V Slovenskogoriških loviščih poleg srnjadi vse več divjih prašičev

Na sedežu Lovske zveze (LZ) Maribor so izvedli kategorizacijo trofej uplenjene divjadi z analizo odvzema divjadi iz lovišč (povozi in pogini ter drugi vzroki izgube divjadi) v 23 lovskih družinah Slovenskogoriškega lovskoupravljavskega območja (LUO).

Strokovna komisija je skrbno pregledale vse trofeje in podatke. Foto: Božidar Kunej

Članice tega LUO, ki leži v severovzhodnem delu Slovenije in obsega ravninski svet Dravskega polja ter gričevnati svet zahodnih Slovenskih goric ter Dravinjske gorice, so lovske družine Kungota, Šentilj, Paloma – Sladki Vrh, Kamnica, Malečnik – Košaki, Pesnica – Jarenina, Jakob, Velka, Sv. Ana. Sv. Jurij, Pernica, Lenart, Benedikt, Dobrava, Voličina, Duplek, Pobrežje – Miklavž, Starše, Rače, Polskava, Črešnjevec, Cigonca in Laporje.

Najštevilčnejša vrsta divjadi na celotnem območju je srnjad, ki predstavlja tudi poglavitni vir prihodkov za pokrivanje stroškov upravljanja lovskih družin. Del odstrela trofejnih srnjakov lovske družine namenjajo tujim lovskim gostom v okviru lovnega turizma.

Skupni odvzem srnjadi v LUO Slovenske gorice v letu 2023 je znašal 1.246 glav srnjadi obeh spolov in vseh starostnih struktur, kar predstavlja 97,50 % realizacijo načrta. Poleg odstrela, ki je znašal 911 glav srnjadi obeh spolov, so v LD zabeležili še 211 povozov srnjadi na cestah, 36 srn in srnjakov so uničili psi, 29 jih je obležalo pod kosilnicami (mladiči v času košnje), 10 glav pa je poginilo zaradi bolezni. Preostanka izgub pa ni bilo mogoče ugotoviti.  

Zaskrbljeni zaradi upadanja številčnosti male poljske divjadi – divji prašiči tudi v Benediktu in Lenartu

V lovskih družinah so uplenili tudi 1.221 lisic in lisjakov, 41 jazbecev, 10 kun zlatic in 108 kun belic, 64 poljskih zajcev, 385 fazanov,198 rac mlakaric, 1.461 sivih vran in 6 šakalov. Uplenili so še 6 jelenov – damjakov, ki so pobegnili iz obor. Na ocenjevanju so strokovnjaki ocenili, da je v omenjenih loviščih iz leta v leto več divjih prašičev, ki povzročajo največ škode v kmetijstvu. Lani so se na novo pojavili v loviščih, kjer jih doslej še ni bilo.

Skupni odvzem divjih prašičev (odstrel in povozi na cestah) je lani znašal 208 živali obeh spolov. V LD Benedikt so uplenili 4 prašiče, v Kungoti kar 47 (to je največ v celotnem LUO Slovenske gorice), v Polskavi 41 (od tega en povoz), na Velki 9 (tudi dva povoza), v Cigonci 9, v Črešnjevcu 3, v Dupleku 1, v Kamnici 39  in v LD Košaki – Malečnik na obrobju mesta Maribor 31 divjih prašičev (od tega so imeli 13 povozov na cestah). V LD Laporje so uplenili 1 divjega prašiča, v Pernici 2, v Pesnici – Jarenini 3, v Lenartu 1, v Račah 6, v Staršah 5 in v Šentilju 4 (z enim povozom). Kot je povedal strokovni tajnik LZ Maribor in tajnik  slovensko goriškega LUO Božidar Kunej, so v vseh lovskih družinah zaradi nevarnosti afriške prašičje kuge izvajali vse sprejete preventivne ukrepe.

Marjan Toš

UGOTOVITVE inšpekcijskega nadzora lovov

Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo – Inšpekcija za lovstvo je v tem mesecu opravila nadzor na območju upravljavcev lovišč Gorenjskega in Kamniško-Savinjskega lovskoupravljavskega območja (LUO).

Foto: Urša Kmetec

Nadzor je bil opravljen v skladu z določili Zakona o divjadi in lovstvu ter njegovih podzakonskih predpisov. Inšpekcija za lovstvo je, kot je to običajna praksa, pri lovcih preverjala lovske izkaznice, primernost uporabe lovskega orožja glede na izvajanje lova na določeno vrsto divjadi ter ustrezno uporabo lovskih psov v lovišču.

Zaradi velike stopnje ogroženosti za celotno ozemlje Slovenije pred afriško prašičjo kugo (APK), ki je določena v skladu z Zakonom o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge, je Inšpekcija za lovstvo pri nadzorih preverjala pri upravljavcih lovišč oz. lovcih samo izvajanje biovarnostnih ukrepov v zvezi z lovom, kot so čiščenje in razkuževanje obutve, vozil ter opreme, vodenje podatkov o udeležencih na skupinskih lovih, ravnanje z živalskimi stranskimi proizvodi.

