Vstopna stran, izpostavljene novice
Na spletni strani ali na našem Youtube kanalu si lahko ogledate zadnjo, avgustovsko oddajo o lovstvu, oddajo Dober pogled.
Ustvarjalci oddaje so obiskali Lovsko družino Kamnik, si ogledali pred kratkim odprti Center velikih zveri Dina v Pivki ter novi strelski kino Lovske družine Libeliče. Obiskali so tudi Eda Krašno, dolgoletnega voditelja oddaje o lovstvu in preverili, s čim se ukvarja danes.
Lovska zveza Slovenije in Komisija za lovsko strelstvo in lovsko orožje organizirata Dneve lovskega strelstva 2021, ki bodo potekali 3. in 4. septembra na strelišču Gaj-Pragersko.
Uradni trening za tekmovalce bo na strelišču Gaj-Pragersko v četrtek, 2. septembra, od 9. ure dalje.
Državno prvenstvo v strelski kombinaciji za veterane in super veterane bo potekalo v petek, 3. septembra, z otvoritvijo ob 9. uri. Državno prvenstvo v strelski kombinaciji OPEN 2021 pa v soboto, 4. septembra, z začetkom ob 8.30.
V času Dnevov lovskega strelstva 2021 se bo v prostorih strelišča Gaj-Pragersko odvijal tudi sejem orožja, optike in lovske opreme. Udeležba se lovskim pripravnikom prizna kot sodelovanje na lovskem strelskem tekmovanju.
* Za sodelovanje in obisk Dnevov lovskega strelstva je potrebno izpolnjevati PCT pogoje (prebolelost, cepljenje, testiranje).
… Tadej Klemenšek (LD Solčava), ki je na 14. Državnem prvenstvu v oponašanju jelenjega rukanja, ki je potekalo v čudovitem ambientu gradu Kostel, dosegel kar 67 točk ter tako obranil lanski naslov državnega prvaka.
Drugo mesto je s 65 točkami osvojil Blaž Šuler, tretje mesto, z le točko manj, pa je dosegel Franz Hirm; oba sta člana Društva za ohranjanje lovske kulture Črna.
Osem tekmovalcev od desetih prijavljenih se je na letošnjem prvenstvu, ki sta ga organizirali Komisija za lovsko kulturo in odnose z javnostmi LZS in Zveza lovskih družin Kočevje, pomerilo v treh disciplinah: v oponašanju starega jelena, ki išče košute, nato v oponašanju glavnega jelena s tropom košut ter v oglašanju dveh jelenov enake moči v dvoboju na višku ruka.
Podrobneje o dogodku v prihodnji številki revije Lovec.
Lahko lovec za svoje potrebe v lekarni kupi vodikov peroksid za beljenje lovskih trofej? Objavljamo pojasnilo Lekarniške zbornice Slovenije.
Vodikov peroksid (35 %) lahko v neomejeni količini nabavi samo lovska družina, če:
Objavljamo pojasnilo Lekarniške zbornice Slovenije:
Uredba (EU) 2019/1148 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o trženju in uporabi predhodnih sestavin za eksplozive (v nadaljevanju: Uredba EU), ki je začela veljati 1. 2. 2021 in UREDBA o izvajanju uredbe (EU) o trženju in uporabi predhodnih sestavin za eksplozive (Ur.l. RS št. 109/9. 7. 2021) z uveljavitvijo na dan 24. 7. 2021, sta prinesli nekaj sprememb na področju dostopnosti in prodaje določenih snovi. Za pojasnilo, konkretno tudi glede prodaje (omejitve) vodikovega peroksida, smo zato zaprosili pristojno inštitucijo tj. Urad RS za kemikalije, ter vsem izvajalcem lekarniške dejavnosti tudi posredovali njihovo pojasnilo.
Z uveljavitvijo navedenih predpisov se omejuje prodaja/izdaja dostopnost in uporabo snovi iz Priloge I Uredbe EU (med njimi tudi vodikovega peroksida), predvsem za splošne uporabnike. Lovcu kot fizični osebi se lahko proda vodikov peroksid samo v koncentracijah do vključno 12 % m/m. V primeru, da vodikov peroksid kupuje npr. lovska družina, pa gre za poklicnega uporabnika, ko se lahko proda v višjih koncentracijah (do 35 % m/m), mora pa ta poklicni uporabnik predhodno izpolniti podatke iz Priloge IV Uredbe EU, kamor se navede tudi prodajna količina.
Po enoletnem premoru smo v sodelovanju z LD Rečica pri Laškem organizirali že sedmi tabor mladih, ki se ga je udeležilo 21 otrok iz celjske regije. Potekal je od 19. do 21. avgusta, mladi pa so bili, tako kot prejšnja leta, nastanjeni v planinskem domu na Šmohorju.
Po jutranjem prihodu v planinski dom na Šmohorju in namestitvi na skupna ležišča, je sledil zajtrk. Po zajtrku nam je svetovalec za projektno delo Lovske zveze Slovenije Tilen Hvala predstavil projekt ponovne naselitve risa v Sloveniji. Zanimive predstavitve so se poleg otrok udeležili tudi nekateri člani LD Rečica pri Laškem. Po uvodnem predavanju je bil dopoldan prvega dne namenjen predstavitvi lovstva kot dejavnosti, zgodovini lova, lovskega orožja, šeg in navad ter uporabi lovskega roga.
Predstavili lov s sokoli, uredili lovsko stezo in založili krmišči za muflone
Popoldanski čas je bil namenjen predstavitvi lova s sokoli, kjer so otroci izvedeli, s katerimi vrstami ujed je pri nas dovoljeno loviti. Lov s sokoli sta predstavila člana Sokolarske zveze Slovenije Vilma Alina Bezenšek in Herbert Goriup, ki sta povedala, da se lahko v Sloveniji lovi le z doma izvaljenimi in vzgojenimi ujedami. Ob koncu prvega dne so mladim predstavili še divjad, ki živi na območju Slovenije ter vrste in načine lova, ki ga lovci izvajamo. Zvečer je bil z lovci organiziran izhod v lovišče, kjer so otroci iz visokih prež opazovali izstop divjadi na pašo.
Drugi dan je bil namenjen spoznavanju lovsko tehničnih objektov ter njihove uporabi. Udeleženci tabora so se razdelili v dve skupini. Prva skupina je s pomočjo lovcev naredila lovsko stezo do nove preže, ki so jo člani postavili že spomladi. Druga skupina pa je založila dve krmišči za muflone, s katerimi upravlja LD Rečica pri Laškem. Po kosilu jih je revirni gozdar Rok Golob peljal v gozd, kjer jih je seznanil z drevesnimi vrstami na področju Šmohorja in tamkajšnjim gozdnim ekosistemom. Po popoldanskem počitku in prostih aktivnostih je sledil še večerni izhod v lovišče.
Dan namenjen lovski kinologiji in streljanju z malokalibrsko puško
Zadnji dan je bil namenjen lovski kinologiji in streljanju z malokalibrsko puško na tarčo srnjaka. Po zajtrku smo se odpravili v lovski dom LD Rečica pri Laškem, kjer so nas že čakali vodniki lovskih psov. Predsednik Lovskega kinološkega društva Celje Janez Šumak je predstavil vrste lovskih psov in njihovo delo. Nato so vodniki s svojimi štirinožci prikazali še vaje iz poslušnosti in ubogljivosti. Sledil je prikaz dela lovskega psa na umetni krvni sledi.
Po zaključku kinološkega dela smo imeli tekmovanje v streljanju z malokalibrsko puško na tarčo srnjaka, ki so ga otroci resno vzeli, saj so bili za prva tri mesta pripravljeni pokali. Zato so že od četrtka, ko se je tabor začel, nestrpno čakali sobote. Tudi njihovi pogovori potekali v tej smeri, koliko je kdo že prej doma treniral z zračno puško.
Podelili priznanja in pokale
Sledil je zaključek tabora v planinskem domu, kjer so jih že čakali starši. Prisotne je pozdravil podpredsednik Savinjsko-Kozjanske zveze lovskih družin (SKZLD) Vinko Blažinčić. Pa še starešina LD Rečica pri Laškem Gregor Horjak, ki je pohvalil udeležence tabora in še posebej njihove strelske sposobnosti. Strokovni tajnik SKZLD Zdravko Mastnak, ki je bil ves čas z njimi in skrbel, da je bilo vse tako, kot mora biti, se jim je zahvalil za disciplino.
Na koncu so vsi udeleženci prejeli spominsko priznanje za udeležbo na taboru. Najboljši trije v streljanju pa so prejeli pokale. Prvo mesto je dosegel Maks Jager, drugo Lukas Ancelj in tretje Neja Podlesnik. Sledilo je skupno kosilo s starši in slovo z obljubo, da se naslednje leto ponovno srečamo na 8. taboru mladih.
Da smo lahko tudi letos uspešno izvedli tabor, se moramo zahvaliti vsem predavateljem in prizadevnim članom LD Rečica pri Laškem, ki so otroke oba večera varno peljali na visoke preže, od koder so lahko opazovali divjad.
Strokovni tajnik SKZLD Zdravko Mastnak
Šestnajstega avgusta 2021 je v lovišču Bački Monošter pri Somboru (Srbija) nenadoma umrl naš lovski prijatelj in vrhunski naravoslovni fotograf Jaroslav Pap, dolgoletni sodelavec uredništva Lovec in avtor premnogih objavljenih kakovostnih fotografij divjadi, ki so bile vse posnete v prosti naravi, pretežno v Podonavju in Vojvodini.
Tudi svoj zadnji dan življenja je bil sredi dela, ki ga je najraje in poklicno opravljal – fotografiral je jelenjad v ruku. Kot že 40 let, ga je tudi to sezono posebej vleklo v naravo, fotografsko dokumentirati paritveno vedenje navadne jelenjadi in prisluhniti mogočnemu rukanju podonavskih jelenov.
Jaroslav, Jaro, kot smo ga klicali lovski tovariši, je bil vedno zanesljiv in skromen sodelavec, ki je zapustil globoko sled v lovski in naravoslovni fotografiji.
Jaroslava žal ni več. Pogrešali ga bomo in se ga spominjali. Njegov blagohotni lik nam bo vsem, ki smo ga poznali, hipoma oživel ob pogledu na vsak njegov izvrsten posnetek divjadi, ki ga bomo lahko še zagledali v Lovcu. Kot nesebičnež in fotografski perfekcionist nam je zaupal v uporabo veliko svojega minulega dela, ki nam bo nadomeščalo njegovo odsotnost.
Boris Leskovic
Prispevek bo v celoti objavljen v prihodnji številki Lovca.
Lovska zveza Slovenije in Zveza lovskih družin Kočevje vabita na 14. državno prvenstvo v oponašanju jelenjega rukanja, ki bo v nedeljo, 29. avgusta 2021, ob 14. uri, v čudovitem ambientu Gradu Kostel.
Tekmovanje bo potekalo v naslednjih disciplinah:
Rezervna disciplina: Oglašanje zmagovalnega jelena po boju.
Pravila/kriteriji tekmovanja in časovnica prireditve sta objavljena na spletni strani LZS, v zavihku lovska kultura.
Lovska družina Braslovče tradicionalno vsako leto 25. junija, na dan državnosti, izvede lovsko strelsko tekmovanje v trapu na glinaste golobe in streljanju z malokalibrsko puško na tarčo (35 m) na strelišču Boštunovec za pokal občine Braslovče.
Tekmovanja so se udeležili lovski strelci iz vse Slovenije, ki tekmujejo v kategorijah člani, članice, veterani ter super veterani in ekipno po pogojih tekmovanj Pravilnika o lovskem strelstvu LZS. Letos je obiskovalce na strelišču pričakal veličasten pogled na novo postavljen kozolec toplar.
Prireditev se je začela s himno, ki so jo odigrali Savinjski rogisti. Starešina LD Braslovče Janez Šumak je v govoru poudaril obeležje spomina na 25. junij 1991, ko je Slovenija formalno postala neodvisna: »Slovensko samostojnost smo takrat kovali tudi lovci, ki smo se v prvi vrsti zoperstavili agresorju in ni nas bilo malo … Danes želimo ponovno počastiti ta praznik in se spomniti vseh zaslužnih, da živimo v svobodni, samostojni in neodvisni državi.«
Župan občine Braslovče Tomaž Žohar je poudaril izredno sodelovanje z lovsko družino, samostojnost, neodvisnost, vzajemnost, solidarnost, tovarištvo, sočutje do sočloveka in ostale vrednote današnje moderne družbe … Sledil je nagovor poslanca državnega zbora Aleksandra Reberška, člana sosednje lovske družine, ki je čestital ob prazniku in novi delovni zmagi članov LD Braslovče.
Starešina LD Braslovče je ob predstavitvi kozolca toplarja izpostavil dobro sodelovanje z občino Braslovče in županom, se zahvalil občanom, dobroveljskim kmetom, izvajalcem del, donatorjem, še posebno pa Dušanu Urankarju in Jaki Orožmu za velik prispevek k projektu. Ob zvokih rogov Savinjskih rogistov so Šumak, Urankar, Žohar in Reberšek prerezali slavnostni trak ter otvorili kozolec toplar. Ob strelišču so simbolično posadili lipo, kot simbol slovenstva, ki je v preteklosti pomenila združevanje slovenskega naroda. Župan Žohar je dejal: »Leta 1991, ob samostojnosti Slovenije, so pred parlamentom posadili lipo – naš simbol, ki sedaj raste skupaj s Slovenijo in nam daje samozavest. Naj tudi to majhno drevo zraste v veličino samozavesti.«
Nato je strelski referent Vitomir Smodiš strelcem predstavil pravila v skladu s pravilnikom o lovskem strelstvu LZS. Župan je simbolično oddal prvi strel na glinastega goloba in požel aplavz prisotnih, saj je goloba zadel. S tem je bilo tekmovanje odprto. Lovski strelci so pričeli boj za čim boljše uvrstitve, najboljši so prejeli pokale, bogate praktične nagrade, ob koncu prireditve pa so izvedli še nagradno streljanje za bogate praktične nagrade. V konkurenci je tekmovalo 13 ekip in 97 strelcev ter 4 strelke.
REZULTATI
Ekipno:
Člani:
Veterani:
Super veterani:
Članice:
Kozolec bo namenjen skladiščenju kmetijskih pridelkov (krmi za divjad) in ostalih logističnih pripomočkov lovske družine. Kozolec je prvotno stal v Gorjem Preboldu, Občni zbor LD Braslovče pa je lani sprejel sklep o nakupu, obnovitvi in postavitvi objekta na lokaciji Boštunovec.
Investitor je od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS zakup zemljišče ter pridobil soglasja o graditvi enostavnega gospodarskega objekta. Izvajalec Napotnik Jernej s.p. iz Mozirja z ekipo je kozolec najprej razstavil in prepeljal na sedanjo. Izdelali in dopolnili so vse lesene dele objekta do oblike, kakršne stoji danes. Toplar je dolg 10, širok 5 in visok 8 metrov. Značilen je gank, do katerega vodijo lesene stopnice. Po besedah okoliških vaščanov in sosedov se kozolec sklada z okoljem in je paša za oči ob pogledu na ta del Boštunovca.
Levji delež investicije je v domeni lovske družine, občina Braslovče je poravnala tretjino, pridobili pa so veliko donatorjev pri izvedbi zemeljskih del. Dobroveljski kmetje so nesebično prispevali tudi okrogel les. Vodja gradbenega odbora Dušan Urankar je koordiniral in organiziral vsa dela, od razstavitve kozolca do zemeljskih del ter postavitve, kakor prispevek članov LD v delovnih akcijah. Pridobil je tudi donacije izvajalcev pri gradbenih delih, Jaka Orožim pa ga je, kot njegov pomočnik, nadomeščal ter veliko prispeval k izvedbi del z mehanizacijo in doniral veliko materiala.
Janez Šumak, starešina LD Braslovče
Rjavi medved je največji predstavnik zveri v Sloveniji. Za svoje življenje potrebuje veliko prostora, od 50 do 1.000 km2. Osrednje življenjsko območje medvedov v Sloveniji je zahodni visoki Kras in območje strnjenih mešanih gozdov z razgibanim terenom na Kočevskem in Notranjskem. Območja posameznih medvedov se med seboj prekrivajo, saj niso teritorialne živali.
Medvedi so praviloma plašni in se izogibajo ljudem; verjetno se bodo umaknili, preden jih boste opazili. Ne marajo presenečenj, zato opozarjajte na svojo prisotnost, še posebno pri prehodu skozi gosto vegetacijo. Med sprehodom po gozdu se držimo označenih poti. Na svojo prisotnost opozorimo z nekoliko glasnejšo hojo in govorjenjem; da se nam živali lahko umaknejo. V času, ko iščejo hrano, mladiče pustijo same. Mladičem se ne približujemo in jih ne hranimo.
Odrasli medvedi so samotarji, razen v času parjenja. Medved ima dobro razvita vsa čutila, najbolj pa voh in sluh, vid pa manj. Čez dan največkrat počivajo v goščavi ali brlogu, zjutraj in zvečer pa iščejo hrano, ki so jo sposobni zavohati več kilometrov daleč. Medvedi so vsejedi, a jedo pretežno rastlinsko hrano – uživajo plodove gozdnih rastlin, plodove gozdnega in sadnega drevja, beljakovinsko hrano jim predstavljajo žuželke ter njihove bube in mrhovina. Pri iskanju hrane so iznajdljivi, prehrano pa prilagodijo glede na letni čas in okolje. Z veseljem se lotijo tudi hrane človeškega izvora, še posebej če je ta slabo zavarovana (odpadki, poljščine, rejne živali …).
Najpogostejši vzrok konfliktov je hrana človeškega izvora, ki medvede privablja v bližino naselij. Med iskanjem hrane lahko povzročijo precejšnjo škodo na poljščinah, domačih živalih … Nekateri medvedi izgubijo strah pred človekom in začnejo redno zahajati v naselja. Redno zadrževanje v naseljih med ljudmi vzbuja strah, saj je medved v določenih situacijah lahko nevaren.
Medvedke se parijo od maja do julija in v tem obdobju odženejo lanske mladiče, da jih samci ne poškodujejo. Mladiči se morajo znajti sami in se pri tem lahko zelo približajo človeku. Pes, ki ni na povodcu, bo ob srečanju z medvedom zbežal k gospodarju in medveda pripeljal neposredno k njemu. Previdni naj bodo tudi kolesarji, saj so hitri in tihi, s tem pa medveda ne opozorijo nase in ga lahko presenetijo.
Pri medvedih je pogost poskus strašilnega napada, kar pomeni, da želijo človeka, ki je zanje vsiljivec, sprva samo pregnati. To pogosto naredi tudi medvedka, ki vodi mladiča. Nevarno pa je, kadar se človek znajde med medvedko in mladiči. Takrat medvedka meni, da so njeni mladiči ogroženi in sledi pravi napad. Medvedi so dobri plezalci, v teku pa dosežejo hitrost do 50 km/h; ujamejo vas lahko v nekaj metrih, zato ne bežite in ne plezajte na drevo. Ob srečanju z medvedom se vedemo umirjeno – umikajmo se počasi in ritensko, ne obrnimo mu hrbta.
Jeseni se medvedi intenzivno prehranjujejo, saj nabirajo tolščo, ki jim pomaga preživeti zimsko pomanjkanje hrane. Najtežje obdobje za medvede je spomladi pred vegetacijo, ko plenijo oslabljeno parkljasto divjad, občasno tudi domače živali, zlasti drobnico, kar lahko privede do konfliktov s človekom. Obdobje med novembrom in marcem medvedi običajno preživijo v brlogu. Med prezimovanjem se medvedom zniža temperatura in upočasni srčni utrip, vendar to ni globoko zimsko spanje (kot pri polhih). Občasno se tudi predramijo in zapustijo brlog, nekateri pa ostanejo aktivni celo zimo.
Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) v 18 državah po Evropi, tudi v Sloveniji, začenja s kampanjo za zajezitev širjenja afriške prašičje kuge (APK).
Afriška prašičja kuga (APK) je virusna bolezen, ki prizadene domače in divje prašiče. Virus je neškodljiv za zdravje ljudi, vendar je v mnogih državah že povzročil obsežno gospodarsko škodo. Ker cepiva ni, lahko izbruh zahteva pokončanje velikega števila domačih prašičev na prizadetih območjih. Bolezen v Sloveniji zaenkrat še ni prisotna, vendar pa smo zaradi bližine državam, ki se že soočajo z APK, del tako imenovane „zaskrbljujoče regije“.
