lani so se na novo pojavili v loviščih, kjer jih doslej še ni bilo.

Skupni odvzem divjih prašičev (odstrel in povozi na cestah) je lani znašal 208 živali obeh spolov. V LD Benedikt so uplenili 4 prašiče, v Kungoti kar 47 (to je največ v celotnem LUO Slovenske gorice), v Polskavi 41 (od tega en povoz), na Velki 9 (tudi dva povoza), v Cigonci 9, v Črešnjevcu 3, v Dupleku 1, v Kamnici 39  in v LD Košaki – Malečnik na obrobju mesta Maribor 31 divjih prašičev (od tega so imeli 13 povozov na cestah). V LD Laporje so uplenili 1 divjega prašiča, v Pernici 2, v Pesnici – Jarenini 3, v Lenartu 1, v Račah 6, v Staršah 5 in v Šentilju 4 (z enim povozom). Kot je povedal strokovni tajnik LZ Maribor in tajnik  slovensko goriškega LUO Božidar Kunej, so v vseh lovskih družinah zaradi nevarnosti afriške prašičje kuge izvajali vse sprejete preventivne ukrepe.

Marjan Toš

V Mariboru so se srečali lovci in kinologi

  By ,

V prostorih Lovske zveze (LZ) Maribor so se pred nedavnim srečali predstavniki Upravnega odbora Kinološke zveze Slovenije pod vodstvom predsednika Harija Arčona in Upravnega odbora Lovsko-kinološkega društva Maribor pod vodstvom predsednika Zdravka Brezovška.

Srečanje vodstva lovske in kinološke organizacije v Mariboru. Foto: Božidar Kunej

Delovnega srečanja so se udeležili tudi člani Upravnega odbora LZ Maribor na čelu s predsednikom Marjanom Gselmanom. Govorili so o nekaterih odprtih vprašanjih in o možnostih učinkovitejšega sodelovanja med lovsko in kinološko organizacijo.

Pred srečanjem, na katerem so odprto govorili o prihodnosti slovenske lovske kinologije v kontekstu delovanja lovske organizacije, se je sestalo še vodstvo Lovsko-kinološkega društva (LKD) Maribor, ki ga vodi dolgoletni lovec in kinolog Zdravko Brezovšek iz Šmartnega na Pohorju. Ocenili so minulo delo, ki je bilo izjemno plodno, saj so lani med drugim odprli novi poligon za šolanje lovskih psov z brunarico na Polskavi in razvili novi društveni prapor.

Marjan Gselman, Hari Arčon in Zdravko Brezovšek (z leve). Foto: Božidar Kunej

Za letos načrtujejo elektrifikacijo brunarice s foto napetostnimi moduli in še tesnejše sodelovanje v projektih Kinološke zveze Slovenije. Nadaljevali bodo tudi s tradicionalno dobrim programskim sodelovanjem med LZ in LKD Maribor, ki je prepoznavno v širšem prostoru in tudi znotraj Kinološke zveze Slovenije.

Marjan Toš

Prihodnje leto tudi digitalizacija ekološke učilnice za mlade

  By ,

Na zadnji letošnji seji Upravnega odbora Lovske zveze (LZ) Maribor so med drugim obravnavali in potrdili delovni program s finančnim načrtom za prihodnje leto.

Foto: Božidar Kunej

Ocenili so, da je bilo za letos načrtovano delo opravljeno in da so vse komisije izvedle svoje programe. To velja zlasti za področje izobraževanja, ki je ena od stalnic prizadevanj LZ Maribor. Poudarjajo namreč pomen strokovnega znanja in zato podpirajo dodatne programe usposabljanja kadrov za izvajanje nalog po lovskih družinah, je povedal predsednik komisije za izobraževanje Ivan Žižek.