Pri izvajanju navedenih predpisov je pri vseh pregledanih zavezancih Inšpekcija za lovstvo ugotovila, da imajo sicer vsi upravljavci lovišč izdelane načrte ravnanja, kot tudi priskrbljena in pripravljena zaščitna sredstva ter ostalo opremo za izvajanje biovarnostnih ukrepov, vendar teh v praksi niso izvajali pred samim pričetkom lovov.

Inšpekcija za lovstvo je pri ugotovljenih primerih zavezancem odredila takojšno odpravo nepravilnosti ter jim izdala opozorilne ukrepe. Zavezanci so nepravilnosti takoj odpravili in lahko nadaljevali izvajanje lova. Pri splošnem nadzoru glede predpisov iz določil Zakona o divjadi in lovstvu pa inšpekcija ni ugotovila večjih nepravilnosti nad zavezanci.

Lovska inšpekcija bo z tovrstnimi nadzori nadaljevala tudi na področju drugih LUO!

Vir: Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo

V pripravi osnutki dvoletnih lovskoupravljavskih načrtov

Na Zavodu za gozdove Slovenije trenutno pripravljajo osnutke dvoletnih lovskoupravljavskih načrtov za leti 2023 in 2024.

Foto: Bojan Gorenc

V spodnji preglednici so datumi in lokacije prihajajočih javnih predstavitev načrtov za posamezna lovskoupravljavska območja (LUO). Štirinajst dni pred javno predstavitvijo bodo osnutki dostopni na spletni strani ZGS. V tem obdobju je možno pripombe na osnutke podati na e-naslove, ki so navedeni v preglednici.

* Prišlo je do spremembe datuma pri predstavitvi LUN za Zasavsko LUO (namesto 23. 3. bo predstavitev 22. 3.).

Vir: ZGS

Uspešno upravljanje z divjadjo v letu 2022 v Slovensko goriškem LUO

Na Lovski zvezi (LZ) Maribor so pred dnevi opravili pregled in oceno odstrela in izgub divjadi »kategorizacijo« za Slovensko goriško lovsko upravljavsko območje (SOZUL).

Skrbni pregled trofej in čeljusti srnjadi. Foto: Jure Toš

SOZUL leži na severovzhodu Slovenije in meji na zahodu na Pohorsko lovsko upravljavsko območje (LUO), na jugu in vzhodu na Ptujsko-Ormoško LUO, na severu pa deloma na Pomursko LUO, deloma pa na sosednjo Avstrijo. SOZUL ima v slovenskem merilu pomembno vlogo na področju upravljanja s srnjadjo in poljsko divjadjo, predvsem s fazanom in poljskim zajcem. S prisotnostjo ostalih vrst divjadi območje ne izstopa.

Celotno območje obsega 72.965 hektarov, od tega je lovnih površin 62.781 hektarov. V SOZUL upravlja z lovišči 23 lovskih družin, in sicer: Kungota, Šentilj, Paloma Sladki Vrh, Kamnica, Malečnik-Košaki, Pesnica-Jarenina, Jakob, Velka, Sveta Ana, Sv. Jurij, Pernica, Lenart, Benedikt, Dobrava, Voličina, Duplek, Pobrežje-Miklavž, Starše, Rače, Polskava, Črešnjevec, Cigonca in Laporje.

Pregleda sta se poleg članov strokovne komisije udeležila tudi lovski inšpektor Ian Martin Koštomaj in predsednik LZ Maribor Marjan Gselman. V vseh lovskih družinah so trofeje in čeljustnice uplenjene divjadi skrbno pripravili in podatke o odstrelu oziroma odvzemu (povoz, pogin) posameznih kategorij vnesli v statistične tabele.

Gospodarsko najpomembnejša vrsta divjadi v tem območju je srnjad, v polovici lovišč pa je prisoten tudi divji prašič. Odvzemi divjih prašičev so bili lani na ravni leta 2021. Jelenjad je samo občasno prisotna vrsta. Kot je povedal strokovni tajnik LZ Maribor in tajnik SOZUL Božidar Kunej, velja pri jelenjadi “temeljna usmeritev, da je ta vrsta divjadi na tem področju nezaželena in se zato regulira s popolnim odstrelom v skladu z veljavno zakonodajo, načeli lovsko pravičnega lova in lovske etike. Še posebej velja poudariti, da se mora odstrel jelenov v SOZUL prilagajati upravljavskim usmeritvam sosednjega Pohorskega LUO.” Povedal je še, da gre pri odvzemu oz. odstrelu damjakov za pobege teh živali iz slabo vzdrževanih obor za rejo divjadi.