Znatna škoda za prašičerejo in gospodarstvo
Pojav APK ima velik ekonomski pomen, saj škode, ki nastanejo zaradi pojava bolezni, prizadenejo predvsem prašičerejo in gospodarstvo (pogin prašičev, omejitev mednarodne trgovine z živalmi in mesom, gospodarska izguba za rejce in lovce) ter divje živali in lov (znatno zmanjšanje populacije divjih prašičev, omejitev ali popolna prepoved lova na nekaterih območjih).
Prepoznajte znake bolezni, preprečite širjenje in prijavite sumljive primere
Zgodnje prepoznavanje znakov bolezni, preprečevanje širjenja in prijava sumljivih primerov so ključnega pomena za obvladovanje APK. Kampanja je namenjena ozaveščanju in razumevanju znakov bolezni in ukrepov za preprečevanje širjenja v vseh 18 državah. Ciljna skupina so tisti, ki so v rednem stiku z domačimi in divjimi prašiči, zlasti prašičerejci. Kampanja se bo izvajala s pomočjo lokalnih veterinarskih organizacij, kmetijskih organizacij, lovskih društev, mejne policije in drugih ustreznih organov.
Več na spletni strani kampanje EFSA
Na ogled je nova, julijska oddaja o lovstvu, oddaja Dober pogled.
V tokratni oddaji je predstavljena Lovska družina Dolce-Komen, ustvarjalci oddaje pa so obiskali tudi Branka Jurco, ki navdušuje s svojimi unikatnimi izdelki. Oddajo si lahko ogledate na našem Youtube kanalu ali na spletni strani LZS.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o orožju (ZOro-1c) je bil v petek, 30. julija, objavljen v Uradnem listu, veljati pa bo začel v 15 dneh po objavi.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o orožju (ZOro-1c) je državni zbor sprejel 16. julija s 53 glasovi za in 22 proti. Novela zakona prinaša spremembe tudi za lovce.
Na Savinjsko Kozjanski zvezi lovskih družin (SKZLD) smo letos pripravili kar dve podelitvi spričeval in podpisa zaprisege mladih lovcev.
V lanskem letu smo se soočili z virusom covid-19, ki je naše življenje čez noč obrnil na glavo, zato smo tečaj prilagodili novim razmeram. Podelitev spričeval smo prestavili na jesenski čas, ko naj bi se življenje vrnilo v ustaljene tirnice, a le nekaj dni pred podelitvijo so nastopile izredne razmere in prireditev smo morali odpovedati. Dolg do lanske generacije tečajnikov smo tako lahko poravnali šele junija letos.
38 kandidatov uspešno opravilo izpit
Na podlagi lanskih izkušenj smo letošnji tečaj izpeljali, kot je treba. S tečajem, na katerega se je prijavilo 45 slušateljev, smo začeli 19. marca in ga zaključili 24. junija. Petim kandidatom smo v skladu z dopolnitvijo 61 člena zakona o divjadi in lovstvu lovski izpit priznali delno ali v celoti. Trije od njih so morali opraviti le izpit iz poznavanja zakonodaje, dva sta bila delno oproščena opravljanja izpitov in sta morala opraviti preizkus znanja le iz področij, ki jih je določila Komisija za izdajo spričevala o opravljenem lovskem izpitu, ki jo je 4. 9. 2020 imenovala ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Prvič se je zgodilo, da sta dva slušatelja med tečajem obupala in odstopila.
Na zaključni izpit pred komisijo je tako letos pristopilo 38 kandidatov, ki so vsi uspešno opravili izpit. Komisijo so sestavljali predsednik izr. prof. dr. Boštjan Pokorny, člana mag. Nataša Oven in Peter Terglav ter namestnika članov dr. Ida Jelenko Turinek in strokovni tajnik SKZLD Zdravko Mastnak.
Predsednik izpitne komisije dr. Pokorny je podal kratko analizo doseženega uspeha in pokazanega znanja slušateljev – povprečna ocena zaključnega izpita je bila 4,03, celotnega tečaja pa 3,65.
Simbolično darilo za najmlajšega kandidata za bodočega lovca
Prvič in verjetno zadnjič smo na zaključnem izpitu doživeli, da je bil pri zagovoru prisoten najmlajši kandidat za bodočega lovca, komaj teden dni star Klemen. Njegova mamica, ki je bila ena od slušateljic tečaja, ga je prinesla s sabo na izpit. Čeprav je ves čas modro molčal in se rajši predal spanju pravičnega, je tudi on prejel simbolično spričevalo, saj je bil vendar ves čas prisoten na predavanjih in izpitih. Tečaj je v letošnjem letu obiskovalo sedem kandidatk, kar štiri iz Lovske družine Solčava. Tudi najmlajši Klemen je iz Solčave, zato se ni bati, da solčavski lovci ne bodo imeli podmladka.
Slovesno prireditev podelitve spričeval in podpis zaprisege mladih lovcev smo imeli 9. julija v gostišču Hohkraut v Tremerjah, ki so se jo poleg slavljencev udeležili mentorji, člani predavateljskega aktiva in starešine lovskih družin tečajnikov. Po uvodni melodiji Savinjskih rogistov je zbrane pozdravil predsednik Upravnega odbora SKZLD Celje Maksimilijan Arlič, ki se je dotaknil prehojene poti, ki so jo pripravniki prehodili od vstopa v lovsko družino, časa pripravništva, do zaključnega dejanja, ki jih je pripeljal do lovskega izpita. Strokovni tajnik SKZLD, ki je povezoval prireditev je poudaril, da so v življenju vsakega človeka trenutki, ki mu ostanejo v spominu in se jih v življenju vselej z veseljem in ponosom spominja. Eden od takšnih je gotovo dan, ko so mladi lovci prejeli spričevalo o opravljenem lovskem izpitu in etični kodeks ter podpisali zaprisego slovenskega lovca.
Štirje so se še posebej izkazali
V imenu novo izprašanih lovcev je zaprisego slovenskega lovca prebrala Ema Kočnar, članica LD Solčava. Nato sta dr. Pokorny in Arlič čestitala k doseženemu uspehu, vsakemu izročila lovsko spričevalo, podpisano zaprisego in Etični kodeks. Predstavniki lovskih družin pa so mladim lovcem izročili še lovsko izkaznico. Tako so postali enakovredni člani lovske organizacije, s pravico izvajanja samostojnega lova.
Tudi letos se je nekaj slušateljev še posebej izkazalo, in sicer Miran Fuchs, LD Handil Dobje s povprečno oceno 4,60, Tomaž Marolt, LD Šentjur z oceno 4,47, Marjana Robnik, LD Luče z oceno 4,47 ter Jan Skerbiš, LD Kajuh Šmartno v Rožni dolini, z oceno 4,47. Kot veleva tradicija, smo najboljšim izročili spominsko nagrado; letos je bila nagrada lovski trinožni stol, ki jim bo zagotovo koristil pri lovu.
Prireditev je zaključil Mastnak, ki je mladim lovcem in lovkam dejal, da naj bodo ponosni, ker pripadajo lovski organizaciji, ki v svetu uživa velik ugled. Naj jih ta dan spominja na vse lepo, kar so in bodo še doživljali v naravi in v skrbi za divjad.
Zdravko Mastnak
Lovska zveza Slovenije in Komisija za lovsko strelstvo in lovsko orožje v septembru organizirata Dneve lovskega strelstva 2021.
Na strelišču Gaj-Pragersko bo potekalo:
Tekmovalci bodo tekmovali po pravilih o izvedbi lovskih strelskih prireditev. Na državno prvenstvo v vseh disciplinah so vabljeni tudi državni prvaki 2020.
Prijave strelcev sprejemamo do četrtka, 5. avgusta 2021, izključno v pripeti excel tabeli, na e-naslov lzs@lovska-zveza.si. Udeleženci, ki bodo sodelovali na DP 2021, morajo izpolnjevati pogoje PCT. Dokazila se bodo preverjala na vhodu.
Uradni trening na strelišču Gaj-Pragersko bo 2. septembra 2021, z začetkom ob 9. uri. Za treninge je možno koriščenje novih bonov – BON21.
Od 2. do 4. septembra 2021 se bo v prostorih strelišča Gaj – Pragersko odvijal tudi sejem orožja, optike in lovske opreme ter predavanja o balistiki, optiki in orožju. V teh dneh bodo za lovske pripravnike ob 12. uri organizirani vodeni ogledi.
Nagradni natečaj za izbiro fotografij prostoživečih živali, ki bodo uvrščene v koledar Lovske zveze Slovenije, se zaključi v torek, 3. avgusta.
Po zaključku natečaja bo prispele fotografije pregledala komisija, ki bo izbrala 13 najustreznejših sezonskih fotografij prostoživečih živali, ki bodo uvrščene v koledar Lovske zveze Slovenije za prihodnje leto. Najboljše tri fotografije bodo nagrajene, preostale izbrane fotografije za koledar bodo honorirane po ceniku Lovske zveze Slovenije. Ob fotografijah bodo objavljena imena in priimki avtorjev.
Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je v juliju izvedla usposabljanje za izvajalce določenih nujnih ukrepov po potrditvi afriške prašičje kuge. Udeležilo se ga je skoraj 600 lovcev iz vse Slovenije.
Usposabljanje je bilo namenjeno kandidatom za člane skupin za aktivno iskanje poginulih divjih prašičev na območjih z omejitvami ter za člane skupin za izvajanje izrednega odstrela na območjih z omejitvami. Teoretični del usposabljanja je potekal na daljavo, preko aplikacije Zoom. Praktični del usposabljanja pa bo potekal v jesenskem času na različnih lokacijah po Sloveniji.
Posnetka obeh usposabljanj sta na ogled na članski spletni strani Lovske zveze Slovenije.
Na Veterinarski fakulteti v Ljubljani so od januarja do junija 2021 opravili 35 patoanatomskih pregledov trupel ali organov prostoživečih živali, ki so jih prejeli iz 25 različnih lovskih družin.
Pregledali so 8 različnih živalskih vrst, različne starosti in spolov. V prvem polletju 2021 največji delež pregledanih vrst predstavljata srnjad in gams.
Povečana pojavnost mišje mrzlice in tularemije
Kot vzrok pogina v prvi polovici letošnjega leta ugotavljajo bolezni, ki jih povzročajo notranji zajedavci, virusi in gnojne bakterije. Ugotavljajo tudi močno invadiranost s klopi, jelenjo ušjo, nosnimi in kožnimi zolji in dlakožeri. Pri gamsih so pogosto potrdili prisotnost garij, pri lisici in jazbecu pa so potrdili prisotnost dednega materiala virusa pasje kuge. Opozarjajo tudi na povečano pojavnost mišje mrzlice in tularemije, zoonoze, ki jo povzroča bakterija, in se prenaša z vbodom klopa, stikom z živaljo, inhalacijo aerosola …
Vmesno poročilo o spremljanju zdravstvenega stanja divjadi v Sloveniji za prvo polletje 2021 Veterinarske fakultete je v celoti dostopno na članski spletni strani LZS, pod zavihkom Komisija za upravljanje z divjadjo – ostali dokumenti.
Člani lovske družine Prosenjakovci že tradicionalno vsako tretjo nedeljo v juliju organizirajo tekmo v streljanju na glinaste golobe.
Letošnje tekmovanje ekip in posameznikov je potekalo 19. julija. Tekmovalo je 15 ekip, ki so dosegle naslednji rezultat:
1. LPN Pohorje, 34 zadetkov
2. LD Bizeljsko, 34 zadetkov in
3. SD Kaliber, 31 zadetkov
Tekmovalci so se pomerili tudi v posamični močni konkurenci in dosegli naslednje rezultate:
Člani LD Prosenjakovci so bili zadovoljni z izredno dobro udeležbo tekmovalcev in obiskom gostov, še posebej domačinov z območja lovske družine.
Državni zbor je 16. julija s 53 glasovi za in 22 proti sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o orožju (ZOro-1c), ki bo začel veljati 15 dni po objavi v Uradnem listu. Ustavil bi ga lahko le še veto Državnega sveta, česar pa ni pričakovati, saj je bila za zakon zagotovljena široka podpora.
Sprejetje Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o orožju je bilo pozno, ker se je s prenosom Direktive (EU) 2017/853 o spremembi Direktive Sveta 91/477/EGS o nadzoru nabave in posedovanja orožja v nacionalni pravni red ustavilo. Rok za prenos orožne direktive je bil 14. 9. 2018. Slovenija je prejela tudi opomine Evropske komisije. Predlog zakona je bil v zakonodajnem postopku že od konca leta 2019, že od samega začetka je Lovska zveza Slovenija kot zainteresirana javnost sodelovala in podajala predloge.
Zakon je dalj časa nastajal zaradi implementacije dveh evropskih Orožnih direktiv, ki mu je istočasno sledila še posodobitev naše orožne zakonodaje z ostalo zakonodajo (interventni zakon APK) in prenos nekaterih uveljavljenih rešitev na področju orožja v EU državah.
Kaj novela zakona o orožju prinaša lovcem
Usposabljanje za sodnike v oponašanju jelenjega rukanja je potekalo 4. julija v Lovskem domu Tomišelj na Planinci v sodelovanju Komisije za lovsko kulturo in odnose z javnostmi Lovske zveze Slovenije, Zveze lovskih družin Ljubljana in Lovske družine Tomišelj.
Po uvodnem pozdravu predsednika Komisije za lovsko kulturo in odnose z javnostmi LZS mag. Janija Šalamona so prisotni z minuto molka počastili spomin na Aca Rebernika, ki je pustil neizbrisen pečat v dejavnosti oponašalcev jelenjega rukanja.
Usposabljanja, ki se ga je udeležilo in ga uspešno opravilo 18 udeležencev, je potekalo v treh sklopih. Akte, ki določajo dejavnost oponašanja jelenjega rukanja je predstavil mag. Šalamon. Praktični del je vodil mednarodni uveljavljeni sodnik Ernest Kerčmar. Med praktičnim delom so bili predstavljeni posnetki šestih disciplin: stari jelen, ki išče košute; mladi jelen, ki išče košute; glavni jelen s tropom košut na rukališču; zmagovalni jelen po borbi; umirjen jelen ali jelen po ruku in oglašanje dveh enako močnih jelenov.
Sledil je teoretični in praktični del izpita za pridobitev licence. Novi sodniki so po uspešno opravljenem izpitu prejeli potrdila oziroma licence, ki jim jih je podelil predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač.
Z usposabljanjem, podelitvijo licenc in s sprejetjem Pravilnika o dejavnosti oponašanja jelenjega rukanja in prostoživečih živali ter Pravilnika o usposabljanju sodnikov in podeljevanju licenc sodnikom v oponašanju jelenjega rukanja, so bili postavljeni jasni formalni temelji, s ciljem zagotavljanja enotnosti in hitrejšega razvoja te dejavnosti v okviru Lovske zveze Slovenije in v njenih članicah. S tem se zagotavljajo tudi enakopravni pogoji tekmovalcem in sodnikom, da še naprej uspešno zastopajo Lovsko zvezo Slovenijo na domačih in tujih tekmovanjih.
mag. Jani Šalamon, predsednik Komisije za lovsko kulturo in odnose z javnostmi
Na 13. evropskem prvenstvu v lovski kombinaciji, ki je med 9. in 11. julijem potekalo na strelišču Csákberény na Madžarskem, je strelska ekipa Lovske zveze Slovenije znova dosegla odlične rezultate.
Naši strelci so na evropskem prvenstvu na Madžarskem osvojili skupno 2. mesto v golobih in 3. mesto v kombinaciji. Igor Pičulin je med veterani osvojil 2. mesto, največji uspeh pa je dosegel mladinec Nejc Garmut, ki je postal evropski mladinski prvak.
Na 13. evropskem prvenstvu je sodelovalo 14 držav in 116 strelcev. Ekipo LZS je zastopalo 10 strelcev, in sicer Matjaž Hlebš, Nejc Garmut, Boštjan Sadek, Miha Finkšt, Nejc Hlebš in Marijan Sadek ter štirje posamezniki Igor Pičulin, Mitja Kersnik, Dušan Urankar in Max Garmut. Ekipa je bila izbrana na osnovi rezultatov tekme, ki jo je priredila Športna strelska zveza Slovenije na strelišču Gaj – Pragersko.
9-letno delo z ekipo LZS, ki je vsako leto izbrana na osnovi rezultatov lige v veliki kombinaciji, in je požela polno kritike, se je pokazalo za uspešno.
Letošnje evropsko prvenstvo se nam ne bo vtisnilo v spomin zaradi ukrepov zaradi covid-19, zaradi dveh let brez tekem na mednarodnem nivoju, zaprtih streliščih in posledično manj treningom, ampak bo z zlatimi črkami zapisan tudi naš uspeh, s katerim smo dokazali, da leta 2019 nismo postali evropski prvaki zaradi sreče.
Iskreno čestitam vsem članom ekipe LZS za dosežene rezultate, tovariško enotnost, prijateljstvo, vaš trud, denar in prosti čas, ki ste ga vložili za ta izjemen uspeh in ‘kravžljanje’ mojih živcev, ki je poplačano z rezultati.
Iskrena zahvala Lovski zvezi Slovenije ter vsem sponzorjem: Hamex, d.o.o.; Arex, d.o.o.; Gorenjska gradbena družba, d. d.; Lab Commerce, d.o.o.; RWS, Prevent & Deloza d.o.o., Optics Trade d.o.o., Black Fire in Stella d.o.o., ki so prispevali sredstva in opremo za udeležbo ekipe LZS na prvenstvu.
Upam, da smo si z letošnjim uspešnim nastopom in častnim zastopanjem naše države ter slovenske krovne lovske organizacije zaslužili sodelovanje in pomoč tudi v letu 2022.
Matija Janc, selektor strelske ekipe LZS
Lovska zveza Maribor je 10. julija izvedla svečano podelitev spričeval 44 mladim lovcem, ki so v prvem izpitnem roku uspešno opravili lovski izpit. Ob podelitvi spričeval so mladi lovci in lovke slavnostno zaprisegli in podpisali etični kodeks slovenskih lovcev.
Rogisti Lovske zveze Maribor so z zvoki rogov naznanili slavnostni pričetek podelitve. Zaradi priporočil, povezanih z epidemijo covid-19, se je tudi v tem letu podelitev izvedla le za mlade lovce brez spremstva mentorjev in starešin oziroma predstavnikov lovišč s posebnim namenom.
Vse navzoče je v uvodu pozdravil predsednik Lovske zveze Maribor Marjan Gselman, kot je povedal, je bilo to izobraževanje generacije 2021 posebno zaradi epidemije. »Bodite lovci s ponosom, ne sramujte se lovskega kroja in zelenega klobuka. Predvsem pa pozabite na lov zaradi trofej, pač pa vedno in povsod delajte v dobro in za korist divjadi,« jim je dejal pred svečano zaprisego ter jim zaželel veliko uspešnih lovskih poti.
Predsednik komisije za izobraževanje pri LZM Ivan Žižek je podal poročilo o izvedbi letošnjega tečaja za lovski izpit. Ob razpisu teoretičnega usposabljanja kandidatov za lovski izpit v letu 2021 je bilo prijavljenih 53 kandidatov, od tega šest lovskih pripravnic. Izobraževanje je bilo posebno. Urnik izobraževanja je bilo potrebno prilagoditi izobraževanju na daljavo v skladu z Navodili. Strokovni tajnik LZM je poskrbel, da so predavatelji vsa predavanja izvedli na daljavo v programski aplikaciji Microsoft Teams. Preverjanje znanja po posameznih izpitnih temah pa se je izvajalo pisno. Lovska zveza Maribor je zaradi več predavalnic, ki jih ima zagotovila, da so bili kandidati razporejeni na pisno preverjanje znanja po skupinah v skladu z navodili NIJZ in sprejetimi odloki Vlade RS.