Organizirali so več predavanj za mentorje lovskim pripravnikom, ki imajo veliko vlogo pri praktičnem delu lovskega izpita. Težišče izobraževanja je vsakoletni program v okviru teoretičnega dela lovskega izpita. Kljub nenehni modernizaciji učne tehnologije in krepitvi pedagoško-andragoškega kadra je znanje lovskih pripravnikov na zaključnih izpitih včasih pomanjkljivo. Kriterije nameravajo še zaostriti, saj brez strokovno izobraženih lovcev res ne bo mogoče upravljati z lovišči.

Predsednik Komisije za delo z mladimi in podpredsednik LZ Maribor Borit Mithans je predstavil izvedbo letošnjih lovskih taborov za mladino, ki so izredno uspešna oblika dela z mladimi in hkrati promocija lovske organizacije. Damir Koblar, ki vodi Komisijo za prireditve, je poročal o izvedbi prve Hubertove maše v mariborski stolnici, ki je v javnosti naletela na velik odmev. Zavzel se je za še večje vključevanje LZ v nekatere mestne turistične projekte in v turistične programe občin, v katerih delujejo lovske družine 

Bojan Urbančič, ki je zadolžen za lovsko strelstvo je, letošnje rezultate mariborskih lovskih strelcev ocenil za zelo uspešne in napovedal organizacijo memoriala Braneta Kurnika prihodnje leto. Na njem sodelujejo Lovske zveze Koroška, Celje in Maribor.

Predsednik LZ Maribor Marjan Gselman je med drugim povedal, da so letos že ozvočili veliko predavalnico in začeli snovati strokovne rešitve za digitalizacijo vsebin v ekološki učilnici za mlade. V finančnem načrtu za prihodnje leto so predvideli znatna sredstva za pripravo avdiovizualnih pripomočkov, s katerimi bodo bistveno dopolnili poslanstvo te učilnice, ki je prvenstveno namenjena promociji varstva narave in ohranjanja prostoživečih živali med mladimi in tudi strokovnemu izobraževanju mladih lovcev.

Tudi letos je LZ Maribor dobro sodelovala z drugimi sorodnimi organizacijami, še posebej z Lovsko -kinološkim društvom in Ribiško zvezo Maribor, pa tudi z Zavodom za gozdove, policijsko upravo in z mnogimi šolami v Podravju.

Marjan Toš

59. koroški lovski pozdrav na Polskavskem polju

  By ,

V okviru dolgoletnega uspešnega sodelovanja štajerskih lovcev Lovske zveze (LZ) Maribor z zamejskimi slovenskimi lovci iz Kluba prijateljev lova (KPL) v Celovcu na avstrijskem Koroškem, je na Martinovo soboto v lovišču Lovske družine Polskava potekalo tradicionalno jesensko srečanje.

Zadovoljni predsednik LZ Maribor Marjan Gselman (levo), Milivoj Matič, gospodar LD Polskava (v sredini) in izkušeni lovovodja Mirko Draškovič (desno) po uspešnem lovu. Foto: Marjan Toš

Goste iz Koroške, ki jih je vodil predsednik Kluba prijateljev lova iz Celovca Janez Kaiser, sta pozdravila in sprejela predsednik LZ Maribor Marjan Gselman in starešina Lovske družine (LD) Polskava Franc Ravnjak. Krajši skupni lov na fazane je vodil izkušeni lovovodja Mirko Draškovič s pomočnikoma Francem Ravnjakom in Milivojem Matičem. Lovcem je posijalo celo sonce in za nameček jim je bila vnovič naklonjena tudi boginja Diana.

Trdne in žive vezi med zamejskimi in štajerskimi lovci se le še utrjujejo

Sicer so jesenski lovi bolj oblika druženja, prijateljevanja in obujanja spominov. Po lovu so priredili še tradicionalni  »zadnji pogon« z martinovo pojedino  in s slovenskogoriškimi gibanicami, nazdravili pa so tudi predsedniku LZ Maribor Gselmanu za njegov rojstni dan. Kljub obilici dobre volje in lovske »latovščine« so namenili precej časa delovnemu razgovoru in izmenjavi izkušenj o varstvu narave in ohranitvi divjadi. Na obeh straneh meje so namreč težave podobne, saj zlasti mala divjad (zajci, jerebice, fazani) zaradi občutnih sprememb v naravnem okolju dobesedno izgublja tla pod nogami.

