100-letnica prvega zavarovanega – Alpskega varstvenega parka v Dolini Triglavskih jezer

Leto 2024 je za Triglavski narodni park, območje Julijskih Alp in za slovensko naravovarstvo jubilejno. Vse leto bomo obeleževali 100-letnico podpisa zakupne pogodbe za ustanovitev Alpskega varstvenega parka, predhodnika Triglavskega narodnega parka in prvega zavarovanega območja na slovenskem ozemlju.  

Vir: Triglavski narodni park

Podpis zakupne pogodbe za ustanovitev Alpskega varstvenega parka 1. julija 1924 je bil pomemben mejnik v zgodovini razvoja naravovarstva in prizadevanj za zavarovanje dela Julijskih Alp v obliki edinega narodnega parka v Sloveniji. Spodbudil je širjenje naravovarstvene ideje. Čeprav so se prizadevanja za to začela že mnogo prej, je bil s podpisom zakupne pogodbe prvič na Slovenskem vzpostavljen določen pravni varstveni režim, katerega cilj je ohranjanje narave.

Alpski varstveni park v Dolini Triglavskih jezer je obsegal približno 1.400 hektarov. Zakupna doba je bila določena na 20 let, to je do 1. julija 1944, določena je bila tudi letna zakupnina. Park ni bil razglašen za stalno, saj po takrat veljavnih zakonih ni bilo mogoče trajno odvzeti pašnih površin njihovemu prvotnemu gospodarskemu namenu. Zakupna pogodba se je formalno iztekla 1. julija 1944, njeno podaljšanje ali sprememba sta bila zaradi druge svetovne vojne odrinjena na stran, po zaključku vojne pa je bilo treba začeti znova.

Slogan obeleževanja jubileja: Varstvo je obstoj

Obeleževanje 100-letnice poteka pod sloganom Varstvo je obstoj. Gre za opozorilo, da je obstoj naravnih (in kulturnih) vrednot oziroma njihovo ohranjanje za naslednje rodove možno le z varovanjem. Pri tem je (še danes) pomembno lovljenje ravnotežja med ohranjanjem, varovanjem in tradicijo, razvojem, med domačini in obiskovalci … 

Tedanje prvo zavarovano območje sodi v danes edini narodni park v državi, Triglavski narodni park, ki se razteza na skorajda 84.000 hektarih. To pomeni, da je našim predhodnikom uspelo ohraniti naravo, ki si zaradi izjemnosti in neprecenljivosti zasluži največjo možno skrb. Ključnega pomena pri tem so ljudje – ne samo tisti, ki so snovali in uresničevali idejo o zavarovanju, pač pa tudi tisti, ki so jo v stoletju od prvega zavarovanja do danes udejanjali in ki to še vedno počnejo. Le ljudje, ki se zavedajo njunega pomena in neprecenljivosti, lahko ohranjajo naravo in vzdržujejo podobo kulturne krajine v Triglavskem narodnem parku. 

Poklicni lovski čuvaji Zavoda za gojitev divjadi Triglav so postali prvi parkovni naravovarstveni nadzorniki 

Po odloku o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za »Triglavski narodni park« leta 1961 je bil dvajset let pozneje (leta 1981) sprejet Zakon o Triglavskem narodnem parku. Park je takrat obsegal 83.807 hektarov. Izvršni svet Republike Slovenije je za izvajanje upravljavskih nalog pooblastil Zavod za gojitev divjadi Triglav s sedežem na Bledu, ki je operativno že dolgo časa deloval na večjem delu po novem zavarovanega območja.

Poglavitna dejavnost Zavoda za gojitev divjadi je bilo lovstvo kot gospodarska dejavnost, zato je imel mrežo gorskih koč, najboljše poznavalce razmer na terenu in utečeno ekipo lokalnih poklicnih lovskih čuvajev. Ti so postali prvi parkovni naravovarstveni nadzorniki pri nas.

Vabilo k sodelovanju

Častno pokroviteljstvo nad obeleževanjem 100-letnice je prevzela predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar.