Pripravniki so na Lovski zvezi Maribor pred izpitno komisijo v skladu z novimi Navodili prvič letos opravljali zaključni pisni in ustni del lovskega izpita. Tega je uspešno opravilo 40 kandidatov – mladih lovcev. Štirje kandidati so imeli delno priznan lovski izpit, izdajo katerega je presojala državna Komisija za izdajo spričevala o opravljenem lovskem izpitu. Ostali kandidati bodo zaključni del lovskega izpita opravljali v jesenskem roku. Povprečna starost pripravnikov je bila 36 let in povprečna ocena teoretičnega dela izobraževanja 3,79. Od tega so teoretično izobraževanje trije opravili z odličnim uspehom, osemnajst s prav dobrim in petindvajset z dobrim uspehom.
Med njimi je po uspehu izstopal Boštjan Pogorevc iz LD Slovenska Bistrica, ki je na podelitvi prejel posebno knjižno darilo. Po podelitvi spričeval in podpisu etičnega kodeksa slovenskih lovcev je sledilo fotografije pred vhodom v prostore lovske zveze. Po koncu podelitve so nazdravili s kozarcem v levi roki na primerni medsebojni oddaljenosti.
Vsem še enkrat čestitamo in jim želimo dober pogled!
Božidar Kunej
V okviru Komisije mladi in lovstvo Lovske družine Prestranek je 16. junija potekal lovski naravoslovni dan, ki ga je Osnovna šola Prestranek izvedla skupaj s člani Lovske družine Prestranek. Udeležili so se ga otroci prve triade v spremstvu svojih učiteljic.
Naravoslovni dan je potekal pod vodstvom lovcev Lovske družine Prestranek. Vodili so ga Marko Ambrožič, Janez Dedek, Franc Krnel in Vlado Dekleva. Lovci so učence po dopoldanski malici pričakali pred osnovno šolo, od koder so se peš odpravili proti bližnjem gozdu. Učenci so si najprej ogledali zaprto lovsko prežo in solnico ter se seznanili z živalmi, ki živijo v naših gozdovih. Imeli so veliko srečo, da so si na poti lahko ogledali tudi volčje iztrebke, ki potrjujejo prisotnosti sivega volka v tem okolju, kar je še posebej spodbudilo otroško domišljijo.
Ob navodilih za varen vzpon in sestop ter ob pomoči učiteljic in lovcev so se nanjo tudi povzpeli. Nato so si privoščili kratek postanek za prigrizek in tudi prvič pobliže spoznali odpadlo rogovje jelena in srnjaka, ki so jim ga v ta namen pripravili lovci. Po postanku so si ogledali še eno zaprto prežo in krmno njivo, kjer so prav tako izvedeli, katere so naloge lovcev v lovišču. Z učenci so se lovci pogovarjali tudi o obnašanju v gozdu ter o pomenu skrbi in varovanja narave.
Učenci so bili nad dnem, preživetim v gozdu in soncu ter spoznavanjem nove tematike navdušeni in so že v pričakovanju jesenskega lovskega tabora za mlade, kamor so jih povabili lovci Lovske družine Prestranek. Menimo, da je takšen način seznanjanja z naravo, gozdnimi živalmi in nalogami lovcev, kot so naravoslovni dnevi, zelo ustrezen, saj lahko otroci tudi v praksi, na terenu vidijo in spoznajo, kaj lovci počnemo, ter odkrivajo sledove živali, ki živijo v naših gozdovih.
Pri izvedi naravoslovnega dneva so bili upoštevani vsi ukrepi za preprečevanje širjenja bolezni covid-19.
Tina Rupnik
Lovska družina Prosenjakovci prireja v nedeljo, 18. julija, ob 9. uri na strelišču pri lovskem domu Prosenjakovci tekmovanje v streljanju na glinaste golobe – športni položaj.
T e k m o v a l o se bo e k i p n o i n p o s a m e z n o
PROPOZICIJE:
1. ekipno: se tekmuje v streljanju na10 golobov. Ekipa šteje pet strelcev iste LD ali društva; za uvrstitev se upoštevajo štirje najboljši rezultati. Pri končni razvrstitvi se v primeru enakega rezultata upošteva rezultat petega strelca.
2. posamezno: se tekmuje v streljanju na 15 golobov, z možnostjo večkratnega ponavljanja. V primeru, da je več strelcev zadelo enako število golobov, se izvede dodatno streljanje ali žrebanje.
Prijave se sprejemajo do 17. ure.
NAGRADE:
Na strelišču Lovske družine Dobrava v Slovenskih goricah je bilo dvodnevno, že 28. tekmovanje v streljanju na glinaste golobe za pokal dneva državnosti.
Strelci iz lovskih družin (LD ) in strelskih društev (SD) z vse Slovenije so se pomerili v ekipni in posamični konkurenci. Letošnji dobitnik pokala v počastitev dneva državnosti in 30-letnice slovenske osamosvojitve je Damijan Vnuk iz LD Pečarovci, pred Jožetom Perkom iz LD Lenart in Jožetom Kaučičem iz SD Skakovci.
Ekipni naslov v Osek, pokal v športnem streljanju v Trnovsko Vas, veteranski pokal pa v Kungoto
Med veterani je slavil Danijel Marhold iz LD Kungota pred Vladom Steinfelserjem iz LD Dobrava in bratom Andrejem Marholdom prav tako iz LD Kungota. V še vedno priljubljeni športni disciplini trap je v Dobravi zanesljivo slavil Davorin Toš iz LD Trnovska Vas, drugi je bil mladi in nadarjeni strelec Lan Gomboc in tretji Robert Nagy, oba iz Fokovcev. V ekipni konkurenci je zmagala ekipa SD Osek pred ekipo LD Vurmat z Duha na Ostrem vrhu in LD Kungota.
Marjan Toš
47. Srečanje lovskih pevskih zborov in rogistov (SLPZR), ki je lani odpadlo zaradi epidemije, bo potekalo v soboto, 16. oktobra 2021, v Športni dvorani v Medvodah.
Organizacijo praznika slovenske lovske kulture je prevzelo Kulturno društvo Simon Jenko Lovski pevski zbor Medvode. Program in notno gradivo (TUKAJ) ostajata enaka, podrobnejše informacije bodo kmalu dostopne na naši spletni strani.
Se vidimo v Medvodah!
Vse kaže, da bo zgodba s haloškim medvedom, ustreljenim v Lovski družini Žetale, počasi dobila končni epilog.
Kot nam je povedal lovski inšpektor Sebastijan Soršak, ki je vodil postopek zoper kršitelja iz Žetal, »sta globa in sodna taksa poravnani, trofeja odvzeta, denarna sredstva od prodanega mesa dodeljena v državni proračun in zoper kršitelja uveden disciplinski postopek v lovski družini«. Starešina Lovske družine Žetale Silvo Korez nam je potrdil, da je LD zoper kršitelja že uvedla disciplinski postopek.
V delu javnosti, tudi lovske, se kljub temu še vedno čudijo, kako je mogoče, da je za odstrel zavarovane vrste zagrožena tako nizka kazen. Za pojasnilo naj zapišemo, da je bil zoper kršitelja uveden postopek po Zakonu o varstvu narave in ne po Zakonu o divjadi in lovstvu. Ta določa vrste, ki spadajo med divjad, in sicer so to vsi prostoživeči sesalci in ptice, ki jih lahko lovimo. Med divjad pa se ne štejejo živali, ki so zaščitene in za katere se le občasno izvaja odstrel v manjših količinah. Med temi je tudi rjavi medved, ki velja za največjo zver na Slovenskem.
Prirodoslovni muzej Slovenije bo hranil medvedovo lobanjo, njegov kožuh pa LD Žetale
Kazni za nedovoljeni odstrel se glede na odstreljeno žival ne razlikujejo, razlikujejo se le na podlagi tega, ali je bila odstreljena žival divjad ali ne. Zakon o divjadi in lovstvu predpisuje najnižjo kazen za nedovoljen odstrel 420 evrov. A ker medved ni divjad, se kazen določa na podlagi zakona o naravi, kjer je predpisana kazen med dvesto in tisoč evri. S strani lovske inšpekcije je bila izrečena osnovna globa, ker lovski inšpektor na podlagi tega zakona nima pooblastil izrekati globe v razponu, je mogoče razbrati tudi iz mnenja strokovnih služb Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, katero je pristojno tudi za področje lovstva. Lovski inšpektor Soršak nam je še pojasnil, »da bi bil nekdo na Kočevskem ali v drugih predelih Slovenije, kjer je medved “doma” obravnavan po merilih vsaj malomarnosti, če že ne naklepa, tam pa se seveda srečamo s kazensko ovadbo«.
Medtem je v javnosti zaokrožila novica, da se je Prirodoslovni muzej Slovenije odpovedal kožuhu medveda in bo obdržal samo medvedovo lobanjo. Lovski inšpektor je ponovil, da je bila trofeja medveda (lobanja in kožuh) z odločbo odvzeta lovski družini in kršitelj ne more postati njen lastnik, saj bi to pomenilo kršenje navodil iz odločbe o zasegu trofeje ter Zakona o prekrških. Lahko pa muzej deponira trofejo v skladu z dogovorom tudi v LD Žetale, ki bo poskrbela za dermoplastični preparat uplenjenega medveda. Kot je povedal starešina LD Žetale Korez, so takšen dogovor z muzejem že dosegli.
Marjan Toš
Zaloge krvi v Sloveniji so trenutno nizke, zato vas Rdeči križ Slovenije vabi, da se udeležite ene izmed krvodajalskih akcij. Kri lahko darujete tudi izven terenskih krvodajalskih akcij, v okviru urnika delovanja transfuzijske službe.
Prosijo, da pokličite na telefonsko številko, ki ste jo prejeli v vabilu ali na vam najbližji transfuzijski center, da se dogovorite o dnevu in uri prihoda. Krvodajalcem se Rdeči križ Slovenije zahvaljuje za odziv, razumevanje ter upoštevanje vseh preventivnih zaščitnih ukrepov.
Lovska zveza Slovenije – Komisija za lovsko kulturo in odnose z javnostmi in Zveza lovskih družin Ljubljana organizirata usposabljanje sodnikov v oponašanju jelenjega rukanja za pridobitev licence. Usposabljanje bo potekalo v nedeljo, 4. julija, od 9. do 19. ure, v lovski koči LD Tomišelj na Planinci.
Kandidati se lahko prijavijo do srede, 30. 6. 2021 na e-naslov lzs@lovska-zveza.si ali na številko 01 24 10 910.
Program usposabljanja bo obsegal teoretični del, praktični del ter preverjanje znanja praktičnega in teoretičnega dela. Strokovni mentor usposabljanja bo mednarodni uveljavljeni sodnik Ernest Kerčmar. Usposabljanje bo potekalo pod vodstvom Komisije za lovsko kulturo in odnose z javnostmi LZS.
Gradivo za seminar in navodila za pot do lokacije usposabljanja bodo prijavljeni kandidati prejeli 1. julija po e-pošti. Za udeležence bo organizirana prehrana in pijača. Kotizacije ni.
Komisija za lovsko kulturo in odnose z javnostmi LZS
Na strelišču Strelskega društva Osek v Slovenskih goricah je bilo tradicionalno tekmovanje v lovski kombinaciji za pokale in prvenstvo lenarškega lovskogojitvenega bazena (LGB).
Vanj so vključene lovske družine Benedikt, Dobrava, Lenart, Voličina, Sveta Ana in Sveti Jurij v Slovenskih goricah. Nastopile so 5-članske ekipe vseh LD, ki so se pomerile v streljanju na glinaste golobe in na tarče srnjaka, divjega prašiča, gamsa in lisice z malokalibrsko puško.
Ekipni naslov in pokal za LD Benedikt, druga LD Lenart in tretja LD Dobrava
Ekipni zmagovalci letošnjega prvenstva lenarškega LGB so zasluženo postali strelci iz LD Benedikt (1530, 13 točk), pred ekipo LD Lenart (1423,8) in favorizirano ekipo LD Dobrave (1407, 47), ki ji tokrat ni šlo po načrtih. Na četrtem mestu je pristala LD Voličina, na petem LD Sv. Jurij in na zadnjem, šestem mestu LD Sv. Ana.
Naslov bazenskega prvaka za leto 2021 je v posamični konkurenci ohranil Vlado Steinfelser iz LD Dobrava (351,29 točk), ki je zmagal pred lovskim tovarišem iz iste LD Dominikom Slekovcem (348, 62) in mladim Davidom Trojnerjem iz LD Benedikt ( 347,95).
Na četrto mesto se je uvrstil Milan Bauman iz LD Sv. Jurij (336,96) in na peto David Rojs iz LD Voličina (324,29). Bazensko prvenstvo je zgledno organizirala LD Benedikt pod vodstvom starešine Silva Prosiča. Glavni strelski sodnik je bil Mladen Petelin iz LD Benedikt.
Marjan Toš
Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin na podlagi petega odstavka 8. člena Zakona o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih (Uradni list RS, št. 200/20) (v nadaljnjem besedilu: Zakon) objavlja JAVNI POZIV za usposabljanje za izvajalce določenih nujnih ukrepov po potrditvi afriške prašičje kuge (APK).
1. Usposabljanje bo v skladu z 8. členom Zakona izvedla Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Zavodom za gozdove Slovenije in Lovsko zvezo Slovenije.
2. Usposabljanje je namenjeno kandidatom za člane skupin za aktivno iskanje poginulih divjih prašičev na območjih z omejitvami ter člane skupin za izvajanje izrednega odstrela na območjih z omejitvami.
3. Teoretični del usposabljanja bo potekal na daljavo (preko aplikacije Zoom), praktični del pa na različnih lokacijah po Sloveniji.
4. Teoretični del usposabljanja bo potekal predvidoma v dveh terminih, in sicer: 8. in 9. julija 2021 ter 14. in 15. julija 2021, s pričetkom ob 17. uri. Glede na število prijavljenih kandidatov se lahko organizirajo dodatni termini usposabljanja. O teh bodo kandidati naknadno obveščeni. Podrobnejša navodila glede poteka usposabljanja prejmejo prijavljeni kandidati po e-pošti, najpozneje 3 dni pred usposabljanjem.
5. Praktični del usposabljanja bo potekal v manjših skupinah na različnih lokacijah po Sloveniji. O točnem datumu in kraju izvedbe bodo kandidati, ki so opravili teoretični del, obveščeni naknadno.
6. Za vse kandidate, ki se bodo prijavili, je obvezen splošni del usposabljanja, ki vključuje zakonodajo s področja APK, ukrepe za preprečevanje širjenja APK, ukrepe na območju visokega tveganja, ukrepe po potrditvi ter naloge skupin za iskanje in praktično vajo iskanja poginulih divjih prašičev na terenu z uporabo aplikacije WBT. Smatra se, da je oseba usposobljena za iskanje poginulih divjih prašičev, ko opravi splošni del (teorija) usposabljanja in praktično vajo iskanja poginulih divjih prašičev na terenu z uporabo aplikacije WBT.
7. Usposabljanja za izvajalce izrednega odstrela na območjih z omejitvami se lahko udeležijo osebe, ki že posedujejo orožje in imajo orožni list za lov v skladu z zakonom, ki ureja orožje.
8. Za kandidate, ki se bodo prijavili tudi kot izvajalci izrednega odstrela, je poleg splošnega dela obvezen tudi posebni del usposabljanja, z naslednjimi vsebinami: izvajanje zmanjšanja populacije oziroma popolne odstranitve divjih prašičev s posebno opremo in uporabo lovk, upoštevanje dobrobiti živali pri izvajanju usmrtitve v lovkah, itd. Udeleženci, ki bodo opravili splošni del usposabljanja ter posebni del usposabljanja bodo povabljeni na praktično vajo, ki bo organizirana na streliščih na različnih lokacijah po Sloveniji. Smatra se, da je oseba usposobljena za izvajanje izrednega odstrela divjih prašičev, ko opravi splošni in posebni del usposabljanja (teorija) ter ko opravi praktično vajo iskanja poginulih divjih prašičev na terenu z uporabo aplikacije WBT ter praktičen preizkus rokovanja s posebno opremo na strelišču.
9. Kandidati, ki niso lovci, se na enega od terminov usposabljanja za člane skupin za iskanje poginulih divjih prašičev prijavijo preko obrazca, ki je dostopen na spletni strani UVHVVR, ministrstva ali Lovske zveze Slovenije. Kandidati izpolnjen prijavni obrazec po elektronski pošti pošljejo na gp.uvhvvr@gov.si.
10. Kandidati, ki so lovci – člani lovskih družin in poklicni lovci v loviščih s posebnim namenom, se na usposabljanje prijavijo preko aplikacije Lisjak. Tisti lovci, ki želijo opraviti tudi posebni del usposabljanja za izvajalce izrednega odstrela, v obrazcu to tudi ustrezno označijo.
11. Za izvajalce izrednega odstrela divjih prašičev se na ta javni poziv lahko prijavi največ 5 udeležencev iz iste lovske družine.
12. Rok za prijave je 23. junij 2021.
13. Program usposabljanja najdete na povezavi:
Dodatne informacije: ivan.ambrozic@gov.si ali jedrt.maurer@gov.si
Ob predložitvi lovske izkaznice lahko lovci v skladu z dogovorom LZS in EQUIPpro d.o.o. izberejo akcijske produkte in prejmejo darilo v višini 250 evrov ob nakupu termo nastavka.
Termine za brezplačno svetovanje in predstavitev pri lovski družini lahko starešine, tajniki in tudi posamezne skupine lovcev rezervirajo po e-pošti: info@equip.si ali po telefonu 051 400 333. Neodvisno od termina predstavitve pri posamezni lovski družini, se lahko lovci dogovorijo tudi za individualno svetovanje pri izbiri termovizije in kalibraciji.
* Sredstva se namensko zbirajo izključno za gradnjo Nacionalnega lovskega centra Lukovica. O zbranih sredstvih bomo obveščali tako na spletni strani kot v letnem poročilu LZS.
V Zagrebu se v zadnjih dneh vrstijo prijave o napadih sivih vran, pri nas pa letos klicev o napadih še nismo prejeli. Lovska zveza Slovenije v takšnih primerih ne more storiti ničesar, saj gre za napade vran na nelovnih površinah.
Če gre za ponavljajoče napade, lahko pokličete na telefonsko številko 113, čeprav sistematične rešitve ni mogoče zagotoviti. V primeru, da je nastala škoda, jo lahko prijavite na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ali na Zavod za gozdove Slovenije.
“Večina napadov vran je lažnih”
Do konfliktnih situacij prihaja predvsem v v času vzreje mladičev, od sredine maja do sredine junija. Dr. Boštjan Pokorny z Visoke šole za varstvo okolja je že pred časom pojasnil, da je velika večina napadov vran lažnih, ko se vrane le spreletijo nad glavo. “Praviloma vrane to počno v bližini gnezda in ko želijo zaščititi svoje mladiče. Zares napadejo le izjemoma. Kar lahko storimo je, da se čim bolj izogibamo lokacijam, kjer so vrane že bile agresivne oziroma neposredne bližine gnezd,” svetuje.
Izredni odstrel sivih vran v naseljih ni izvedljiv oziroma ni možen ne z zakonodajnega in ne z varnostnega vidika ter tudi ne z vidika sprejemljivosti med prebivalci. Možen ukrep, ki ima tudi največjo podporo med prebivalci, je plašenje s sredstvi, ki ne povzročajo hrupa, pogojno pa tudi sokolarjenje. Vendar pa ta ukrepa nista uporabna v času, ko so vrane agresivne oziroma po izvalitvi mladičev.
Več o vranah v urbanem okolju TUKAJ.
Župan Mestne občine Maribor Aleksander Saša Arsenovič je na delovnem srečanju gostil vodstvo Lovske zveze Maribor, ki ga je seznanilo s pripravami na praznovanje stoletnice organiziranega slovenskega lovstva na Štajerskem.
Delegacija Lovske zveze Maribor, ki jo je vodil njen predsednik Marjan Gselman, je na delovnem srečanju z mariborskim županom Arsenovičem predstavila projekt praznovanja stoletnice organiziranega lovstva na Štajerskem. Župan je z velikim zanimanjem prisluhnil predstavitvi in izrekel javno zahvalo vsem generacijam lovcev na mariborskem območju za opravljeno delo v preteklosti.