Predsednik KPL Celovec Janez Kaiser: »Tudi lovci krepimo vezi med slovensko manjšino in matičnim narodom v Sloveniji.«. Foto: Marjan Toš
Valentin Božič Folti ima spominov za dve polni malhi. Foto: arhiv KPL Celovec

Klub prijateljev lova (KPL) Celovec je bil ustanovljen leta 1964 na pobudo Karla Prušnika-Gašperja. Vse od ustanovitve dalje predstavlja ta lovska organizacija slovenskih zamejskih lovcev na avstrijskem Koroškem tudi živo vez med lovci v alpsko-jadranskem prostoru in aktivnega ter tvornega sooblikovalca stikov med njihovimi uradnimi združenji, predvsem med Koroškim lovstvom (Kärn­tner Jägerschaft), Lovsko zvezo Slovenije in tudi Društvom »Doberdob«, ki združuje slovenske lovke in lovce v Furlaniji-Julijski krajini. KPL Celovec je kot lovska organizacija  koroških  zamejskih  lovcev  polnopravni član Lovske zveze Slovenije.

KPL Celovec po smrti dolgoletnega in legendarnega predsednika Mirka Kumra Frica zdaj uspešno vodi predsednik Janez Kaiser, ki je za prihodnje leto napovedal praznovanje 60-letnice kluba v Celovcu. Priložnostno slovesnost bodo pripravili tudi v Mariboru, je ob koncu srečanja dodal predsednik LZ Maribor Gselman. Med zamejskimi lovskimi tovariši je bil tudi Valentin Božič Folti, najstarejši, 83-letni član KPL Celovec iz Globasnice, ki je poln optimizma in dobre volje obujal spomine na mnoga doživetja z lovskimi prijatelji z obeh strani meje.

Razveseljivo je, da je tudi med zamejskimi lovci že več mlajših, ki bodo zagotovo nadaljevali to lepo tradicijo in kot člani zelene bratovščine prenašali dragocene izkušnje s področja varovanja narave in ohranitve divjadi onstran Karavank na Štajersko. Oboji bodo imeli skrbi v izobilju, saj se posegi v naravo okolje v škodi divjadi povsod nadaljujejo.

dr. Marjan Toš

Mariborski lovski kinologi pod novim praporom

  By ,

Mariborski lovski kinologi so minulo soboto na poligonu za šolanje psov v Zg. Polskavi slovesno razvili novi društveni prapor in odprli novo brunarico.

Pripenjanje trakov na novi prapor. Foto: Božidar Kunej

Slovesnosti so se poleg praporščakov lovskih družin (LD) Lovske zveze (LZ) Maribor na čelu z njenim predsednikom Marjanom Gselmanom, udeležili tudi predstavniki lovsko-kinoloških društev (LKD) Celje, Ptuj – Ormož, Koroška in Društva ljubiteljev ptičarjev Slovenije. Med gosti je bil tudi župan občine Rače -Fram Samo Rajšp in edini še živeči ustanovni član LKD Maribor Milan Krajnc iz LD Duplek, ki je sodeloval na ustanovni skupščini 8. junija 1979. Vse je nagovoril in pozdravil predsednik Lovsko-kinološkega društva (LKD) Maribor Zdravko Brezovšek in se zahvalil za pomoč in podporo pri delovanju društva vsem članom in članicam še posebej pa darovalcem žebljičkov in trakov za novi prapor. Skupaj so zbrali kar 95 žebljičkov in 38 trakov.