Lanski skupni odvzem divjadi iz lovišč na območju SOZUL je 2.541 osebkov srnjadi, 3 navadni jeleni, 19 damjakov, 122 divjih prašičev, 950 lisic, 45 jazbecev, 551 fazanov, 83 poljskih zajcev, 197 rac mlakaric, 1429 sivih vran in 6 šakalov. Največ divjih prašičev so uplenili v LD Kamnica (37), LD Polskava (26), LD Kungota (23), LD Cigonca (10), je še povedal Kunej. Staleži male divjadi so skromni, sploh poljske jerebice, ki je v dobršnem delu lovišč  v SOZUL že povsem izginila.

Marjan Toš

Javne razgrnitve lovskoupravljavskih načrtov 2021-2030

Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) začenja z javno razgrnitvijo osnutkov gozdnogospodarskih in lovskoupravljavskih načrtov območij za obdobje 2021-2030. V okviru javne razgrnitve se bo najširša javnost lahko seznanila z dokumenti in podala mnenja in pripombe. Javna razgrnitev traja od 26. julija do vključno 2. septembra 2022.

Foto: Bojan Gorenc

V času javne razgrnitve bodo izvedene tudi javne obravnave s predstavitvami vseh razgrnjenih dokumentov po urniku, zapisanem v preglednici.

LUN LUO 2021-2030Prenos dokumentaObrazec za pripomboKontakt 1Kontakt 2
TriglavskoOsnutek načrtaOddaj pripombojanez.pagon@zgs.sioetolmin@zgs.si
Zahodno visoko kraškoOsnutek načrtaOddaj pripombojanez.pagon@zgs.sioetolmin@zgs.si
GorenjskoOsnutek načrtaOddaj pripombovanja.primozic@zgs.sioekranj@zgs.si
ZasavskoOsnutek načrtaOddaj pripomboandrej.jeklar@zgs.sioeljubljana@zgs.si
NotranjskoOsnutek načrtaOddaj pripombopeter.krma@zgs.sioepostojna@zgs.si
Kočevsko – BelokranjskoOsnutek načrtaOddaj pripombotomaz.devjak@zgs.sioekocevje@zgs.si
NovomeškoOsnutek načrtaOddaj pripombodrejc.kotnik@zgs.sioenovomesto@zgs.si
PosavskoOsnutek načrtaOddaj pripombogregor.bogovic@zgs.sioebrezice@zgs.si
Savinjsko – KozjanskoOsnutek načrtaOddaj pripombomatej.tajnikar@zgs.sioecelje@zgs.si
Kamniško – SavinjskoOsnutek načrtaOddaj pripombovid.preloznik@zgs.sioenazarje@zgs.si
PohorskoOsnutek načrtaOddaj pripomboljudmila.medved@zgs.sioeslovenjgradec@zgs.si
Slovensko GoriškoOsnutek načrtaOddaj pripombomateja.cojzer@zgs.sioemaribor@zgs.si
Ptujsko – OrmoškoOsnutek načrtaOddaj pripombomateja.cojzer@zgs.sioemaribor@zgs.si
PomurskoOsnutek načrtaOddaj pripombostef.kovac@zgs.sioemurskasobota@zgs.gov.si
PrimorskoOsnutek načrtaOddaj pripombomatej.rescic@zgs.sioesezana@zgs.si
Javne razgrnitve lovsko upravljavskih načrtov lovsko upravljavskih območij 2021-2030. Vir: ZGS

Na ZGS so v letu 2021 pripravili 14 območnih gozdnogospodarskih načrtov (GGN GGO) in 15 območnih lovskoupravljavskih načrtov (LUN) za obdobje 2021-2030. Ob izdelavi območnih načrtov so na ZGS med 1. 11. 2020 in 31. 12. 2020 zbirali predloge in pobude, v letu 2021 pa izvedli dva sklopa participativnih delavnic, pri katerih so s strani zainteresirane javnosti zbrali številne pobude, ki so jih pri izdelavi osnutkov območnih načrtov tudi upoštevali.

Pomemben del formalno določenega participativnega procesa izdelave in sprejemanja območnih načrtov ter okoljskega poročila z dodatkom za varovana območja narave predstavljajo javne razgrnitve in javne obravnave območnih načrtov, v okviru katerih zbirajo konkretne pripombe na posamezne območne GGN GGO in LUN.

Območni načrti so letos prvič presojani v postopku celovite presoje vplivov na okolje, zato bo hkrati z javno razgrnitvijo potekala tudi javna razgrnitev okoljskega poročila in dodatka za varovana območja za 14 GGN GGO in javna razgrnitev okoljskega poročila in dodatka za varovana območja za 15 LUN.

ZGS vljudno vabi zainteresirano javnost k podajanju pisnih mnenj in pripomb. Mnenja in pripombe na posamezen dokument je mogoče oddati na obrazcu v preglednici v stolpcu »obrazec za pripombo« do vključno 2. septembra 2022. V nadaljevanju postopka se anonimna mnenja in pripombe ter nerelevantni komentarji ne bodo upoštevali.

Vir: Zavod za gozdove