Lovska organizacija v Mariboru je bila trdna slovenska postojanka in njena ustanovitev je bila del širokih prizadevanj mestnih oblasti in politike po prvi svetovni vojni za slovenizacijo Maribora in vse slovenske Štajerske. Zato je župan Aresenovič s posebnim zanimanjem prisluhnil razlagi, da so bili med ustanovitelji podružnice Slovenskega lovskega društva v Mariboru tudi mnogi Mastrovi sodelavci in podporniki iz prevratnega leta 1918. Med njimi je bil tudi dr. Franjo Rosina, generalova desna roka in podpredsednik Narodnega sveta za Štajersko. Ta podatek je prišel v javnost šele med letošnjimi raziskavami zgodovine in je izredno zanimiv, saj je bil odvetnik dr. Rosina ugledni bančnik in politik ter sokolski funkcionar in mecen. Bil je celo član osrednjega odbora Slovenskega lovskega društva.
Podružnica Slovenskega lovskega društva v Mariboru je bila leta 1921 ustanovljena na pobudo Dragotina Klobučarja, enega od soustanoviteljev Slovenske lovske organizacije leta 1907. Mariborska podružnica je začela delovati z majhnim številom članov; v ohranjenem imeniku jih je naštetih 80, večinoma Slovencev. Svoje odseke je imela v sodnih okrajih Maribor, Sv. Lenart v Slovenskih goricah, Slovenska Bistrica, Radlje ob Dravi in Slovenj Gradec. Imela je tudi izjemno pomembno narodnopolitično poslanstvo, ki ga je uresničevala na različne načine.
Osrednja slavnostna akademija ob stoletnici bo 7. oktobra. Goste in lovce bo nagovoril in pozdravil mariborski župan Arsenovič, pričakujejo pa tudi predsednika republike in častega pokrovitelja praznovanja Boruta Pahorja. Župan Arsenovič je ob koncu delovnega srečanja predstavnikom LZ Maribor predlagal, da bi bila akademija v prenovljenem Sodnem stolpu ob Dravi, kar bi dalo dogodku posebno veljavo, saj gre za eno od izjemno dragocenih zgodovinskih stavb v starem mestnem jedru ob obrežju Drave. Župan je namreč ocenil, da je poslanstvo zelene bratovščine na Štajerskem in v mestu ob Dravi spoštovanja vredno, in zato si lovci zaslužijo dostojno praznovanje stoletnice.
Na akademiji bo premierno predstavljena izvirna lovska monokomedija, ki jo je posebej za Lovsko zvezo Maribor napisal pisatelj in dramatik Tone Partljič. Izvedel jo bo dramski igralec Bojan Maroševič, v kulturnem programu pa bodo nastopili tudi rogisti Lovske zveze Maribor pod vodstvom maestra Marjana Goloba, ki so lani praznovali 10.obletnico delovanja.
dr. Marjan Toš
Na strelišču Gaj Pragersko se je 29. maja odvijalo odprto prvenstvo Strelske športne zveze Slovenije (SŠZS), ki naj bi po načrtih trajalo dva dni. Organizator tekmovanja se je zaradi slabe udeležbe odločil, da tekmovanje izpelje v enem dnevu in zato z nižjo štartnino.
Na odprtem prvenstvu so prva tri mesta zasedli:
Na prvenstvu SŠZS sem imel možnost še izbire ekipe LZS, ki bo zastopala Lovsko zvezo Slovenije na 13. evropskem prvenstvu na Madžarskem. Na prvenstvu se je s kroglo streljalo le enkrat, zato sem za rezultate LZS golobe množil z dvema točkama namesto štirimi, kot je po pravilih, s tem sem dobil vrednost možnih 200 točk golobi in 200 točk krogla, skupaj 400 točk.
Rezultati:
| krogla | golobi | skupaj | ||
| 1 | Finkšt Miha | 192 | 192 | 384 |
| 2 | Garmut Nejc | 189 | 190 | 379 |
| 3 | Urbancic Bojan | 196 | 182 | 378 |
| 4 | Hlebš Matjaž | 191 | 186 | 377 |
| 5 | Urankar Dušan | 193 | 180 | 373 |
| 6 | Sadek Marijan | 197 | 176 | 373 |
| 7 | Hlebš Nejc | 192 | 180 | 372 |
| 8 | Garmut Maksimilijan | 188 | 182 | 370 |
| 9 | Piculin Igor | 192 | 172 | 364 |
| 10 | Kersnik Mitja | 194 | 168 | 362 |
| 11 | Verbinc Milko | 195 | 164 | 359 |
| 12 | Žehelj Dušan | 188 | 166 | 354 |
| 13 | Travner Miha | 177 | 176 | 353 |
| 14 | Lah Marjan | 191 | 160 | 351 |
| 15 | Hriberšek Uroš | 196 | 154 | 350 |
| 16 | Pižmoht Nejc | 188 | 160 | 348 |
| 17 | Verdev Bogdan | 166 | 168 | 334 |
| 18 | Rožman Marko | 182 | 146 | 328 |
| 19 | Kolar Peter | 175 | 146 | 321 |
| 20 | Gošnjak Janez | 182 | 130 | 312 |
Strelci, ki bodo zastopali LZS na 13 EP, so razvrščeni od 1. do 10, ker se je pa Bojan Urbančič odpovedal tekmovanju, sem si kot selektor vzel pravico in na njegovo mesto postavil Boštjana Sadeka, ki se tekmovanja zaradi opravičenih razlogov ni mogel udeležiti.
Strelci, ki nastopajo v ekipi:
| 1 | Finkšt Miha | član |
| 2 | Garmut Nejc | mladinec |
| 3 | Sadek Boštjan | član |
| 4 | Hlebš Matjaž | član |
| 5 | Sadek Marijan | član |
| 6 | Hlebš Nejc | član |
Strelci, ki nastopajo posamezno:
| 7 | Urankar Dušan | veteran |
| 8 | Garmut Maksimilijan | član |
| 9 | Pičulin Igor | veteran |
| 10 | Kersnik Mitja | veteran |
Matija Janc, predsednik komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje in selektor strelske ekipe LZS
Do konca maja nam še lahko namenite del dohodnine za gradnjo Nacionalnega lovskega centra v Lukovici.
31. maja se izteče podaljšani rok, do katerega se lahko opredelite, kdo vse bo prejel vašo donacijo. Davčni zavezanec rezident lahko zahteva, da se do 1 % dohodnine, odmerjene po zakonu, ki ureja dohodnino od dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, nameni za financiranje upravičencev do donacij, ki so nevladne organizacije, politične stranke, reprezentativni sindikati ter registrirane cerkve in druge verske skupnosti.
LZS je upravičenka do donacije dohodnine, ki ji davčni zavezanci v skladu s 142. členom Zakona o dohodnini lahko namenijo do 1 % dohodnine, odmerjene od dohodkov, ki se vštevajo v davčno osnovo. Ta donacija za davčnega upravičenca ne predstavlja dodatnega stroška, saj gre za dohodnino, ki jo moramo plačati.
Navodila:
Sredstva se bodo namensko zbirala le in zgolj za gradnjo Nacionalnega lovskega centra. O zbranih sredstvih vas bomo redno obveščali tako na spletni strani LZS kot v letnem poročilu o delu LZS.
Če smo lovci varuhi narave in zaščitniki divjadi, smo to vedno in povsod, pravi Marko Richter.
Dolgoletni pripadnik Slovenske vojske Marko Richter, ki ga v zeleni bratovščini poznajo po imenu Zeleni, je v prostem času ves zapisan lovu. Rad odide v njegove lovske revirje v Lovski družini Kapla na Kozjaku, kjer do obisti pozna vse skrite lovske kotičke lovišča in divjad. Veliko tudi fotografira in načrtuje razstavo lovskih motivov.
Pred dnevi je med službenimi opravki na območju Velike Nedelje našel negibnega starejšega srnjaka, ki je bil komaj še živ in si ni mogel več pomagati. Marku se je žival, ki je hudo trpela in poginjala v mukah, zasmilila, zato je poklical lovce iz LD Velika Nedelja, ki so poginjajočega srnjaka rešili muk. Zgodba za zgled, kako je treba pomagati trpeči divjadi. Tudi ko je lovec v vojaški uniformi, kot je to storil Marko Richter-Zeleni.
Zgodba ima dragoceno sporočilo in to kljub temu, da bodo nekateri nasprotniki lova spet dvignili glas in nas pribili na sramotilni steber – češ, poglejte te lovce, ubili so ubogega srnjaka … A resnica je drugačna: smrt srnjaka je bila neizogibna, hudo bi se mučil še nekaj ur in na koncu dotrpel.
Marjan Toš
Pred časom me je poklicala profesorica razrednega pouka Marjana Šeško iz Osnovne šole Frana Roša v Celju, ker je izvedela, da imamo na Savinjsko-Kozjanski zvezi lovskih družin (ZLD) Celje bogato zbirko dermoplastičnih preparatov divjadi in nekaterih drugih živalskih vrst. Zanimalo jo je, ali bi lahko 14. maja pripeljala učence na sedež zveze v okviru naravoslovnega dne, da bi se seznanili z njimi.
Seveda sem njeni prošnji z veseljem ugodil. Ko sem ji omenil, da imamo na zvezi tudi dermoplastični preparat medveda, je bila pa sploh navdušena, saj je bil prav tedaj medved in njegova prisotnost v medijih udarna novica, ker se je pojavil v neposredni bližini Celja.
Hitro so stekle priprave na obisk učencev 2. razreda OŠ Frana Roša. Seveda smo morali pri tem upoštevati vse varnostne epidemiološke ukrepe, ki ta čas veljajo. Tudi sam sem moral opraviti test za covid-19, ki pa je bil negativen. Tako je bila odstranjena še zadnja ovira in v petek, 14. maja, je prostore naše zveze napolnil otroški živ žav.
Po uvodnem pozdravu sem obiskovalce seznanil s pomenom varovanja okolja in vloge lovcev pri tem. V nadaljevanju sem jim pokazal dermoplastične preparate posameznih živali in jim povedal, za katero vrsto živali gre, vlogo, ki jo ima ta vrsta v naravi, in razložil, v katerem življenjskem okolju živi. Otroci so z velikim zanimanjem poslušali predstavitev, saj je bilo to za njih nekaj čisto novega, ko so videli dermoplastične preparate živali tudi v živo.
Najbolj jih je seveda zanimal medved. Vsi so se ga hoteli dotakniti in spraševali so, ali je res pravi. Posebej pa me je presenetila prošnja enega od otrok, naj pojasnim, kako se žival preparira. Sledila so tudi klasična poročila otrok, kot so na primer, da so z mamico, očijem ali dedijem na sprehodu videli srnico, ki se nič ni bala, pa lisico, pa kuno … Skratka vsak je želel povedati, katero žival je že kdaj videl v gozdu in kaj vse je tam doživel.
Učiteljica mi je še povedala, da je otrokom zjutraj pred odhodom dala v pregled našo knjigo Divjad in lovstvo, ki so jo prelistali z velikim zanimanjem. Knjigo sem namreč ob neki priložnosti podaril šoli in mislim, da je dosegla svoj namen. Na koncu obiska so vsi dobili še vsak svojo knjižico Stopinje in sledovi divjadi in urnik, na katerem je na zadnji strani napisana pripoved o Zlatorogu.
Ob odhodu so se mi vsi zahvalili za prijetno doživetje, učiteljica pa me je vprašala, ali lahko še kdaj pridejo na obisk, kar sem seveda z veseljem potrdil. Izredno sem bil zadovoljen z obiskom in zanimanjem, ki so ga otroci pokazali, ko so več kot eno uro zbrano poslušali in aktivno sodelovali pri mojem predavanju. Čeprav je bil to prvi obisk otrok na zvezi, upam, da ni bil zadnji.
Zdravko Mastnak
Na strelišču Gaj Pragersko bo 29. in 30. maja, od 9. ure, potekalo odprto prvenstvo v kombinacijskem streljanju v organizaciji Športne strelske zveze Slovenije.
Tekmovanje bo potekalo v naslednjih disciplinah: 2x trap, 2x compak, 2x 100 m in 1x 50 m na tarčo bežečega merjasca. Štartnina znaša 80 evrov.
Tekma bo veljala kot izbirna tekma za ekipo Lovske zveze Slovenije, ki bo zastopala barve LZS na letošnjem, 13. evropskem prvenstvu na Madžarskem.
Upoštevali smo vaše želje, zato lahko zdaj didaktično igro Spomin Lovske zveze Slovenije tudi kupite.
Na zalogi imamo še karte Črni Peter z risbami slovenskih prostoživečih živali. Tako Črni Peter kot igra Spomin sta na voljo po simbolični ceni 1 evro. Naročila sprejemamo na lzs@lovska-zveza.si.
Na podlagi ocene epizootiološke situacije je Državno središče za nadzor bolezni sprejelo sklep, da se ukinejo ukrepi, uvedeni zaradi pojavov aviarne influence pri prostoživečih pticah. Sklep o ukinitvi ukrepov je objavljen v Uradnem listu (št. 74/21) in je začel veljati 15. maja.
Ne glede na to pa rejce perutnine opozarjajo, da so okužbe ptic s tem virusom nepredvidljive in pozivajo, da upoštevajo biovarnostne ukrepe, kot so:
Le tako se lahko učinkovito prepreči vnos povzročiteljev bolezni v reje. Zelo pomembno je tudi zgodnje odkrivanje bolezni. Z izvajanjem ukrepov za zgodnje odkrivanje in hitro potrditev bolezni se lahko omeji širjenje bolezni in posledično zmanjšajo tudi škode, ki jih pojav bolezni povzroči. Pri znakih, ki bi lahko kazali na pojav aviarne influence v reji, je treba biti pozoren predvsem na:
V primeru naštetih znakov naj rejci perutnine nemudoma pokličejo svojega veterinarja. Več informacij o bolezni TUKAJ.
15. maja je minilo sto let od ustanovitve Podružnice Slovenskega lovskega društva na Ptuju, ki je v letih pred drugo svetovno vojno opravila tudi pomembno narodno-politično poslanstvo in se uveljavila kot trdna slovenska lovska postojanka.
Na bogato zgodovino so ptujsko-ormoški lovci izredno ponosni in jo bodo predstavili tudi v posebnem spominskem zborniku. Iz ohranjene dokumentacije lahko povzamemo, da je pripravljalni odbor za ustanovitev podružnice z dr. Ludovikom (Ludvikom) Jenkom na čelu, pozval vse lovce in ljubitelje lova, da se udeležijo ustanovnega občnega zbora 15. maja 1921 leta v ptujskem Narodnem domu.
Zborovalci so izvolili za načelnika ptujske podružnice zdravnika dr. Ludvika Jenka, za tajnika učitelja Mirka Majcna in za blagajnika davčnega upravitelja Alberta Primca s Ptuja. Ostali odborniki so bili graščak Gvidon Pongrac iz Trnove in ptujski odvetnik dr. Franc (Franjo) Šalamun, namestnika odvetnik dr. Adam Ban iz Ormoža in okrajni gozdar Alojzij Barle s Ptuja, preglednika pa posestnik Ivan Babusek iz Krčevine in učitelj Simon Kebler iz Majšperka. .
Še pred ustanovitvijo ptujske podružnice je dr. Janko Lokar izjavil, da je njen okoliš lepa lovska postojanka, in da bo s primernim poslovanjem lahko združila vse lovce okraja ter onemogočila lovske tatvine in zatrla lovsko »mrharstvo«.
Podružnica SLD Ptuj je na zboru sprejela program svojega dela. Po prvi svetovni vojni je ostalo veliko orožja, ki so si ga prisvojili krivolovci. Zato je bila glavna naloga podružnice onemogočiti divji lov. O ustanovitvi podružnice SLD na Ptuju je poročal tudi Lovec. Poročevalec je zapisal, da se je »ustanovni občni zbor vršil ob jako lepi udeležbi. Ker je ptujsko okrožje lepa lovska postojanka, upamo, da se posreči podružničnemu odboru s primernim postopanjem zediniti vse lovce svojega okraja in urediti lov v svojem okolišu v strogo lovskem smislu ter zatreti predvsem tatinsko svojat, a tudi vsako mrharstvo«.
Podružnica SLD Ptuj je prvič stopila pred javnost s tekmo ptičarjev 9. in 10. oktobra 1921, in sicer prvi dan v Podvincih, drugi dan pa na Bregu. Na uspeli tekmi je nastopilo 7 lovskih psov. Zanimiv je občni zbor, ki je bil 13. aprila 1924. Vodil ga je tedanji načelnik dr. Šalamun, dr. Ivan Lovrenčič pa je zastopal SLD. Na njem so sprejeli dva samostojna predloga, da v prihodnji lovni sezoni ni dovoljeno streljati nobene fazanke na območju podružnice, in da je prepovedano streljati srne in mladička srnjaka. Sprejet je bil tudi predlog, naj odbor poskrbi, da politična oblast določi lovno dobo za srnjaka od 1. maja do 31. oktobra vsakega leta.
Med drugo svetovno vojno so nemške okupacijske oblasti delovanje ptujske podružnice SLD prepovedale, zaplenile so vse njeno premoženje in zaprle mnoge narodno zavedne slovenske lovce. Po drugi svetovno vojni je bilo njeno delovanje takoj obnovljeno. Danes je Zveza lovskih družin (ZLD) Ptuj-Ormož, ki nadaljuje tradicijo organiziranega slovenskega lovstva na ptujsko-ormoškem območju, ena od območnih lovskih zvez v Sloveniji, ki povezuje 24 lovskih družin iz območja Ptuja in Ormoža.
Vodi jo predsednik dr. Srečko F. Krope, njen častni predsednik pa je mag. Emilijan Trafela, ki je ob jubileju med drugim dejal: »vesel sem, da mi je ob podpori lokalne skupnosti in nekaterih poslancev v DZ iz našega območja uspelo vnesti in ohraniti ptujsko-ormoško lovsko upravljavsko območje. S tem se ohranja letos že 100 letna tradicija ptujsko-ormoškega lovstva oziroma ptujsko-ormoške zveze lovskih družin. Naj povem, da smo na stoletnico izredno ponosni in da nam je žal pandemija preprečila izvedbo svečane akademije v slavnostni dvorani ptujskega gradu. A stoletnica gotovo ne bo šla mimo nas, tega jubileja se bomo spomnili, saj načrtujemo izdajo spominskega zbornika ZLD. Žal je pandemija lani preprečila tudi praznovanje 30-letnice naših rogistov. Upam, da bomo letos vsaj v jeseni oba jubileja dostojno zaznamovali in se s tem zahvalili našim predhodnikom za trde temelje, ki so jih leta 1921 postavili ptujskemu in ormoškemu lovstvu«.
Ob okroglem jubileju načrtujejo v ZLD Ptuj-Ormož tudi izdajo spominskega zbornika, načrtovali pa so tudi akademijo v slavnostni dvorani ptujskega gradu, ki so jo morali zaradi epidemije odpovedati. A to še ne pomeni, da se praznično zborovanje ptujsko-ormoških lovcev ne bo zgodilo v jeseni, če bodo razmere to dopuščale. Že lani so njihovi rogisti, ki so veliki ambasadorji slovenske lovske kulture, praznovali 30-letnico delovanja, a so morali načrtovani praznični koncert prav tako odpovedati.
dr. Marjan Toš
Kot strel je odjeknila vest, da nas je po dolgi, kruti bolezni zapustil Aco Rebernik.
Aco je bil lovec, ki je z vso predanostjo deloval v vseh vejah lovstva. Ko v mislih naštevamo, da je bil odličen strelec, dejaven kot kinolog, rukač, mentor, dejaven tudi v dobrodelnosti in še veliko več. Bil je velik poznavalec in zaščitnik narave in njenega življa, čemur je posvetil vse svoje življenje. Kot izjemen sogovornik in človek je v lovski organizaciji zapustil veliko praznino.
Dragi Aco,
kruta bolezen te je po dolgem boju, ob polni zavesti, oropala vsega, kar imaš rad. Preden si vedoč predal svoj boj, čisto na koncu, ko si moral zapustiti ta svet, si mogoče zaznal, da te tudi gori potrebujejo. S svojo pojavo si poskrbel, da trenutki s teboj nikoli ne morejo preiti v pozabo. Znal si gledati s srcem in dušo, v nas si zaznal tisto globlje in bistveno. Dokler se ponovno ne snidemo in nam zaigraš s svojo harmoniko, naj ti Diana v večnih loviščih nameni dober štant.