95 žebljičkov in 38 trakov na novem praporu je dokaz ugleda LKD Maribor med štajerskimi kinologi in lovci. Foto: Božidar Kunej

Štajerski kinologi so že leta 1907 podprli ustanovitev slovenske lovske (in kinološke) organizacije.

Potem ko je praporščak LKD Maribor Milan Pehar ob zvokih lovskih rogistov LZ Maribor slovesno zavil stari prapor in ga predal za arhiv tajniku LKD Božidarju Kuneju, je novi prapor slovesno razvil predsednik LKD Brezovšek in ga izročil praporščaku. Ta se je zaobljubil, da bo za prapor zgledno skrbel in ga častno nosil na vseh njegovih poteh. Z novim praporom so se nato slovesno pobratili navzoči prapori LD in s tem je bilo slovesno razvitje končano.

Novi prapor je razvit. Foto: Božidar Kunej

Po njem sta predsednik LKD Maribor in predsednik strokovnega sveta LKD Maribor Anton Selinšek v navzočnosti blagajničarke LKD Vlaste Ciringer in ob zvokih lovskih rogistov slovesno prerezala trak pred vhodom v novo brunarico na poligonu v Zg. Polskavi. S tem dejanjem so poligon za šolanje psov tudi uradno predali v uporabo.

Lovsko obarvan kulturni program so oblikovali lovski rogisti LZ Maribor, ki so se skupaj s številnimi lovci, lovkami, kinologi in gosti dlje zadržali na živahnem družabnem srečanju, ki so ga skrbno pripravili gostitelji iz LKD. Na njem ni manjkalo tradicionalnega lovskega golaža in sproščenega obujanja spominov starejših kinologov, ki so veseli mlajše generacije, saj bo bogata kinološka tradicija očitno ostala.

Marjan Toš

Nova brunarica je odprta. Foto: Marjan Toš

Lovec je mladim predstavil zvitorepko

  By ,

Člani zelene bratovščine Lovske družine Vurmat iz Sv. Duha na Ostrem vrhu so se tudi letos odzvali povabilu učiteljic iz podružničnih osnovnih šol Sv. Duh na Ostrem vrhu in Gradišče na Kozjaku.

Lovec Slavko Štiberc z Vurmata v družbi mladih radovednežev. Foto: arhiv LZ Maribor

Z obema šolama lovci že vrsto let dobro sodelujejo in se z njimi družijo v lovišču in lovskem domu. Podružnično Osnovno šolo Gradišče na Kozjaku obiskujejo le trije učenci, zato jih je njihova učiteljica Nataša pripeljala kar na sosednjo šolo na Sv. Duhu na Ostrem vrhu. Tam sta jih pričakali učiteljici Damjana in Viktorija s svojimi 12 učenci. Toliko jih namreč še obiskuje šolo v tem lepem kraju na Kozjaku ob avstrijsko – slovenski meji.

Tema letošnjega predavanja je bila lisica, njeno življenje, obnašanje in vloga v naravnem okolju. Izkušeni vurmaški lovec Slavko Štiberc, tudi dolgoletni član Upravnega odbora Lovske zvez (LZ) Maribor, je šolarjem zelo nazorno predstavil to zver, ki ji otroci radi ljubeznivo rečejo zvitorepka. Učence so na srečanju z lovcem Slavkom presenetile članice ženskega pevskega zbora Lipa, s katerim so skupaj zapeli nekaj lepih lovskih pesmi. Za zaključek najbolj znano in ponarodelo Lisička je prav zvita zver.

Marjan Toš

LKD Maribor kmalu z novim praporom

  By ,

Lovsko kinološko društvo (LKD) Maribor bo razvilo nov društveni prapor. S tem simbolnim dejanjem se želijo zahvaliti vsem generacijam kinologov in lovcev, ki so sooblikovali sedanjo podobo društva, ki je bilo ustanovljeno 8. junija 1979. Slovesno razvitje novega prapora bo v začetku septembra.