Med prvimi dogodki obeleževanja jubileja bo odprtje filatelistične razstave na temo Triglavski narodni park in Evropski nacionalni parki, ter razglednic na temo Slovenska planinska pot. Dogodek bo v petek, 26. januarja ob 17. uri v Infocentru Triglavska roža na Bledu. Predstavljena bo tudi priložnostna znamka Triglavskega narodnega parka, ki jo bo ob stoletnici izdala Pošta Slovenije. Znamka oziroma poštne pošiljke bodo ta dan na Pošti Bled žigosani s pripadajočim žigom prvega dne, ki bo na tej pošti na voljo še naslednjih 14 dni. Priložnostna znamka s podobo Triglava bo izšla v nominalni vrednosti B, kar zadošča za pošiljanje navadnih pisem in razglednic v domačem prometu.

Sicer pa bi radi jubilej v Javnem zavodu Triglavski narodni park obeleževali tudi skupaj z organizacijami, partnerji, posamezniki, društvi … K snovanju skupnih dejavnosti vabimo vse, ki bi se nam na kakršen koli način želeli pridružiti. S svojimi predlogi, pobudami in vprašanji o obeleževanju 100-letnice se na nas lahko obrnete po e-pošti na naslov triglavski-narodni-park@tnp.gov.si. Veseli bomo vašega odziva.

Aktualno dogajanje, povezano z obeleževanjem 100-letnice, pa je na spletni strani Javnega zavoda Triglavski narodni park predstavljeno v posebnem zavihku z naslovom 100-letnica oziroma na spletnem naslovu https://www.tnp.si/sl/javni-zavod/posebni-dogodki/100-letnica/

Pripravili sodelavci Javnega zavoda Triglavski narodni park

Mladi tudi o tem, zakaj je lovstvo dandanes potrebno v družbi

Zakaj je lovstvo dandanes potrebno v družbi, je 250 dijakom Gimnazije Bežigrad na včerajšnji okrogli mizi, ki je sledila ogledu filma v Cineplexxu Ljubljana Rudnik, razložil dr. Srečko Felix Krope, podpredsednik Lovske zveze Slovenije, največje naravovarstvene organizacije v Sloveniji.

Dr. Srečko F. Krope, Damjan Vinko in Lena Penšek (iz leve proti desni) so odgovarjali na vprašanja 250 dijakov Gimnazije Bežigrad. Vir: EPEKA, so. p.

Dogodek je organiziralo Znanstveno-raziskovalno združenje za umetnost, kulturne in izobraževalne programe in tehnologijo EPEKA, socialno podjetje v okviru projekta EU Youth Cinema: Green Deal 2022. Projekt mladim in učiteljem ponuja program filmskih in izobraževalnih aktivnosti v obdobju 24 mesecev. Filmske projekcije in pretočne vsebine spremlja didaktično gradivo ter tematsko povezane razprave, delavnice in predavanja.

“Lovci izvajamo poleg lova številne druge naravovarstvene dejavnosti, a nas še vedno najpogosteje povezujejo z lovom. Marsikdaj moramo odgovoriti na vprašanje, kako je lahko lov varstvo narave. Ker je človek globoko posegel v kulturno krajino, je vplival na mehanizme, s katerimi se vzdržuje naravno ravnovesje. Nekatere živalske vrste so tako ostale brez naravnih plenilcev in bi izumirale, če bi dogajanje v naravi prepustili na milost in nemilost ekonomskim trendom in potrebam. Vse to so razlogi, zaradi katerih lahko upravičeno trdimo, da je lov varstvo narave,” je dijakom razložil dr. Krope.

Na okrogli mizi sta poleg dr. Kropeta sodelovala še Lena Penšek, zagovornica Greenpeace v Sloveniji in podnebna aktivistka Mladih za podnebno pravičnost ter Damjan Vinko, biolog, član Slovenskega odonatološkega društva in urednik biltena slovenskih terenskih biologov in ljubiteljev narave – Trdoživ, ki so mladim odgovarjali na vsa prijetna in neprijetna vprašanja.

EU Youth Cinema: Green Deal je inovativen projekt, posvečen trajnostni Evropi, ki predstavlja zelene cilje Evropske unije v filmskem kontekstu. Projekt prispeva k vrednotenju in razumevanju Zelenega dogovora EU med mladimi gledalci ter zagotavlja platformo za večkulturni pristop k zeleni agendi. Projekt vključuje zlasti mlado občinstvo in jih nagovarja k naslavljanju okoljskih izzivov ter spodbuja zelene dejavnosti in življenjske navade. Projekt se izvaja v Sloveniji, Avstriji, na Hrvaškem, v Severni Makedoniji in Romuniji.

Vir: EPEKA, so. p.