Ljubo Drobnič in Štefan Gorenčič
Po nedavnem odstrelu 4-letnega medveda, ki ga je odstrelil član Lovske družine Žetale, je v javnosti završalo. Mnenja so bila zelo raznolika, največ je bilo stereotipnih kritičnih razmišljanj o lovcih, ki »pobijajo nedolžne živali«. Kritike so vse glasnejše tudi v lovski javnosti. O tem je razpravljal tudi Upravni odbor Lovske zveze Maribor in izoblikoval mnenje o dogodku.
Predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač je povedal, da je v konkretnem primeru potrebno počakati, da se zaključijo vsi postopki pristojnih organov ter ponovno poudaril, da ima Lovska zveza Slovenije ničelno toleranco do nezakonitega ubijanja živali.
Sinoči je tudi Upravni odbor Lovske zveze Maribor na seji, na kateri je sodeloval predsednik Nadzornega odbora LZ Maribor, sklenil, da se od dogodka ograjuje in pričakuje, da bodo zoper kršitelja podvzeti vsi ukrepi, ki jih predvideva zakonodaja – tako v upravnem prekrškovnem postopku kot tudi v pristojni lovski družini, katere član je kršitelj. Dejanje je vrglo slabo luč na celotno lovsko organizacijo, zato je prav, da lovci takšno ravnanje javno obsodimo. dr. Marjan Toš, predsednik Nadzornega odbora LZ Maribor
V lokalnem haloškem okolju in v lovski javnosti namreč še vedno krožijo različne govorice. Tisti, ki dajo lovcu prav, menijo, da je ljudi »rešil pred vsiljivim medvedom«, ki bodo spet lahko v miru hodili po gozdu in nabirali gozdne sadeže. Drugi opozarjajo, da bi lahko lovec namesto v medveda ustrelil v zrak in ga tako pregnal.
Strel je bil po lovskih standardih tako rekoč šolski, »za plečko«, kot pravijo lovci, zato je bilo kmalu po ogledu medveda jasno, da ni šlo za »silobran oz. skrajno uporabo sile« in se lovec nanj tudi ni skliceval. Lovski inšpektor Sebastijan Soršak tega niti ne bi priznal, kar je po ogledu medveda odločno zatrdil v izjavi za medije. Po opravljenem inšpekcijskem pregledu je povedal, da sta bila o uplenitvi takoj seznanjena Zavod za gozdove Slovenije in Prirodoslovni muzej Slovenije, ki mu pripada medvedja trofeja.
Prekrškovni postopek zoper lovca še poteka
Prekrškovni postopek zoper lovca je uveden po določilih Zakona o ohranjanju narave. Inšpektor Soršak je še povedal, da je po zaslišanju kršitelja jasno, »da je bil ta v noči iz 4. na 5. maj (medved je bil ustreljen ob 0.30) na nočnem lovu na divje prašiče. Ko se je spustil iz preže ter odšel proti privabljalnem krmišču za divje prašiče, mu je po grebenu naproti prišel 140 kilogramski medved, ki naj bi ga lovec po obrisih silhuete prepoznal kot prašiča .Razdalja do živali naj bi znašala med 20 in 30 metrov«.
Prekrškovni postopek je v teku, lovec-kršitelj čaka na globo in (morda) tudi na disciplinski postopek v lovski družini, ki naj bi se začel po pravnomočni odločbi lovske inšpekcije. Kljub temu je v kritični javnosti slišati ocene, da je dejanje sramota ne le za kršitelja, pač pa za vso lovsko organizacijo, ki tako izgublja ugled v javnosti. Mnogim se poraja dvom, ali ni šlo v tem primeru za priložnost, da si lovec z lovsko zmoto pridobi redko lovsko trofejo. Zato javnost pričakuje, da bo lovska inšpekcija objektivno opravila svoje delo.
O etičnih vidikih pa so si kritiki enotni – dogodek je bil daleč od lovske etike, zato naj se vodstva lovske organizacije na lokalni, regionalni in državni ravni vprašajo, zakaj lovci s takšnimi dejanji dodatno slabijo ugled lovstva in lovske organizacije v javnosti. Vsaka solidarnost s kršiteljem iz vrst zelene bratovščine bi lahko bila dolgoročno gledano za lovsko organizacijo in njen ugled strel v koleno!
dr. Marjan Toš
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je danes zjutraj obvestila vse pristojne službe, da so na območju Ptuja potrdili prvi primer afriške prašičje kuge (APK) v državi.
Šele po začetku sestanka so udeležencem razkrili, da gre za simulacijsko vajo, s katero so preverili odzivnost in delovanje služb, ki bi se aktivirale ob pojavu APK v Sloveniji. V vajo so bili vključeni predstavniki Državnega središča za nadzor bolezni (DSNB) in člani skupine strokovnjakov, ki se skliče ob pojavu APK, vključno s predstavniki Lovske zveze Slovenije.
Na podlagi scenarija je skupina strokovnjakov predlagala okuženo območje ter ukrepe na tem območju. DSNB je za generalnega direktorja Uprave pripravil Sklep o uradni potrditvi, določitvi okuženega območja in ukrepih za obvladovanje APK. Člani so se odzvali v predvidenem času in konstruktivno sodelovali v strokovni razpravi.
Ob tem ponovno opozarjamo, da je pomembna prijava najdbe vsakega poginulega divjega prašiča na številko 112 z namenom zgodnjega odkrivanja APK. Prav tako je treba upoštevati biovarnostne ukrepe v primeru obiska površin in območij, kjer se nahajajo divji prašiči (gozd in travniške površine). Pomembno je čiščenje in razkuževanje obutve, opreme in vozil, saj se tako zmanjša možnost prenosa virusa APK na domače prašiče.
Podrobnejše informacije so na voljo na spletni strani afriskaprasicjakuga.si.
Vir: MKGP
Zgodba z žetalskim medvedom se še zdaleč ni polegla, zdaj se pravo delo za pristojne službe šele začenja, je pojasnil Izidor Cojzer iz Območne enote zavoda za gozdove Slovenije v Mariboru, zaposlen na Odseku za gozdne živali in lovstvo.
Okoliščine odstrela medveda in posledice bodo ugotavljali v okviru prekrškovnega postopka, ki ga vodi lovska inšpekcija. Kakšne ukrepe in kazen zoper uplenitelja bo izrekla, je v tem trenutku še preuranjeno govoriti, saj morajo temeljito osvetliti vse okoliščine dogodka. “Glede na težo medveda in določene parametre smo strokovno ocenili, da gre za štiri leta starega rjavega medveda, več bo znanega po opravljeni DNK analizi zobovja,” je po opravljenih meritvah povedal Cojzer.
Ob tem je v javnosti še vedno veliko ugibanj, ali bi uplenjeni medved v Žetalah morebiti lahko bil ta, ki se je pred dnevi potepal po Pohorju in Kozjaku. Cojzer pravi: “Domneve, da je bil uplenjeni medved opažen tudi na Pohorju in Kozjaku, v tem trenutku ne moremo ne potrditi ne ovreči. Verjetno bi bil na poti do mesta, kjer je bil ustreljen, viden oziroma opažen. Če medved ni v naravi pustil določenih ostankov, na primer iztrebkov ali dlake, tudi z analizo ne moremo ugotoviti, za katero žival gre; sam odtis šape je premalo. Tukajšnji lovci takšnih dogodkov nismo navajeni. Še vedno pa ostaja možnost, da v primeru, da lovci na Pohorju in Kozjaku najdejo medvedje iztrebke, s pomočjo genetike ugotovimo, ali gre za isti osebek ali ne.”
Dogajanje v zvezi z medvedom spremljajo tudi v Zvezi lovskih družin Ptuj-Ormož. Kot je povedal predsednik ZLD Ptuj-Ormož dr. Srečko Felix Krope, bodo po temeljiti razpravi in po razjasnjenih vseh okoliščinah sprejeli ustrezna stališča. Na spletnih straneh ZLD Ptuj-Ormož pa so občane opozorili na obnašanje v primeru srečanja z medvedom in na obveščanje o morebitnem pojavu medveda
Marjan Toš
Predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač se je sestal z ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jožetom Podgorškom.
Tema pogovora, ki sta se ga udeležila tudi državni sekretar Anton Harej in generalni direktor Direktorata za gozdarstvo in lovstvo mag. Robert Režonja, je bil Zakon o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS, ki je v pripravi.
Na sestanku je minister dr. Podgoršek pojasnil, da se bo v okviru spremembe zakonodaje iskala rešitev za zemljišča, ki so bila v letih 1993 -2005 prenesena v upravljanje na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS.
Omenjena zemljišča v lasti Republike Slovenije, s katerimi upravlja Sklad, bodo predvidoma predana v brezplačno uporabo lovskim družinam. Za namene upravljanja z divjadjo pa še dodatna pasišča, jase in travniki v loviščih.
Aprilska oddaja o lovstvu, oddaja Dober pogled je posvečena 12. Slovenskemu lovskemu dnevu in problematiki divjadi na nelovnih površinah.
Zaradi epidemioloških razmer je dogodek, ki je vključeval kar 21 predavanj, potekal v obliki celodnevne videokonference (na voljo na članski spletni strani), v oddaji pa si lahko ogledate izbrane poudarke.
Oddajo si lahko ogledate na našem Youtube kanalu ali na spletni strani LZS TUKAJ.
Lovska zveza Slovenije bo tudi za leto 2022 pripravila in založila koledar s fotografijami prostoživečih živali. K sodelovanju na javnem nagradnem natečaju, ki se zaključi 3. avgusta, vabljeni vsi, ki se ukvarjate z naravoslovno fotografijo.
Po zaključku natečaja bo prispele fotografije pregledala komisija, ki bo izbrala 13 najustreznejših sezonskih fotografij prostoživečih živali, ki bodo uvrščene v koledar Lovske zveze Slovenije za prihodnje leto. Najboljše tri fotografije bodo nagrajene, preostale izbrane fotografije za koledar bodo honorirane po ceniku Lovske zveze Slovenije. Ob fotografijah bodo objavljena imena in priimki avtorjev.
Podrobnosti o natečaju so objavljene v majski številki Lovca.
Lovska zveza Slovenije je izdala drugo, dopolnjeno izdajo zbornika Slovenski lovci v vojni za Slovenijo. Zbornik, posvečen 30-letnici samostojne Slovenije, je uredil dr. Marjan Toš.
Zbornik je predvsem publikacija spominjanja udeležencev vojne za Slovenijo iz vrst slovenske zelene bratovščine. V drugi, dopolnjeni izdaji je med drugim precej več dokumentarnega gradiva, predvsem fotografij ter tudi popolnejši seznam lovcev – udeležencev vojne za Slovenijo 1991.
Knjiga, ki je izšla v 3.000 izvodih, ni prodajna. Lovske družine jih bodo prejele preko zveze lovskih družin/lovske zveze.
V spomladanskem času, ko ima veliko živali mladiče, odsvetujemo sprehajanje s psi po gozdu, sploh izven gozdnih poti. Pse moramo imeti vedno pod nadzorom, saj lahko spuščeni psi preganjajo divjad in jo poškodujejo.
Na Lovski zvezi Sloveniji lahko dobite brezplačne plakate, ki opozarjajo, da v tem obdobju srne polegajo mladiče.
Med sprehodom po gozdu se držimo označenih poti. Na svojo prisotnost opozorimo z nekoliko glasnejšo hojo in govorjenjem; da se nam živali lahko umaknejo. Vse obiskovalce narave želimo opozoriti, da so prostoživeče živali v obdobju, ko polegajo mladiče, še posebej občutljive. V času, ko iščejo hrano, mladiče pustijo same. Mladičem se ne približujemo in jih ne hranimo.
Divje svinje, ki polegajo med marcem in majem, se skrivajo v gostem kritju, hranijo se ponoči, zato so možnosti, da nanje naletimo podnevi zelo majhne. V zadnjih desetih letih ne beležimo niti enega napada divje svinje na človeka. Napadalne bi lahko bile, če bi naleteli na gnezdo svinje z majhnimi mladiči. V takšnem primeru se počasi umaknemo.
Ne dotikaj se me, moja mama je v bližini!
Srne praviloma polegajo mladiče v drugi polovici maja in v začetku junija, večinoma na travnikih. Ko iščejo hrano, mladiče odložijo v visoko travo oziroma kritje in jih poiščejo le ob dojenju. Čeprav morda mladič deluje izgubljeno in nebogljeno, je njegova mama nekje v bližini. Mladičev se ne dotikajte, sploh pa ne z golimi rokami, saj tako prenesete svoj vonj na mladiča in s tem povzročite nepopravljivo škodo. Srna takšnega mladiča zaradi vonja po ljudeh ne sprejme več.
Medvedke se običajno začnejo pariti maja in junija in v tem obdobju odženejo lanske mladiče, da jih samci ne poškodujejo. Mladiči se morajo znajti sami in se pri tem lahko zelo približajo človeku. Pes, ki ni na povodcu, bo ob srečanju z medvedom zbežal k gospodarju in medveda pripeljal neposredno k nam. Previdni naj bodo tudi kolesarji, saj so hitri in tihi, s tem pa medveda ne opozorijo nase in ga lahko presenetijo.
Pri medvedih je pogost poskus strašilnega napada, kar pomeni, da želijo človeka, ki je zanje vsiljivec, sprva samo pregnati. To pogosto naredi tudi medvedka, ki vodi mladiča. Nevarno pa je, kadar se človek znajde med medvedko in mladiči. Takrat medvedka meni, da so njeni mladiči ogroženi in sledi pravi napad. Ob morebitnem srečanju z medvedom se vedemo umirjeno – umikamo se počasi in ritensko, ne obrnemo mu hrbta. Ne pobegnemo, ker bi nam v tem primeru verjetno sledil.
Previdno pri košnji!
Nevarnost, ki v tem obdobju preti številnim prostoživečim živalim, je košnja. Pred samo košnjo je zato priporočljivo s šolanim psom preiskati travnike, v zadnjih letih jih vse več uporablja drone s termo kamero. Košnjo začnemo na sredini travnika in nadaljujemo proti robu ter tako preprečimo divjadi, da bi se nagonsko pritajila na mestu. S pomočjo pokošenih šopov trave lahko mladiča srnjadi, če je to potrebno, prenesemo v primerno kritje v bližini. Pri košnji zadnjih pasov je priporočljivo zmanjšati hitrost košnje, da se lahko prostoživeče živali še pravočasno umaknejo na varno.
Kmetovalcem svetujemo, da pri košnji uporabljajo tudi svetlobna ali zvočna odvračala. Če med pokošeno travo, ki naj bi kasneje postala kakovostna travna silaža, naključno zaide del živalskega tkiva pokošene živali, krma v krogu cca 40 cm, za živino ni primerna. Ob zaužitju takšne krme lahko živina resneje oboli ali celo pogine.
Lovci Lovske družine Nomenj-Gorjuše so 26. aprila v okviru projekta LIFE Lynx v naravo izpustili Zoisa in Aido, kot prva dva risa na Gorenjskem.
Skupno so v Sloveniji izpustili šest risov, jutri, 28. aprila, pa še tri rise v Triglavskem narodnem parku. Z izpusti risov na Gorenjskem bodo omogočili dolgoročno preživetje te vrste pri nas in v Evropi. Doselitev risov na Gorenjsko predstavlja za projekt LIFE Lynx, v katerem sodeluje tudi Lovska zveza Slovenije, velik izziv, saj na tem območju ne beležimo stalne prisotnosti risov in je zato ključno, da na to območje preselijo tudi samice.
Sredi marca so preselili prvega risa – Trisa v izpustitveno oboro na območju Pokljuke, mesec dni kasneje pa so s pomočjo ZOO Ljubljana na območje Jelovice pripeljali prvi risji par, Zoisa in Aido. V času prilagajanja na novo okolje so za rise skrbeli nadzorniki Triglavskega narodnega parka in lovci iz LD Nomenj-Gorjuše. Peter Benedik, starešina LD Nomenj-Gorjuše: “Za transport risov do prilagoditvene obore smo uporabili konjsko vprego z vozom lojtrnik, saj se nam zdi pomembno, da poleg naravne ohranjamo tudi kulturno dediščino teh krajev. V času prilagajanja smo risoma redno prinašali hrano, saj je pomembno, da gresta sita in spočita v novo okolje.”
Predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač je opozoril, da je pred časom med ljudmi veljal strah pred risi. A sodelujoči v projektu so se v tem času naučili, da je potrebno stopiti v stik z lokalnim prebivalstvom in jim predstaviti, kaj je ris in kako pomembno je uravnavanje populacije. Izrazil je zaupanje v bohinjske lovce iz LD Nomenj-Gorjuše, ki bo skrbela za izpuščena risa. “Prepričan sem, da bodo ti risi tukaj živeli še dolgo časa, ko marsikoga med nami več ne bo,” pravi mag. Bradač.
Z doselitvami risov na Gorenjsko bo omogočena povezava z risi v Italiji, Avstriji in v Švici
Izpusti risov na območju Gorenjske so izjemnega pomena, saj območje predstavlja stičišče med Dinaridi in Alpami. Sveži geni bodo omogočili dolgoročno preživetje dinarsko-JV alpske populacije in vzpostavitev povezave s populacijami risov v Alpah. Prve pobude za doselitev risov na območje jugovzhodnih Alp segajo že v leto 2014, ko so na območje Trbiža v Italiji pripeljali risji par iz Švice.
Rok Černe, koordinator projekta LIFE Lynx iz Zavoda za gozdove Slovenije: “Danes smo naredili prvi korak k uresničitvi cilja dolgoročnega ohranjanja risa v tem delu Evrope. Našo trenutno izolirano populacijo v Dinaridih želimo povezati s sosednjimi populacijami risa v Alpah. Z doselitvami risov na Gorenjsko bo omogočena povezava z risi v Italiji, Avstriji in dolgoročno Švici. Samo večje povezane populacije omogočajo ustrezen pretok genov in risom zagotavljajo dolgoročen obstoj.“
Ris je nekonfliktna vrsta, ki je zelo pomembna za gozdni ekosistem
Vršilec dolžnosti direktorja Zavoda za gozdove Slovenije Janez Logar je pred izpustom spomnil, da je ris kot vrsta zelo pomembna za gozdni ekosistem. Obenem je nekonfliktna vrsta, pri kateri Zavod za gozdove zabeleži približno en škodni dogodek na leto.
Doselitev risov je sprejela tudi lokalna skupnost, župan občine Bohinj Jože Sodja: “Ko smo prejeli razlago, zakaj se doseljuje ris k nam, smo to sprejeli z navdušenjem. Mislim, da je prav, da se v našo lokalno skupnost vračajo živali, ki so bile tukaj, in da poskrbimo, da take živali ponovno ne izumrejo. Pomembno je, da tudi zveri ostanejo v našem gozdu, saj so potrebne za obnovo gozda in za samo življenje. Ris Zois je dobil ime po Žigi Zoisu, človeku, ki je za Bohinj veliko naredil, in menim, da bo ta ris tudi.”
Kot smo poročali, je bil pred dnevi opažen rjavi medved v LD Podvelka in v LD Puščava iz Lovrenca na Pohorju. Od tam je kosmatinec odšel preko Drave na Kozjak. Zašel je na območje LD Boč na Kozjaku, nato pa preko državne meje v Avstrijo na območje Lučan, je povedal strokovni tajnik Lovske zveze Maribor Božidar Kunej.
Medved (še) vedno na Kozjaku
Iz Avstrije, kjer so o pojavu medveda obširno poročali mnogi mediji, se je vrnil na Kozjak in na enem od krmišč za divje prašiče v LD Boč na Kozjaku povzročil manjše razdejanje, ki so ga lovci dokumentirali. Tajnik LD Boč na Kozjaku, lovski čuvaj in podpredsednik Lovske zveze Slovenije dr. Srečko Felix Krope je ob pojavu medveda na njihovem območju povedal, da so že izdelali strokovne smernice za spremljanje gibanja kosmatinca v njihovem lovišču. Še posebej skrbno bodo sledili njegove poti in morebitni škodi, ki jo lahko povzroči. Na tem območju je namreč veliko rejcev drobnice, čebelarjev in tudi govedorejcev.