Novi prapor LKD Maribor bo trdneje povezal lovske kinologe. Foto: Marjan Toš

Društvo uspešno vodi predsednik Zdravko Brezovšek, lovec in nekdanji starešina LD Šmartno na Pohorju, sicer pa dolgoletni član Upravnega odbora Lovske zveze (LZ) Maribor, kjer vodi komisijo za lovsko kinologijo. Tudi sam je uspešen vzreditelj in vodnik lovskih psov.

Danes društvo deluje na območju LZ Maribor, v društvo je včlanjenih 41 štajerskih lovskih družin, katerim nudi strokovno pomoč pri razvoju lovske kinologije. V zadnjih letih namenjajo posebno skrb in pozornost  šolanju in pravilnemu usposabljanju lovskih psov za praktično delo v lovišču. Lovsko pravičnega lova namreč brez usposobljenega lovskega psa ni. Na tem področju imajo mariborski lovski kinologi dolgoletne praktične izkušnje in veljajo od nekdaj za dobre rejce in vodnike lovskih psov.

Že dalj časa razvijajo »malo šolo« za pse, v kateri izvajajo vaje poslušnosti in socializacijo mladih psov. Pred leti so kupili zemljišče na Zgornji Polskavi in na njem uredili vadbeni poligon za pse. Postavili so tudi  lepo brunarico za društvene potrebe, ki jim dobro služi.

V LKD Maribor je letos dozorela večletna pobuda za razvitje novega društvenega prapora. Zdajšnji je star že 33 let in ga je načel zob časa. Za nakup novega prapora bodo poleg lastnih sredstev poskušali dobiti tudi sponzorske in donatorske prispevke lovskih družin, lokalnih skupnosti in podjetij. Finančno jih bo podprla tudi LZ Maribor, ki vneto podpira lovsko kinologijo.

Marjan Toš

Lovska zveza Maribor ustanavlja lovski pevski zbor

  By ,

Upravni odbor Lovske zveze (LZ) Maribor je sprejel pobudo Komisije za lovsko kulturo, da bi poskušali vnovič ustanoviti vokalno glasbeno skupino, ki bo gojila slovensko lovsko pesem.

Se bodo rogistom LZ Maribor jeseni pridružili še pevci? Foto: Marjan Toš

Predsednik komisije Slavko Štiberc je povedal, da pobuda o tem zori že dalj časa in da so v zadnjem času dobili veliko predlogov lovskih družin (LD), da naj se v okviru LZ Maribor spet ustanovi lovski pevski zbor. Člani Upravnega odbora LZ Maribor niso imeli večjih pomislekov, izrazili so samo bojazen, da  morda med lovci ne bo dovolj zainteresiranih ljubiteljev petja za sodelovanje v novi vokalni skupini. Lahko bi ustanovili oktet ali manjši lovski pevski zbor, odvisno od zanimanja lovcev, je povedal predsednik komisije Štiberc.

V teh dneh so vseh 44 lovskih družin, članic LZ Maribor že obvestili, da naj njihove lovce podrobneje seznanijo z namero za ustanovitev lovskega pevskega zbora. K sodelovanju so povabili tudi dva odlična glasbena strokovnjaka, in sicer tenorista Tima Ribiča in instrumentalista Marjana Goloba, ki je tudi umetniški vodja rogistov LZ Maribor. Oba sta sodelovanje že potrdila, zato bodo do konca meseca avgusta intenzivno zbirali prijave bodočih pevcev.

Naj ob tem zapišemo, da je v preteklosti v Mariboru vokalna skupina lovcev že delovala in pustila v štajerski  lovski kulturni zgodovini globoke sledi. Vodstvo LZ Maribor je tudi zaradi te tradicije  optimistično in ne vidi ovir za njeno nadaljevanje.