Medved je z Boča na Kozjaku za krajši čas šel na potep še v LD Gaj nad Mariborom, a se je kmalu vrnil nazaj v lovišče LD Boč in za zdaj tam tudi ostal. Kako dolgo še, ostaja uganka, saj se medved giblje na velike razdalje, je poudaril Kunej. Dr. Krope je pripomnil, da se njihovi lovci še kako zavedajo odgovornosti in bodo v skladu z izdelanimi strokovnimi smernicami spremljali njegovo navzočnost ter javnost sproti obveščali na spletnih straneh LD Boč. Tekoče bodo o gibanju medveda na Kozjaku obveščene tudi pristojne službe Zavoda za gozdove Slovenije in lovska inšpekcija.
Medved v človeku ne vidi plena, a je lahko med srečanjem tudi zelo nevaren
Medved ima zelo dobro razvita čutila, predvsem sluh in voh, precej slabše pa vidi. V človeku ne vidi plena in ga ne zalezuje ali lovi za prehrano. Kljub temu so bližnja srečanja z medvedom lahko zelo nevarna, zato se mu je bolje izogniti. Medved se pri srečanju s človekom počuti predvsem ogroženega in se želi čimprej umakniti. Zato tako lovci kot gozdarski strokovnjaki svetujejo, da se ob morebitnem srečanju z medvedom in še zlasti z medvedko z mladiči (takšna srečanja so lahko za človeka tudi usodna) ne vedemo kot napadalec in ne prekoračimo kritične tolerančne razdalje. Izogibati se moramo sunkovitim in hitrim gibom, opozarjanje medveda na naš prihod pa je zelo priporočljivo s hrupom, sploh, če prečkamo kraje, kjer se medved pogosto zadržuje. Med sprehodi v naravi imejte pse vedno na povodcu. Psi lahko ob prostem tekanju naletijo na medveda in ga pripeljejo neposredno pred človeka.
Marjan Toš
Komisija za lovsko strelstvo in lovsko orožje je na svoji 7. seji, ki je potekala, 21. aprila 2021, preko MS Teams, sprejela naslednja sklepa:
Sklep 7.1.1: V letu 2021 so vse strelske tekme v organizaciji LZS odpovedane, razen državnega prvenstva v Pragerskem.
Sklep 7.2.1.: Če bodo razmere dopuščale, se organizira Grand Prix Slovenije v Pragerskem, ki bo izveden kot izbirna tekma za sestavo ekipe za svetovno prvenstvo na Madžarskem. V kolikor pa razmere ne bodo dopuščale izvedbe Grand Prix-a, se ekipa ne udeleži svetovnega prvenstva.
Matija Janc, predsednik Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje
Svetovni dan Zemlje zaznamujemo vsako leto 22. aprila že več kot petdeset let. Na ta dan opozarjamo na ranljivost in enkratnost planeta, na katerem živimo. Letošnji svetovni dan Zemlje poteka v znamenju obnavljanja našega planeta pod sloganom Obnovimo Zemljo.
Letošnji dan Zemlje nas nagovarja, da lahko preprečimo katastrofe podnebnih sprememb in uničenja našega naravnega okolja. Ob vodilu, naj obnovimo planet, je postavljenih pet stebrov obnove, in sicer saditev dreves, hrana in okolje, globalno čiščenje, klimatska pismenost in globalni izziv za Zemljo.
Slovenija ena izmed držav z največjo površino zaščitenih področij
Visoka šola za varstvo okolja je 20. aprila v sodelovanju z Lovsko zvezo Slovenije organizirala video predavanja o afriški prašičji kugi. V sklopu predmeta Upravljanje populacij prostoživečih živali, katerega nosilec je prof. dr. Boštjan Pokorny, so predavanja izvedli trije uveljavljeni evropski raziskovalci divjega prašiča.
Afriška prašičja kuga je hemoragična bolezen prašičev z veliko smrtnostjo. Izvorno je bila omejena zgolj na dele afriške celine, a se zaradi človekovih dejanj zdaj širi po vsem svetu s pomembnimi posledicami za prašičerejo, domače in divje prašiče. Čeprav je znanje o tej bolezni zelo napredovalo, je še vedno veliko neznanega. Odkar se je bolezen pojavila v Evropi, je opisan nov epidemiološki cikel, zaradi česar je izkoreninjenje bolj zahtevno. Virus je namreč zelo odporen na temperaturne spremembe in tudi na mnoge kemikalije.
»Vseeno imamo na voljo orodja za zajezitev in potencialno izkoreninjenje bolezni, kot so to storili na Češkem in v Belgiji. Kljub temu ostajajo ključni preventiva in biovarnostni ukrepi; pomembna sta še vzajemno delovanje vseh uporabnikov prostora in sodelovanje znotraj znanstvene skupnosti,« je povedala dr. Laura Iacolina, raziskovalka genetike prostoživečih živali s Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem in glavna urednica nedavno izdane znanstvene monografije o afriški prašičji kugi.
Češka in Belgija – zgodbi o uspehu
»Divji prašič je naravni rezervoar afriške prašičje kuge v Evropi, zato imajo premiki osebkov in socialno vedenje ključno vlogo za prenos ter širjenje APK. V zadnjih desetletjih je bilo pridobljenega veliko znanja o ekologiji divjih prašičev; zdaj je povezovanje le-tega z epidemičnimi značilnostmi APK postalo ključni izziv za raziskovalce in upravljavce populacij,« je pojasnil biolog dr. Tomasz Podgórski (Czech University of Life Sciences, & Mammal Research Institute, Polish Academy of Science).
Podgórski je predstavil najnovejše ugotovitve o ekologiji APK ter na primeru uspešnega izkoreninjenja afriške prašičje kuge na Češkem pokazal, kako se lahko nova znanstvena spoznanja oz. znanja o ekologiji vrste učinkovito prenesejo v nadzor bolezni, ki ima zelo visoko smrtnost, v praksi. Podgórski je kot najučinkovitejša orodja izpostavil nadzor, odstrel, ograje in pregrade, iskanje in odstranjevanje poginulih divjih prašičev, biovarnostne ukrepe lovcev in t. i. coniranje območja: »Odstrel je učinkovit način zajezitve bolezni, vendar intenzivni skupni lovi, za razliko od individualnega lova, povzročijo večje vznemirjenje in migracije populacije ter lahko povzročijo kontaminacijo področja.«
Belgija se je leta 2018 soočila z nepričakovanim vnosom APK v populacijo divjih prašičev in z uspešnimi izvedenimi ukrepi konec leta 2020 ponovno postala država, prosta APK. »Omejitev širjenja in izkoreninjenje bolezni sta bili omogočeni s kombinacijo ukrepov, kot so zagotovitev popolnega miru v gozdu, organizirano iskanje trupel/kadavrov poginulih prašičev, ograjevanje okuženega območja in drastično poseganje v populacijo v tem območju. Ti ukrepi, ki so se izvajali več kot dve leti, so omogočili izkoreninjenje bolezni oziroma povrnitev statusa APK proste države, pa tudi normalizacijo trga svinjine v Belgiji,« je razložil dr. Alain Licoppe, raziskovalec s področja gozdarskih ved, specializiran upravljanje populacij divjadi in vodja skupine, odgovorne za upravljanje divjadi v regionalni upravi Valonije ter član nacionalne ekspertne komisije za APK, ustanovljene na začetku izbruha te bolezni v Belgiji. »Brez cepiva zoper APK je edini način za obvladovanje bolezni umno upravljanje gostiteljske vrste (divjih prašičev), pri čemer je ključen razvoj znanja o prostoživečih živalih in njihovem upravljanju ter tesno sodelovanje med upravljavci populacij in veterinarji.«
Sove so živali, ki jih le redko vidimo v naravi. Kljub temu vzbujajo številna čustva in ljudje jim že od nekdaj pripisujemo določene lastnosti in simbolni pomen. Poznavanje in razumevanje odnosa ljudi do sov je ključno za njihovo ohranjanje in preživetje.
Prosim vas, da z odgovori na vprašanja pomagate raziskovalcem načrtovati učinkovite projekte ohranjanja sov v naravi in sobivanja s človekom. Raziskava »Vi in sove« poteka na globalnem nivoju. Vprašalnik je preveden v 36 jezikov. Za reševanje ni potrebno prav nobeno znanje o sovah.
VPRAŠALNIK (5 min): https://sphinx2.unil.ch/index.php/737272?lang=sl
Več podatkov o projektu najdete na koncu vprašalnika in na spletni strani projekta (žal v francoščini): https://www.barnowl-research.ch/owls-peace. Vodji projekta »Vi in sove« sta raziskovalca z Univerze v Lozani, Švica prof. dr. Alexandre Roulin: Alexandre Roulin – Full Professor – DEE UNIL in prof. dr. Christine Mohr: Unisciences – UNIL – Christine Mohr.
Za pomoč in čas se vam že vnaprej iskreno zahvaljujem!
Tina Klenovšek
Izredne razmere, ki nam krojijo življenje že drugo leto, so onemogočile izvedbo dopolnilnega izobraževanja za usposobljene osebe (preglednike divjačine), ki je zakonsko predpisano in vsakih 5 let nujno potrebno za opravljanje pregledništva uplenjene divjadi.
Strokovna služba LZS je zato Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) zaprosila za odobritev izvedbe obnovitvenega tečaja za usposobljeno osebo na daljavo, po zgledu dopolnilnega izobraževanja za lovske čuvaje. UVHVVR je odobrila pripravo in izvedbo teh izobraževanj na daljavo.
Komisija za izobraževanje LZS je prevzela organizacijo izobraževanja za usposobljene osebe in za izvedbo zaprosila svojega člana in inšpektorja UVHVVR Marka Burgarja, dr. vet. med.
Usposabljanje je pripravljeno v skladu s 6. členom Pravilnika o načinu usposabljanja za prvi pregled uplenjene divjadi (Uradni list RS, št. 94/07) »usposobljene osebe iz prvega odstavka 2. člena tega pravilnika morajo vsakih pet let obnavljati znanje na 4-urnem obnovitvenem tečaju, ki ga organizira lovska organizacija. Tečaj obsega novosti zadnjih petih let na področju iz tretjega odstavka 4. člena tega pravilnika. O udeležbi na usposabljanju izda lovska organizacija udeležencem potrdila, seznam udeležencev pa posreduje na glavni urad UVHVVR.«
Tečaj je pripravljen v 4 video lekcijah, v skupni dolžini 4 ure. Po vsakem ogledu video gradiva sledi nekaj kratkih vprašanj, njihov namen je preveriti vašo prisotnost in potrditi, da ste si video gradivo ogledali. Video gradiva si ni potrebno ogledati naenkrat. Predvideno je, da tečaj zaključite v roku enega tedna.
Vsi prijavljeni na izobraževanje morajo imeti v Lisjaku vnesen veljaven e-naslov, na katerega bodo prejeli linke za dostop do izobraževanja.
Lovski zdravo!
Komisija za izobraževanje LZS
Visoka šola za varstvo okolja v sodelovanju z Lovsko zvezo Slovenije organizira vabljena predavanja o afriški prašičji kugi (APK), ki jih bodo v sklopu predmeta Upravljanje populacij prostoživečih živali (nosilec: prof. dr. Boštjan Pokorny) izvedli trije uveljavljeni evropski raziskovalci divjega prašiča.
Predavanja bodo v angleškem jeziku in bodo izvedena na daljavo (Zoom aplikacija). Vse člane LZS, ki vas zanima udeležba na dogodku, prosimo, da se prijavite prek aplikacije Lisjak, in sicer najkasneje do nedelje, 18. 4. 2021. Ostali zainteresirani se lahko prijavite z elektronskim sporočilom na naslov milena.zevart@vsvo.si ali ursa.kmetec@lovska-zveza.si.
Prosimo, da ob prijavi sporočite elektronski naslov, ki ga uporabljate. Nanj vam bomo dan pred dogodkom poslali povezavo, prek katere se boste udeležili dogodka.
Problematika divjadi na nelovnih površinah je bila tema 12. Slovenskega lovskega dneva, ki je zaradi epidemije covid-19 potekal kot celodnevna videokonferenca. Dogodek, na katerem je sodelovalo kar 21 domačih in tujih predavateljev, je spremljalo več kot 200 udeležencev.
Nelovne površine so vse površine, kjer je iz naravovarstvenih razlogov trajno prepovedan lov na vse vrste divjadi, kot so naselja in zaselki, javni in zasebni parki, pokopališča, vrtovi, nasadi in sadovnjaki, z ograjo obdani industrijski in drugi objekti, otroška in športna igrišča, površine javnih cest, prog in druge tovrstne površine. Čeprav so nelovne površine del lovišč, izvajanje rednega odstrela divjadi na nelovnih površinah ni dovoljeno.
»Zaradi tega zakonskega določila med lovci pogosto prihaja do napačne razlage, da kot upravljavci lovišča nimajo nobenih pristojnosti oziroma možnosti ukrepanja na teh površinah,« je povedal dr. Matevž Adamič s Sektorja za lovstvo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP). Vendar je v primeru pojavljanja škod, zaradi zagotavljanja zdravja ljudi in javne varnosti izvajanje lova možno tudi na nelovnih površinah, pravi Adamič, in sicer v obliki izrednega posega, za katerega je potrebno pridobiti dovoljenje lovskega inšpektorja ali resornega ministrstva, pri tem sta ključni varna uporaba orožja in pravilna, primerna ter pravočasna komunikacija z lokalnim prebivalstvom oziroma naključnimi mimoidočimi.
MKGP je od leta 2008 do konca 2020 prejel 2.002 odškodninska zahtevka za škodo po divjadi na nelovnih površinah. Največ škodnih primerov, to je 26 %, je bilo prijavljenih v Primorskem lovskoupravljavskem območju (LUO), sledita Notranjsko LUO s 17 % in Kočevsko-Belokranjsko LUO s 15 %. Tretjina vseh prijavljenih škod je bila povzročena na sadnem drevju, na različnih kmetijskih pridelkih (prevladuje krompir), domačih živalih (predvsem kokoših) in nepremičninah (ostrešja stanovanjskih objektov) ter na travni ruši. Povzročitelj je v 26 % navadni jelen, v 23 % divji prašič, v 13 % lisica, v 11 % pa evropska srna in kuna belica ter v 7 % šoja. »Število in intenzivnost konfliktov z divjadjo na nelovnih površinah se povečujeta; protokolov oziroma navodil glede reševanja konfliktnih situacij pa nimamo. Potrebna so specifična znanja in individualna obravnava primerov,« zaključuje dr. Adamič.
Potrebno je poiskati sistemsko rešitev
O tem, kako praktično izvajati zakonska določila (od)lova divjadi na nelovnih površinah je spregovoril Igor Simšič z Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo: »V praksi prihaja do zelo različnih primerov, ki niso vedno enostavno rešljivi. Trenutno se problematika na terenu rešuje zaradi velike angažiranosti upravljavcev lovišč, policije in lovske inšpekcije, a je učinek odvisen predvsem od pripravljenosti za sodelovanje.«
Medtem ko mala divjad, kot so siva vrana, lisica in kuna belica, predstavlja predvsem moteč dejavnik za ljudi, ki se skuša rešiti z uporabo pasti in odlovom, pa pri izvedbi ukrepov zoper veliko divjad prihaja do pomislekov. »Upravljavci lovišč nimajo ustrezne opreme za odlov živih živali in za take posege niso usposobljeni; odstrel pa je lahko sporen z vidika varnosti in tudi z moralno-etičnega vidika (v času brejosti, vodenja mladičev …). Javnost je do odstrela divjadi v urbanih okoljih odklonilna, nasprotno pa v primerih neposredno povzročene škode posameznikom ti običajno zahtevajo odstrel,« je povedal Simšič. Meni, da je potrebno poiskati sistemsko rešitev, ki obsega jasno stališče stroke in državnih organov, kako ravnati v posameznih primerih primerno usposobiti ljudi za izvajanje izrednih posegov ter izobraževati in obveščati širšo javnost, kako naj poteka sobivanje.
O težavah z divjadjo znotraj ljubljanskega avtocestnega obroča je spregovoril starešina Lovske družine Škofljica Mitja Spindler: »Zaradi urbanega in gosto poseljenega območja je izvajanje odstrela oteženo: dostikrat ni mogoče izbrati varne smeri strela, lov s pritiskom ali brakado ni mogoč, gradnja lovskih objektov je otežena, neprestano so prisotni sprehajalci in rekreativci, sprehajalci psov in tudi kleni nasprotniki izvajanja odstrela.«
Spindler je opozoril tudi na težave z malo divjadjo: »Če se lisica vsaj pretežno še zadržuje izven naselij, je povsem drugače z nutrijo. Ta izredno prilagodljiva vrsta je zašla neposredno v urbano območje, na dvorišče osnovne šole Škofljica, naselja Lanovo Škofljica, otroška igrišča. Na prvi pogled nedolžno obilno hranjenje, privabljanje in božanje ima za posledico mnogo preštevilno populacijo nutrij na majhnem prostoru. Te so postale nadležne, se vzpenjajo na hlače, občasno pride do kakšnega ugriza, škoda na bližnjih njivah je velika, bregovi so spodjedeni in prihaja do erozije, prestrašeni so občani naselja Lanovo, pogoste so obgrizene cevi pri avtomobilih.«
V naseljih in v primestnem okolju severne Primorske pa se vse pogosteje soočajo s povečano prisotnostjo divjih prašičev. Domen Šebenik iz Zavoda za gozdove Slovenije pravi: »Leta 2017 smo se prvič srečali z rednim zahajanjem divjih prašičev v urbano okolico, in sicer v zaraščeno dolino, velikosti 30 hektarov, obkroženo z zaselki. Tu so našli hrano (veliko nepobranega ali odvrženega sadja ter ostankov hrane iz gospodinjstev) in mir, saj se zaradi nelovne površine lov na tem območju ni izvajal. Svinje so tu tudi polegale, prašiči pa so zaradi neprestanega stika z ljudmi in v odsotnosti lova s časom postajali vse zaupljivejši. V letih 2017 in 2018 so se tako pojavile številne škode na vrtovih in okrasnih zelenicah, polomljeno je bilo sadno drevje, razrite poti in kompostniki.«
Rešitev so našli, pravi Šebenik, v ustanovitvi interventne skupine, ki ima pooblastilo izvajati odstrel tudi na nelovnih površinah: »Zaradi rednih nočnih obhodov in odstrela se je pojavnost divjega prašiča močno zmanjšala. Posledično so se zmanjšale škode, k temu so pripomogli tudi nasveti, ki jih je interventna skupina dajala prebivalcem, na primer, kako zaščititi površine in zmanjšati zavrženo hrano v okolju.«
Širjenje divjadi v naselja ni značilno le za Slovenijo, ampak za vso Evropo
Širjenje divjadi v naselja pa ni značilno le za Slovenijo, ampak tudi za Evropo, je povedala Ajša Alagič iz Gozdarskega inštituta Slovenije. »Najpogostejši konflikti zaradi divjadi v urbanem okolju so v vseh državah podobni, to so trki z vozili, škode v parkih in vrtovih, napadi na domače živali in hišne ljubljenčke, strah ljudi zaradi možnih napadov ali prenosa bolezni, onesnaževanje okolja z iztrebki in škode, ki jih povzroča kuna belica na avtomobilih.« Za zmanjšanje konfliktov z divjadjo v urbanem okolju v evropskih državah uporabljajo različne metode, na primer za divjega prašiča: intenziven odstrel v primestnem zaledju; odstrel tudi v mestih, a z uporabo blažilcev poka in nočne optike; uporaba pasti; lov z lokom; uporaba uspavalnih pušk in kasnejša evtanazija ali izpust v druga območja. Odlov v sodelovanju z mestnimi/lokalnimi oblastmi praviloma izvajajo lovci, ponekod pa izvajajo ukrepe tudi drugi, na primer za to usposobljene zasebne organizacije, ki vključujejo tudi veterinarje, posebne interventne skupine in policija.
Pri vseh ukrepih gre za občutljivo družbeno vprašanje, zato je pomembno, kako ukrepe predstavljajo javnosti. »Kjer komunikacija poteka, so zanjo praviloma odgovorne lokalne oblasti oz. odločevalci. Vendar v večini držav javnosti vnaprej zavestno ne obveščajo, saj se bojijo motečih aktivnosti določenih skupin, ki bi otežile/onemogočile izvedbo ukrepov,« pravi Ajša Alagić.
»V naslednjih desetletjih se bo številčnost prebivalcev mest močno povečala; spremenila se bosta tako površina kot tudi struktura urbanih območij. Zaradi naraščajočega števila prebivalstva se bo povečala tudi stopnja kontaktov med ljudmi in prostoživečimi živalmi. Medsebojno vplivanje ljudi in živali v urbanih območjih je neizogibno,« meni dr. Carl D. Soulsbury, iz School of Life Sciences z britanske University of Lincoln.
V Angliji in Walesu jeleni, v Barceloni divji prašiči
V Veliki Britaniji upravljanje prostoživečih prežvekovalcev oz. cervidov (predstavnikov družine jelenov) ni koordinirano ne na državni in ne na regionalni ravni. Zlasti v Angliji in Walesu imajo lastniki zemljišč izključno pristojnost odločati ali uravnavati njihovo številčnost. Zato je v zadnjih desetletjih močno narasla številčnost in prostorska razširjenost vseh šestih vrst iz družine jelenov, najprej srnjadi, v zadnjem obdobju pa tudi muntjaka, damjaka in navadnega jelena, ki zdaj kolonizirajo mnoga primestna in celo mestna okolja, je pojasnil raziskovalec in ekolog iz Langbein Wildlife Associates Jochen Langbein: »Čeprav so mnogi prebivalci veseli možnosti opazovanja jelenov v bližini domov, pa njihovo pogostejše pojavljanje v urbanem okolju povzroča vedno večje težave. Tako se v Angliji na le 8 % površine, ki je klasificirana kot urbano okolje, zgodi kar 21 % vseh trkov s predstavniki jelenov. Njihova prisotnost pa je problematična tudi zaradi možnega prenosa bolezni.«
V mnogih evropskih mestih sta se v zadnjih desetletjih povečali številčnost in prostorska razširjenost divjih prašičev, (sin)urbane populacije so se prilagodile na mestno in primestno okolje v mnogih evropskih mestih, ugotavlja dr. Jorge Ramón López Olvera z Veterinarske fakultete Avtonomne univerze v Barceloni: »Konflikti z divjimi prašiči so v Barceloni dosegli višek leta 2016, ko je bilo zabeleženih 1.187 incidentov. Divji prašiči sezonsko (od maja do septembra) vstopajo v urbano območje, privlačijo jih predvsem antropogeni viri hrane, ki so v mestu lahko dostopni v velikih količinah. Ko pridejo v mesto, povzročajo škodo v parkih, na vrtovih in objektih, udeleženi so v prometnih nesrečah, napadajo ljudi in hišne ljubljenčke ter predstavljajo tveganje za prenos bolezni. Življenje v urbanem okolju ima posledice tudi za divje prašiče, kot so hitrejša in večja rast, večji delež hrane antropogenega izvora v prehrani, večje tveganje za poškodbe ter večja izpostavljenost boleznim. Vse to se odraža v krajši življenjski dobi urbanih divjih prašičev.« Kot najučinkovitejše upravljavske strategije je dr. Lopez Olvera izpostavil zmanjšanje razpoložljive hrane za divje prašiče v urbanem okolju; odlov in odstranjevanje osebkov iz mesta; povečan odlov in/ali odstrel v najbolj problematičnem obdobju ter intenzivni odstrel osebkov v mlajših starostnih kategorijah.
Mestni način življenja v Sloveniji preusmerjen v podeželski prostor
Mesta se v Sloveniji širijo skoraj le prostorsko, ne pa tudi prebivalstveno. Največji prebivalstveni pritisk se vrši v smeri proti urbaniziranemu podeželju, in sicer v obliki ločenih novih strnjenih stanovanjskih sosesk ter manjših poslovnih con. Sem se priseljuje tudi mestno prebivalstvo. S tem se oblikuje mozaična suburbanizirana pokrajina s sorazmerno nizkimi gostotami prebivalstva in gosto, obsežno mrežo prometnic, poslovnih površin ter tudi nekaj nadomestnih habitatov. »Tak prostorski razvoj, ki je prostorsko intenziven, potraten in agresiven ter predvsem netrajnosten in drag za vzdrževanje, prinaša prednosti predvsem gradbenim podjetjem ter omogoča manipulacije pri lastniških spremembah zemljišč. Mestni način življenja je individualiziran in preusmerjen v življenjski podeželski prostor. Na ta način se mnoga lovišča v širokem zaledju mest močno spreminjajo. Glavna učinka sta velik neposredni odvzem kmetijskih in s tem lovnih površin, močvirnih območij in tudi območij z vrednimi habitati. Posamezni poskusi uveljavljanja nadomestnih habitatov so formalistična, a ne funkcionalna rešitev,« pravi dr. Jernej Zupančič s Filozofske fakultete v Ljubljani.
»Vožnja z motornimi vozili v naravnem okolju se povečuje in je izredno moteča in škodljiva za divjad, na primerih iz območja Pohorja in nižinskih loviščih Slovenskih goric«, opozarja Marjan Gselman iz Lovske zveze Maribor. Motorji za kros in terenski avtomobili povzročajo tudi erozijo, uničujejo gozdno podrast, travno rušo in redke ter ogrožene rastline. Učinkovitega nadzora ni, največja težava je, ker ta vozila niso registrirana. Gselman predlaga, da bi učinkoviteje uredili zakonodajo z višjimi kaznimi in možnim zasegom vozila, obvezno registracijo motornih vozil in vzpostavitvijo evidence vozil ter ureditvijo poligonov na primernih lokacijah.
Divjad kot možen povzročitelj zoonoz v mestni in primestni krajini
Stiki prostoživečih živali, ki živijo v urbanih območjih, z ljudmi bodo zaradi naraščajoče gostote človeške populacije vse pogostejši. S tem se bo povečala tudi možnost prenosa nekaterih bolezni na človeka; več kot 75 % človeških bolezni je namreč zoonotskega izvora. »Kljub vsemu je prenos bolezni s prostoživečih živali na ljudi razmeroma redek pojav, povezan s človekovim vedenjem in načinom življenja. Hišni ljubljenčki, njihovo število v zadnjih desetletjih strmo narašča, pa so pogosto pomemben in spregledan člen pri prenosu bolezni med prostoživečimi živalmi in ljudmi. Pomembno je razumeti, da prostoživeče živali niso krive za pojav zoonotskih bolezni; zanje je kriv človek, ki vstopa v interakcije s prostoživečimi živalmi in s svojimi socialno-ekonomskimi pogoji bivanja neposredno vpliva na izbruhe bolezni in ustvarja (ne)ustrezne ukrepe ter odzive,« je pojasnila dr. Diana Žele Vengušt z Veterinarske fakultete UL.
O kunah kot možnemu rezervoarju in vektorju koronavirusov v urbani krajini je govorila dr. Elena Bužan s Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologij Univerze na Primorskem. Ugotavlja, da zaradi obojestranskega prenosa virusov med ljudmi in živalmi ter afinitete nekaterih pogostih vrst kun do poseljevanja urbanih območij obstaja upravičena skrb, da lahko urbane vrste prispevajo k novim izbruhom ter širjenju virusa.
Trki z divjadjo na cestah in železniških progah
»Trki z večjimi vrstami prostoživečih živali (zlasti s parkljarji in velikimi zvermi) predstavljajo tveganje za varnost udeležencev v cestnem prometu, veliko ekonomsko izgubo in so pomemben dejavnik smrtnosti živalskih populacij. Po letu 2000 je v Sloveniji vsako leto registrirano povoženih (dejansko število je še bistveno večje) med 4.497 (v letu 2020) in 6.721 (v letu 2006) prostoživečih parkljarjev,« je pojasnil dr. Boštjan Pokorny z Visoke šole za varstvo okolja.
Direkcija RS za ceste in infrastrukturo zato vse od leta 2002 izvaja sistematične aktivnosti za preprečevanje trkov z divjadjo; leta 2019 je v sodelovanju z Visoko šolo za varstvo okolja in Gozdarskim inštitutom Slovenije na problematične odseke državnih cest namestila večje število odvračalnih naprav, in sicer: modre odsevnike na 402 odseka v skupni dolžini 418 km; in, zvočna odvračala na 42 odsekov v dolžini 9,7 km. V obdobju 2019/20 so na opremljenih odsekih cest zaznali pomembno zmanjšanje števila povoženih parkljarjev, predvsem srnjadi. Za to vrsto je bilo na odsekih z modrimi odsevniki povoženih za 20 odstotkov, na odsekih z zvočnimi odvračali pa za 27 odstotkov manj osebkov kot v letih pred namestitvijo odvračal. Pri tem dr. Pokorny opozarja, da so v proučevanem obdobju na zmanjšanje števila trkov pomembno vplivali tudi epidemiološki ukrepi zoper covid-19.
Dr. Samar Al Sayegh Petkovšek z Visoke šole za varstvo okolja je povedala, da so trki na avtocestah in železniških progah v Sloveniji podcenjen vir smrtnosti divjad: »Z vidika cestnoprometne varnosti je posebej problematično zahajanje večjih vrst sesalcev na avtoceste, saj so hitrosti vozil tam višje; varen odstrel živali znotraj ograje ni mogoč in ga zaradi dejstva, da gre za nelovno površino, tudi ni mogoče izvesti brez predhodnega dovoljenja ali odločbe pristojnega organa; varno preganjanje in odvzem živali povzroča velike zastoje v prometu; odvoz kadavrov ni zadovoljivo pravno formalno urejen«.
Po podatkih Slovenskih železnic je bilo na slovenskih železniških progah v petih letih (od 2015 do 2019), povožene 484 srnjadi, 182 jelenjadi, 124 divjih prašičev, 23 rjavih medvedov, 6 šakalov in 1 volk. Največ letno povoženih osebkov, parkljarjev in velikih zveri, na kilometer je bilo na odsekih Verd–Logatec in Preserje–Verd z 0,7 osebka, Pragersko–Maribor z 0,5 osebka ter Maribor–Ožbalt in Poljčane–Pragersko z 0,4 osebka na kilometer. Iz podatkov Družbe za avtoceste RS pa je razvidno, da je bil v obdobju treh let (od 2016 do 2019), je povzela dr. Al Sayegh Petkovšek, registriran povoz 479 srnjadi, 15 jelenjadi, 24 divjih prašičev, 3 rjavih medvedov, 3 šakalov, 640 lisic, 307 jazbecev in 116 poljskih zajcev. Največ parkljarjev na kilometer odseka je bilo na letnem nivoju, leta 2019, povoženih na avtocestnih odsekih Bertoki–Koper in Grosuplje–Ivančna Gorica, kjer sta bila povožena približno 2 na kilometer; na odsekih Ivančna Gorica–Bič, Logatec–Unec, Divača–Kozina, Škofije–Srmin in Celje–Arja vas pa približno 1 parkljar na kilometer avtocestnega odseka.
Tudi to pomlad so mnoga grmišča in žive meje v Slovenskih goricah pogoltnili ognjeni zublji. Še več, posekane so bile tako rekoč zadnje remize za malo divjad, ki dobesedno izgublja tla pod nogami.
Zgodba se ponavlja iz pomladi v pomlad, lovci skupaj z naravovarstveniki zgolj nejevoljno opozarjajo na posledice škodljivega ravnanja. Očitno zaman, saj vedno znova poslušajo le prazne obljube in spremljajo, kako se vse spreminja v golo, pusto kmetijsko pokrajino.
Tudi ob vodotokih na veliko sekajo vodno rastje in grmičevje, na udaru so gozdni robovi, kar še poslabšuje pogoje za življenje prostoživečih živali. Dodatni problem je vznemirjanje divjadi, v Slovenskih goricah predvsem srnjadi; v gozdovih je vedno več sprehajalcev in rekreativcev, ki ne ostajajo na utečenih poteh, vedno več je divjih voženj s štirikolesniki in drugimi motornimi vozili.
Prav vožnja z motornimi vozili v naravi je izrazito moteč dejavnik, saj zaradi hrupa in uničevanja tal povzroča velik stres prostoživečim živalim, uničuje gozdno podrastje in vegetacijo ter ogroža varnost sprehajalcev in rekreativcev. Lovska zveza Maribor je zato v zadnjih letih pripravila več delovnih posvetov z mnogimi deležniki, predlagala ukrepe, dobila podporo pristojnih ustanov, a to je bilo tudi vse.
Fazanov in poljskih jerebic v osrednjih Slovenskih goricah skorajda ni več
Čas bi že bil, da prevladala spoznanje, da so sestavni del žive narave tudi prostoživeče živali, med njimi divjad, s katero upravljajo lovske družine. Za nekoč priljubljeno malo poljsko divjad se bliža konec, fazanov in poljskih jerebic v osrednjih Slovenskih goricah skorajda ni več.
Poljska jerebica, na primer, je bila v preteklosti največji naravni zaveznik kmetov. Bila je tudi priljubljena lovna vrsta in so jo lovci v nižinski loviščih skrbno varovali. Poljska jerebica je bila divjad žitnih polj, prepelica se je najraje oglašala iz cvetočih in dišečih travnikov. Njenih »ped pedi-ped pedi« skoraj ni več slišati, kljub nekaterim poskusom vlaganja iz umetne vzreje. Zato so tudi letošnja opozorila lovcev, da naj ostane vsaj kakšno zatočišče za ptice, ne le dobrodošla, pač pa zadnji »krik vpijočega v puščavi«. Kako dolgo še, se sprašujejo v lovskih krogih in ocenjujejo, da bi se z dobro voljo in razumevanjem nekaj življenjskega prostora za divjad še dalo rešiti.
Mejice predstavljajo zakladnico življenja v kmetijski krajini
Mnogi ugledni kmetijski strokovnjaki in ekologi opozarjajo, da predstavljajo mejice zakladnico življenja v kmetijski krajini in so njeni gradniki. Številne vrste prostoživečih živali so močno odvisne od mejic, na primer sesalci, ptice, metulji, vešče in druge žuželke, travniške kače, polži, hrošči, pajki, drugi nevretenčarji, lišaji, glive. Ker predstavljajo habitat za ptice in žuželke, imajo pomembno vlogo pri opraševanju kmetijskih rastlin, prav tako nudijo biološko varstvo pred škodljivci. Pomembno vlogo imajo tudi pri regulaciji preskrbe posevkov z vodo in ščitijo tla pred vetrno in vodno erozijo.
V mejicah najdemo tudi redke rastlinske vrste, veliko plodonosnih rastlin, kot so kostanj, leska, robide, gozdne jagode in zdravilnih zeli, kot so glog, bezeg, šipek, dobra misel, črni trn. Ker mejice prispevajo k biotski raznovrstnosti in krajinski pestrosti, ter pozitivno vplivajo na kmetovanje, jih je vredno ohranjati. V kmetijski pokrajini ne bi smeli zmanjševati gozdnatosti, površin živih mej, obmejkov in dreves, pripominjajo ekologi in gozdarski strokovnjaki.
Žal je vse zapisano le na papirju, v praksi pa se dogajajo ravno nasprotne zgodbe. In kar je najhuje, ponavljajo se iz leta v leto. Naravna okolja zaradi naših posegov počasi, a nezadržno izginjajo; med njimi še zadnje remize.
Včasih pa človek le najde pametno rešitev in popravi svoje napake. Tako je tudi z remizami, ki jih ustvarja človek, takimi, ki nadomeščajo naravne, in ki so še zadnje pribežališče za nekatere živalske vrste. Bomo to končno zmogli storiti?
Marjan Toš
Oglejte si novo, marčevsko oddajo o lovstvu, oddajo Dober pogled.
Največji del marčevske oddaje Dober pogled je namenjen afriški prašičji kugi. Avtorji oddaje so obiskali tudi Lovsko družino Podlehnik ter preverili, kaj je novega v Zlatorogovi knjižnici. Oddajo si lahko ogledate na našem Youtube kanalu ali na spletni strani LZS TUKAJ.
Komisija za lovski humor Lovske zveze Slovenije razpisuje nagradni natečaj.
Šestčlanska komisija v sestavi Vincent Volk, Marko Medved, Janez Jager, Peter Polh, Zvonko Zajec in Samo Smeh ter strokovna sodelavka Elizabeta Lisjak se je danes sestala na 1. izredni seji, ki je potekala preko aplikacije MS Teams. Sprejela je sklep, da zbiranje vicev poteka le še danes, do polnoči. Najboljše bo objavila v naslednji izdaji Strokovne knjižnice zaradi kroničnega pomanjkanja primernega gradiva.
Komisija bo izbrala tudi najboljšega – srečni nagrajenec bo prejel paket presenečenja Lovske zveze Slovenije.
Lovske družine in lovci bomo morali tudi v letošnjem letu prilagoditi svoje delovanje.
V preteklih letih smo do konca marca izvedli redne občne zbore, na katerih smo obravnavali poslovanje lovske družine v preteklem letu (poročila o delu organov, realizacija načrta lovišča, letno poročilo za poslovno leto, ipd.); za tekoče koledarsko leto smo sprejeli načrt dela, finančni načrt, članarino, odločili smo o sprejemu novih članov ter sprejeli odločitve o drugih vprašanjih, pomembnih za delovanje lovske družine. Tudi v letu 2020 so nekatere lovske družine, še pred sprejetimi ukrepi zaradi preprečevanja širjenja nalezljive bolezni covid-19, izvedle redne občne zbore, druge so občne zbore izvedle kasneje, upoštevaje splošno sprejete ukrepe in priporočila.
Izvedba občnih zborov na običajen način ni mogoča
Epidemija je od 18. marca 2021 z Odlokom o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni covid-19 na območju Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 35/21) podaljšana za 30 dni. Prav tako še veljajo ukrepi in priporočila glede preprečevanja širjenja nalezljive bolezni. Sklici občnih zborov lovskih družin ne spadajo med naloge javne službe, določene v prvem odstavku 21. člena Zakona o divjadi in lovstvu Zakona o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/04, 120/06-ODL. Us. 17/08, 46/14-zon-c. 31/18. 65/20 in 97/20-popr.), za katere ne veljajo sprejeti ukrepi, ki začasno delno omejujejo gibanje ljudi in prepovedujejo zbiranje, zato izvedba občnih zborov na način, kot je bil običajen v preteklih letih, ni mogoča.
Rešitev za izvedbo občnega zbora, ki odloča o vprašanjih, določenih v Pravilih LD, je v času sprejetih ukrepov, ki začasno omejujejo zbiranje ljudi, predpisal Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije covid-19 (Uradni list RS, št. 175/20, 203/20 – ZIUPOPDVE in 15/21 – ZDUOP). Navedeni zakon namreč v 114. členu določa, da lahko društvo v tem času skliče in izvede zbor članov tudi korespondenčno, če lahko zagotovi enakopravnost sodelovanja vseh članov društva, četudi tovrstne izvedbe zbora članov društvo nima predpisano s temeljnim aktom.
Če je zastopniku ali članu organov upravljanja društva v času veljavnosti ukrepa začasne delne omejitve gibanja ljudi in omejitve oziroma prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s covid-19 potekel mandat za zastopanje oziroma opravljanje funkcije, določen s temeljnim aktom oziroma statutom, se mu mandat podaljša do prvega zbora članov, ki sledi poteku mandatne dobe, če društvo zbora članov ne more sklicati na način, določen s prejšnjim odstavkom. Društvo je dolžno sklicati zbor članov najpozneje v treh mesecih od preklica ukrepa začasne delne omejitve gibanja ljudi in omejitve oziroma prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s covid-19.
Občni zbori se lahko izvedejo korespondenčno
Ker je zbiranje večjega števila ljudi prepovedano (dovoljeno je zbiranje do 10 ljudi), občni zbori v klasični obliki niso možni, lahko pa se izvedejo korespondenčno, bodisi v obliki dopisne seje, po e-pošti ali preko videokonference. Odločitev o izvedbi občnega zbora sprejme upravni odbor LD, ki mora pripraviti vse potrebno za sklic in izvedbo dopisne seje občnega zbora. Poleg vabila, mora biti pripravljeno pisno gradivo ter glasovnice s predlogi sklepov, o katerih se glasuje. Pomembno je, da se vsem članom omogoči sodelovanje na dopisni seji.
Vzorci vabila z glasovnico in obrazložitvijo zapisnika ter poslovnik o delu občnega zbora, ki se izvede na dopisni seji so dostopni tukaj:
V primeru, da se na dopisni seji občnega zbora izvedejo volitve, mora glasovnica vsebovati tudi predlog sklepa, da se izvoli volilna komisija (z navedbo članov volilne komisije), prav tako mora biti napisano jasno navodilo, koliko članov organa se voli, ipd. Poročilo volilne komisije mora biti priloženo tudi zapisniku dopisne seje občnega zbora.