Marjan Toš

Pri Ožbaltu povožen šakal

  By ,

Lovec in lovski čuvaj iz Lovske družine (LD) Kapla Marko Richter – Zeleni je sporočil, da je njihov lovec Maks Verčko pri Ožbaltu, na meji med LD Kapla in LD Vurmat iz Sv. Duha na Ostrem Vrhu, 4. maja zjutraj našel povoženega šakala.

Lovski čuvaj Marko Richter –  Zeleni s povoženim šakalom pri Ožbaltu. Foto: arhiv Marjana Toša.

Po ogledu so ugotovili, da gre za samico in o najdbi obvestili pristojne organe in službe. Žal ni znano, iz katere smeri je prišla samica šakala v bližino Ožbalta, če iz Pohorja, potem je očitno morala preplavati Dravo. To pa ni noben problem, saj je šakal ne samo učinkovit in vzdržljiv tekač, pač pa tudi odličen plavalec.

V Sloveniji so se šakali prvič pojavili pozimi v letih 1952/53 v okolici Vrhnike, naslednja leta pa na Zaplani, Smastu pri Kobaridu in v Beli krajini. V 80-letih so se začeli redno pojavljati v Istri, od koder so prodirali tudi v osrednjo Slovenijo. Februarja 2008 so na Ljubljanskem barju biologi potrdili prisotnost dveh stalnih teritorialnih družin šakalov. V naslednjih letih se je šakal razširil tudi drugod po Sloveniji. Že dalj časa jih spremljajo tudi v lovskih družinah Lovske zveze (LZ) Maribor in to v obeh lovskoupravljavskih območjih, v pohorskem in slovenskogoriškem.

Šakal sodi med lovno divjad in ima lovno dobo od 1. julija do 15. marca. Lov nanj je izjemno zahteven. Lani je bilo na območju LZ Maribor iz narave odvzetih deset šakalov.

Marjan Toš

Upravni odbor LZ Maribor: večino programa  2022 že opravili

  By ,

Upravni odbor Lovske zveze (LZ) Maribor je na zadnji seji ocenil, da so večino letošnjega obsežnega programa že izpolnili. Ostajajo jim še manjše obveznosti na področju izobraževanja in zaključna dela na projektu sodobne ekološke učilnice, ki jo urejajo v okviru obsežnega projekta “Zelena eko točka Štajerske“.

Predsednik Marjan Gselman (levo) podeljuje spominsko darilo strokovnemu tajniku Božidarju Kuneju. Foto: D. Muršec

Kot je povedal predsednik LZ Maribor Marjan Gselman, jo je finančno podprlo veliko lokalnih skupnosti, saj je namenjena ekološkemu osveščanju in okoljski vzgoji mladine, predšolskih in šolskih otrok. Z nekaterimi občinami se za podporo še dogovarjajo. Upravni odbor LZ Maribor se je zahvalil vsem sodelavcem projekta Praznik lovske kulture, ki je potekal sočasno z Dnevi lovskega strelstva na Pragerskem. 

Govora je bilo tudi o aktualnih temah, med drugim o spremembah in dopolnitvah Pravil Lovske zveze Slovenije in posledično tudi Pravil LZ Maribor. Dotaknili so se nekaterih odprtih vprašanj glede vodenja disciplinskih postopkov v lovskih družinah in se seznanili z novimi obveznostmi s področja veterinarsko-higienskih predpisov ravnanja z uplenjeno divjadjo v skladu z najnovejšimi navodili Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Upravni odbor je sklenil, da bo letošnje srečanje s člani Kluba prijateljev lova Celovec potekalo 12. novembra v Lovski družini Polskava. Tam bodo za koroške zamejske lovce pripravili krajši skupni lov na fazane in prijateljsko lovsko srečanje.

Po seji Upravnega odbora pa je predsednik LZ Maribor podelil spominsko darilo strokovnemu tajniku zveze Božidarju Kuneju ob njegovem »malem Abrahamu«.

Marjan Toš