Poleg vabila z gradivom, ki ga je upravni odbor običajno že do sedaj pripravil za občni zbor, je za nemoteno izvedbo dopisne seje občnega zbora potrebno pripraviti tudi Poslovnik o delu Občnega zbora LD na dopisni seji, s katerim se določi način dela občnega zbora:
Dolžnosti do AJPES
Glede dolžnosti oddaje letnega poročila na AJPES Zakon o društvih (Uradni list RS, št. 64/11 in 21/18-ZNOrg) v sedmem odstavku 26. člena sicer določa, da letno poročilo sprejme zbor članov društva, vendar pa v 29. členu izrecno ne zahteva, da bi društvo AJPES moralo oddati sprejeto letno poročilo. V primeru, če društvo pred zakonskim rokom za oddajo letnega poročila zaradi objektivnih razlogov ne more sklicati zbora članov, zadošča, da pristojni organ lovske družine (npr. starešina ali upravni odbor) pripravi letno poročilo, ki ga obravnava tudi nadzorni odbor, in ga v predpisanem roku (elektronsko) odda AJPES. Na prvem občnem zboru je nato članom potrebno predstaviti letno poročilo (že oddano AJPES), ki ga mora sprejeti občni zbor. Če bo občni zbor že oddano letno poročilo spremenil, bo morala lovska družina AJPES o tem obvestiti in mu predložiti letno poročilo, ki ga je sprejel zbor članov.
Termini objav marčevske oddaje o lovstvu, oddaje Dober pogled.
Upravljavci lovišč in lovišč s posebnim namenom morajo do 3. aprila 2021 pripraviti načrt ravnanja za izvajanje biovarnostnih ukrepov za preprečevanje in zgodnje odkrivanje afriške prašičje kuge pri divjih prašičih.
Načrt ravnanja je potrebno objaviti na sedežu upravljavca lovišča oziroma na spletni strani upravljavca lovišča ali na krajevno običajen način. Z vsebino načrta ravnanja upravljavec lovišča seznani vse člane in morebitne lovske goste, načrt mora biti dostopen vsakemu članu upravljavca lovišča.
Po sprejemu načrta ravnanja je vsak upravljavec lovišča upravičen do enkratnega nadomestila v višini 200 evrov. Zahtevek za izplačilo upravljavec lovišča posreduje na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano skupaj s priloženim načrtom ravnanja. Če bo upravljavec lovišča načrt ravnanja objavil na svoji spletni strani, je dovolj, da ministrstvu posreduje povezavo do spletne objave. Zahtevek za nadomestilo upravljavec posreduje po pošti na naslov Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana ali, kot priporočajo na ministrstvu, kar na njihov e-naslov gp.mkgp@gov.si.
Pristrelitve lovskega orožja pred začetkom lovne sezone se izvajajo v skladu s Pravilnikom o lovskem strelstvu.
Lovske družine naj pri izvedbi pristrelitve zaradi preprečevanja širjenja okužb s covid-19 upoštevajo omejitve zbiranja in gibanja ter priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
Matija Janc, Komisija za lovsko strelstvo in lovsko orožje
Izpolnite anketo o lovu medveda in divjega prašiča za magistrsko nalogo.
Foto: Bojan Gorenc
Sem Tim Pirc in zaključujem magistrski študij Gozdarstva na Biotehniški fakulteti. Moja zaključna naloga, ki jo pripravljam pod mentorstvom prof. Klemna Jerine ima naslov ˝Primerjava kakovosti odstrela rjavega medveda in divjega prašiča z visokih prež ob krmiščih s tehnikami lova s tal˝ in bo deloma temeljila na anketi, zato vas prosim za sodelovanje. Sicer sem tudi sam aktiven lovec v LD Tomišelj.
Anketa je anonimna.
Za Vaše sodelovanje, verodostojne odgovore in prispevek k znanju o lovstvu se vam vnaprej iskreno zahvaljujem!
Tim Pirc
Komisija za lovsko kulturo in odnose z javnostmi je sprejela sklep, da v javno obravnavo posreduje osnutka »Pravilnika o področju oponašanja jelenjega rukanja in ostale divjadi« in »Pravilnika o usposabljanju sodnikov in podeljevanju licenc sodnikom v oponašanju jelenjega rukanja LZS«.
Rok za oddajo pripomb in dopolnitve je 31. marec, do 24. ure. Pripombe in dopolnitve z utemeljitvijo pošljite na elektronski naslov lzs@lovska-zveza.si.
Lovska zveza Slovenije in Strokovno-znanstveni svet v soboto, 27. marca, organizirata 12. Slovenski lovski dan.
Tema letošnjega posveta bo problematika divjadi na nelovnih površinah, dogodek pa bo potekal v obliki videkonference. Na posvet se lahko do 25. marca prijavite preko aplikacije Lisjak, če niste član lovske družine pa preko e-naslova lzs@lovska-zveza.si.
Prosimo, da lovske družine prijavijo le tiste člane, ki imajo v Lisjaku vnesen aktualen elektronski naslov. Na ta naslov bodo namreč prijavljeni prejeli povezavo za dostop do videokonference.
Včerajšnje videokonference o izvajanju nujnih ukrepov zaradi afriške prašičje kuge se je udeležilo več kot 300 udeležencev.
Pogled z druge strani ekrana (Foto: Urša Kmetec)
Po uvodnem nagovoru predsednika Lovske zveze Slovenije mag. Lada Bradača je Zakon o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge podrobneje predstavil mag. Ivan Ambrožič iz Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Mag. Urška Srnec iz Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je podala najaktualnejše informacije za lovce.
Ker je dogodek potekal v okolju MS Teams Live Event, udeleženci žal niso mogli zastavljati vprašanj v živo, zato smo vprašanja zbirali že pred videokonferenco.
Mag. Ambrožič, mag. Srnec in Jedrt Maurer Wernig, dr. vet. med., iz Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin so skušali odgovoriti na vsa vaša zastavljena vprašanja, ki so bila razdeljena v tri sklope: na vprašanja o živalskih stranskih proizvodih, na vprašanja o lovu ter o ukrepih, kot so razkuževanje, omejitve gibanja in podobno.
Če imate vprašanja o tej tematiki, na katera vam včeraj naši gostje niso odgovorili, prosimo, da nam jih posredujete še do torka, 16. marca, na naslov lzs@lovska-zveza.si.
Vse zbrane odgovore vam bomo posredovali na naši spletni strani v naslednjem tednu. V kratkem pa bomo objavili tudi posnetek včerajšnje videokonference.
Gostom, ki so nam pomagali odgovoriti na vaša vprašanja, se iskreno zahvaljujemo. Prav tako najlepša hvala vsem udeležencem na dogodku.
Na pobudo Lovske zveze Slovenije je v Zakonu o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije covid-19 sprejetih več sprememb, ki omogočajo lažje delo in ohranjajo finančno vzdržnost delovanja upravljalcev lovišč.
Zaradi formalnosti je potrebno podati vlogo na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, zato prosim, da lovske družine opravijo ta formalni del ter izpolnijo in pošljejo obrazce!
predsednik LZS, mag. Lado Bradač
Podrobnejši pogoji za odobobritev znižanja koncesijske dajatve
Na podlagi tretjega odstavka 121. člena Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije covid-19 (Uradni list RS, št. 175/20, 203/20 in 15/21 – ZDUOP) je minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izdal Odredbo o podrobnejših pogojih za odobritev znižanja koncesijske dajatve (Uradni list RS, št. 28/21), ki je začela veljati dne 27. 2. 2021, uporabljati pa se začne naslednji dan po objavi naznanila o prejetju odločitve Evropske komisije o združljivosti sheme državne pomoči po tej odredbi z notranjim trgom v Uradnem listu Republike Slovenije.
Odredba določa podrobnejše pogoje za odobritev znižanja koncesijske dajatve lovskim družinam, upravljavkam lovišča, za leto 2020. Koncesijska dajatev za leto 2020 se lovski družini lahko zniža za delež, ki je prihodek proračuna Republike Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja divjad in lovstvo, in znaša 50 odstotkov celotne koncesijske dajatve za leto 2020.
Ministrstvo, pristojno za divjad in lovstvo, je dne 8. 3. 2021 poslalo lovskim družinam, upravljavkam lovišča, posebno izjavo, ki je priloga te odredbe. Po prejemu izpolnjene in podpisane izjave bo ministrstvo lovsko družino pisno obvestilo o višini koncesijske dajatve za leto 2020 v skladu s predpisom, ki ureja podelitev koncesij za trajnostno gospodarjenje z divjadjo. Pomoč iz te odredbe se odobri najpozneje do 30. junija 2021.
Lovska zveza Slovenije v četrtek, 11. marca, ob 17. uri, organizira videokonferenco o izvajanju Zakona o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge. Prijave preko Lisjaka so možne le še do srede, 10. marca, do 12. ure!
Na vaša predhodno poslana vprašanja na temo izvajanja Zakona o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge bodo na videokonferenci odgovarjali:
Foto: Pixabay
Na današnji dan slavimo ekonomsko, politično in socialno enakopravnost ter dosežke žensk.
Vse, kar nam je danes samoumevno, so nam, nemalokrat tudi s svojim življenjem, v dolgih desetletjih priborile mnoge ženske (in nekateri moški).
Tudi v Sloveniji so potekali boji za enakopravnost žensk, tako je leta 1897 začel izhajati ženski časnik Slovenka, medtem ko je bilo prvo žensko društvo ustanovljeno leto kasneje. Pomembna je letnica 1906, ko je Marija Urbas kot prva Slovenka doktorirala, in sicer iz filozofije na graški univerzi.
Po prvi svetovni vojni so se vse tri politične sile (liberalna, katoliška in socialdemokratska) zavzele za sprejem ženske volilne pravice. Leta 1921 Beograd odpravi splošno volilno pravico. Ženske dokončno dobijo volilno pravico in s tem pričetek enakopravnosti leta 1945, ko je uzakonjena splošna volilna pravica. Leta 1974 je bilo zapisano v ustavo Socialistične federativne republike Jugoslavije določilo, da ima vsaka ženska svobodno odločanje o rojstvu otrok, tri leta kasneje pa je bila uzakonjena še pravica vsake ženske do umetne prekinitve nosečnosti iz drugih, ne le zaradi zdravstvenih razlogov.
Leta 1989 je začel delovati prvi telefon v sili za pomoč ženskam in otrokom, ki so postali žrtev nasilja.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je zaradi številnih vprašanj pripravilo kratka navodila za izvajanje biovarnostnih ukrepov pri lovu.
Foto: Urša Kmetec
Navodila za izvajanje biovarnostnih ukrepov pri lovu – dostopna TUKAJ – so namenjena kot pripomoček lovcem, ki gredo na lov. Navedeni ukrepi že veljajo do preklica!
Ministrstvo obvešča tudi, da so nekoliko spremenili obrazec za izplačilo za nakup opreme za izvajanje načrt ravnanja – dostopen TUKAJ.
In še opomnik, upravljavci lovišč morajo načrte ravnanja za izvajanje biovarnostnih ukrepov za preprečevanje in zgodnje odkrivanje afriške prašičje kuge pri divjih prašičih, pripraviti najkasneje do 3. aprila.
Podjetje Video pro d.o.o. za Lovsko zvezo Slovenije že devet let pripravlja Dober pogled, oddajo o lovstvu.
Vsako leto posnamejo devet zanimivih oddaj, v katerih se lotevajo aktualnih tem s področja lovstva, lovskim družinam pa ponujajo možnost, da v oddaji predstavijo svoje delo.
V kolikor se želite tudi vi predstaviti v oddaji Dober pogled, lahko kontaktirate Eriko Škrlep (Video pro d.o.o.) na e-naslov info@video-pro.si oz. na številko 031 273 825.
Arhiv oddaj je dostopen TUKAJ in na našem Youtube kanalu.
Generalna skupščina Združenih narodov je konec leta 2013 razglasila 3. marec za Svetovni dan prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst.
Na ta dan je bila leta 1973 v Washingtonu sprejeta Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (Konvencija CITES).
Tema letošnjega dneva je »Gozdovi in preživetje: ohranjanje ljudi in planeta«.
Poudarek je na osrednji vlogi gozdov, gozdnih vrst in ekosistemov za preživetje ljudi po vsem svetu, zlasti avtohtonih in lokalnih skupnosti, ki so zgodovinsko povezane z gozdnatimi in gozdnimi območji.
V Sloveniji gozdovi pokrivajo skoraj 60 odstotkov celotnega površja, od tega jih je skoraj polovica vključenih v območja Nature 2000.
Tudi v marcu vas Lovska zveza Slovenije, Lovsko dobrodelno združenje Diana in Rdeči križ Slovenije vabimo na lovsko krvodajalsko akcijo.
Pred udeležbo obvezno pokličite na najbližji transfuzijski center, da se dogovorite o dnevu in uri prihoda.
| Kraj krvodajalske akcije: | predhodno naročilo na darovanje krvi | datum akcije |
| Cankova – v kulturni dvorani vaško gasilskega doma 7.30-11.00 | Prijave zbirata g. Milan Osterc 031/538-586 in ga. Dragica Jošar 031/354-123. Pokličete lahko od 22. 2. do 28. 2. 2021 | 1. 3. |
| Logatec – v športni dvorani 7.00-13.00 | 051/389 270, 051/671 147, 030/716 796 | 1. 3. |
| Cerklje – v športni dvorani OŠ Davorina Jenka 7.00-13.00 | 051/389 270, 051/671 147, 030/716 796 | 2. 3. |
| Ravne pri Šoštanju – v REKSU 7.30-11.30 | 02/321-22-71 ali 041/320 796 Pokličete lahko vsak dan med delovniki, od 7. do 15. ure. | 3. 3. |
| Litija – v Osnovni šoli Gradec 7.00-13.00 | 051/389 270, 051/671 147, 030/716 796 | 3. 3., 4. 3. |
| Rogatec – v grajski pristavi 7.00-10.30 | 03/423-35-97 Pokličete lahko med delovniki, od 7.30 do 15. ure. | 4. 3. |
| Benedikt – v medgeneracijskem centru (stari vrtec) 7.30-11.00 | 02/321-22-71 ali 041/320 796 Pokličete lahko vsak dan med delovniki, od 7. do 15. ure. | 5. 3. |
| Ljubljana – v Zavodu RS za transfuzijsko medicino | 051/389 270, 051/671 147, 030/716 796 | 5. 3. |
| Fram – v Osnovni šoli Fram 7.30-10.00 | 02/321-22-71 ali 041/320 796 Pokličete lahko vsak dan med delovniki, od 7. do 15. ure. | 8. 3. |
| Velenje – v Kolodvorski restavraciji 7.00-13.00 | 051/389 270, 051/671 147, 030/716 796 | 8. 3. – 10. 3. |
| Sv. Ana v Slovenskih goricah – v Osnovni šoli 7.00-11.00 | 02/321-22-71 ali 041/320 796 Pokličete lahko vsak dan med delovniki, od 7. do 15. ure. | 10. 3. |
| Velenje – v Kolodvorski restavraciji 7.00-13.00 | 051/389 270, 051/671 147, 030/716 796 | 11. 3. |
| Rimske Toplice – v Osnovni šoli Antona Aškerca 7.00-10.00 | 03/423-35-97 Pokličete lahko med delovniki, od 7.30 do 15. ure. | 11. 3. |
| Velenje – v Kolodvorski restavraciji 7.00-13.00 | 02/321-22-71 ali 041/320 796 Pokličete lahko vsak dan med delovniki, od 7. do 15. ure. | 12. 3. |
| Ljubljana – v Zavodu RS za transfuzijsko medicino | 051/389 270, 051/671 147, 030/716 796 | 12. 3. |
| Bled – v Festivalni dvorani 7.00-13.00 | 051/389 270, 051/671 147, 030/716 796 | 15.3., 16. 3. |
| Bohinjska Bistrica – v Kulturnem domu Joža Ažmana 8.00-12.00 | 051/389 270, 051/671 147, 030/716 796 | 17. 3. |
| Šmarje pri Jelšah – v Kulturnem domu 7.00-11.00 | 03/423-35-97 Pokličete lahko med delovniki, od 7.30 do 15. ure. | 18. 3. |
| Žužemberk – v Osnovni šoli Žužemberk 8.00-12.00 | 051/389 270, 051/671 147, 030/716 796 | 18. 3. |
| Tinje – v domu krajanov in gasilcev 7.30-10.00 | 02/321-22-71 ali 041/320 796 Pokličete lahko vsak dan med delovniki, od 7. do 15. ure. | 19. 3. |
| Ljubljana – v Zavodu RS za transfuzijsko medicino | 051/389 270, 051/671 147, 030/716 796 | 19. 3. |
| Zreče – v Hotelu Dobrava 7.30-12.00 | 02/321-22-71 ali 041/320 796 Pokličete lahko vsak dan med delovniki, od 7. do 15. ure. | 22. 3. |
| Vrhnika – v Cankarjevem domu 7.00-13.00 | 051/389 270, 051/671 147, 030/716 796 | 22. 3., 23. 3. |
| Gornja Radgona – v Gasilskem domu Gornja Radgona 7.30-12.00 | 02/321-22-71 ali 041/320 796 Pokličete lahko vsak dan med delovniki, od 7. do 15. ure. | 24. 3. |
| Polzela – v veroučni učilnici Župnije Polzela 8.00-12.00 | 051/389 270, 051/671 147, 030/716 796 | 24. 3. |
| Ilirska Bistrica – v Domu na Vidmu 7.00-13.00 | 051/389 270, 051/671 147, 030/716 796 | 25. 3. |
| Laško – v Pivovarni Laško 7.00-10.00 | 03/423-35-97 Pokličete lahko med delovniki, od 7.30 do 15. ure. | 25. 3. |
| Gornja Radgona – v Gasilskem domu Gornja Radgona 7.30-12.00 | 02/321-22-71 ali 041/320 796 Pokličete lahko vsak dan med delovniki, od 7. do 15. ure. | 26. 3. |
| Ljubljana – v Zavodu RS za transfuzijsko medicino | 051/389 270, 051/671 147, 030/716 796 | 26. 3. |
| Rogoza – v KS Rogoza 7.30-10.00 | 02/321-22-71 ali 041/320 796 Pokličete lahko vsak dan med delovniki, od 7. do 15. ure. | 29. 3. |
| Kočevje – v prostorih Rekreacije Gaj 7.00-13.00 | 051/389 270, 051/671 147, 030/716 796 | 29. 3., 30. 3. |
| Žalec – v prostorih telovadnice UPI 7.00-12.00 | 051/389 270, 051/671 147, 030/716 796 | 31. 3. |
| Sladki vrh – v Osnovni šoli Sladki vrh 7.30-10.00 | 02/321-22-71 ali 041/320 796 Pokličete lahko vsak dan med delovniki, od 7. do 15. ure. | 31. 3. |
Lovska zveza Slovenije bo v četrtek, 11. marca, ob 17. uri, organizirala videokonferenco o izvajanju Zakona o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge.
Pozivamo vas, da na e-naslov: gregor.bolcina@lovska-zveza.si do petka, 5. marca, posredujete vaša vprašanja na temo izvajanja zakona o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge. Strokovna služba LZS bo vprašanja posredovala pristojnim službam Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da bodo lahko pripravili odgovore, ki jih bodo podali na videokonferenci.
Prijave za udeležbo na videokonferenci so mogoče prek spletne aplikacije Lisjak. Prosimo, da lovske družine prijavijo le tiste člane, ki imajo v Lisjaku vnesen aktualen elektronski naslov. Na ta naslov bodo namreč prijavljeni prejeli povezavo za dostop do videokonference.
Lovski zdravo!
Srčna lovca rešila srnico z nevarnega območja
Lovska zveza Slovenije izvedla Občni zbor v Naklem
80 let Lovske družine Suha Krajina
Sodišče potrdilo argumente stroke: odstrel medvedov ključen za javno varnost in sobivanje
Objavljeni razpisi Komisije za lovsko kinologijo LZS za leto 2026
80 let Lovske družine Stoperce
Foto: arhiv LZS