Obvestilo LD: odvoz povoženih živali s cest in železnic

Glede odvoza povoženih živali s cest in železnic lovske družine ponovno obveščamo, naj dosledno izvajajo 11. člen Zakona spremembah in dopolnitvah Zakona o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 17/2008).

Foto: Andrej Miklavčič

Ta v tretjem odstavku 45. člena določa: “Policija, upravljavci cest in veterinarsko higienska služba morajo o trku divjadi z vozili v prometu in o najdbi ranjene ali poginule divjadi na cestišču pred odstranitvijo divjadi obvestiti Regijski center za obveščanje, ki o tem obvesti upravljavca lovišča. Predstavnik upravljavca ima pred odstranitvijo poginule divjadi na cestišču pravico do pridobitve vseh tistih delov poginule divjadi, ki jih potrebuje za evidentiranje izgub.”

V Lovski informacijski sistem Lisjak naj lovske družine redno vnašajo morebitne spremembe o ‘predstavnikih ReCO’. Lovci, pooblaščeni za odstranjevanje divjadi, naj se odzivajo na klice Centra za regijsko obveščanje.

FOTO: Simulacijska vaja 2022 – afriška prašičja kuga pri divjih prašičih

Uprava republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je 22. oktobra na lokaciji športnega letališča Prilozje pri Metliki organizirala simulacijsko vajo afriške prašičje kuge (APK). Vabilo je bilo poslano tudi na Lovsko zvezo Slovenije, ki sta jo na vaji zastopala mag. Božo Zakrajšek in Gregor Bolčina.

Dr. Gorazd Vengušt iz Veterinarske fakultete in mag. Božo Zakrajšek iz LZS pri ogledu kadavra divjega prašiča. Foto: Gregor Bolčina

Lovska zveza je bila lani prisotna na »suhi« simulacijski vaji, ki je potekala preko aplikacije MS Teams, kjer je šlo za teoretičen prikaz usposobljenosti posameznih organizacij pri izbruhu APK pri divjih prašičih, letos pa za praktičen prikaz določenih aktivnosti na terenu. Organizator je poleg Zveze lovskih družin (ZLD) Bela Krajina in lovcev z že opravljenim usposabljanjem za iskalce poginulih divjih prašičev, ki so kasneje sodelovali pri aktivnem iskanju divjih prašičev v gozdu, povabil tudi predstavnike Zavoda za gozdove Slovenije, Nacionalni veterinarski inštitut (NVI), Direktorat za gozdarstvo in lovstvo, civilno zaščito in Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije ter številne druge udeležence, med drugim tudi tudi uradne veterinarje iz vseh območnih enot UVHVVR V Sloveniji.

Na prizorišču je bil postavljen šotor, kjer smo povabljeni poslušali pozdravni govor generalnega direktorja UVHVVR Matjaža Gučka. Sledila je predstavitev vaje in njen namen, ki ga je pripravila mag. Breda Hrovatin, vodja sektorja za zdravje in dobrobit živali pri UVHVVR ter predavanje Jedrt M. Wernig iz Sektorja za zdravje in dobrobit živali pri UVHVVR o afriški prašičji kugi pri divjih prašičih oziroma situaciji glede APK pri nas in po svetu.

Podrobno je bil predstavljen Zakon o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih, vezano na postavitev suma in potrditev bolezni ter aktivacijo strokovne skupine in Državno središče za nadzor bolezni ter določitev območja in ukrepov. Nato je mag. Ivan Ambrožič iz Sektorja za hrano in krmo pri UVHVVR predstavil postavitev, naloge in delovanje ter opremo zbirnega mesta. Pri tem mu je pomagala tudi Špela Vidrih, ki je zastopala NVI, v sklopu katerega deluje tudi Veterinarsko higienska služba.

Predstavnica podjetja Progrips, ki je edino specializirano podjetje v Sloveniji za zaščitno opremo proti APK je predstavila opremo za preprečevanje širjenja APK in visokokakovostni lovski program. Predstavnik naše največje farmacevtske družbe Krka je predstavil biocidni pripravek za razkuževanje Ecocid S. Sledila je še predstavitev praktičnega dela, kjer smo se udeleženci razdelili v skupine in – predstavitev delovnih »postaj«. Nato se je praktični del simulacijske vaje res pričel.

Praktični del je zajemal aktivacijo skupine za iskanje divjih prašičev (največ je bilo naših lovcev iz Bele krajine), biovarnost, odvzem vzorcev, razkuževanje vozil in opreme, prikaz delovanja dezinfekcijske točke in postopek od najdbe poginulega divjega prašiča v gozdu do obvestila NVI o tem in prikaza odvoza kadavra iz gozda, samega vzorčenja pri poginulih divjih prašičih ter prikaza odstranjevanja kadavrov in dezinfekcije udeležencev, opreme in vozil.

Lahko rečem, da je simulacijska vaja izvrstno uspela in lahko tudi pohvalim lovce za aktivno sodelovanje pri iskanju poginulih divjih prašičev v gozdu, ki ga je bilo mogoče vseskozi spremljati v živo na zaslonu računalnika v šotoru. Lovci smo še enkrat več dokazali svoje znanje, pripravljenost in odločnost pri nalogah za preprečevanje in izkoreninjanje APK pri divjih prašičih.  

direktor Strokovne službe LZS mag. Božo Zakrajšek, dr. vet. med.

Vse fotografije: Gregor Bolčina

Odvoz povožene divjadi spet opravlja Veterinarsko higienska služba

Lovska zveza Slovenije je 10. avgusta prejela vabilo Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) za sestanek na temo povoženih prostoživečih živali na cestah in železnici. Sestanka sta se udeležila predsednik LZS mag. Lado Bradač in direktor Strokovne službe LZS mag. Božo Zakrajšek. Na sestanku je bilo dogovorjeno, da se problematika odvoza povožene divjadi čim hitreje uredi, tako je UVHVVR že naslednji dan poslala obvestilo, da se z dnem 12. 8. 2022 preneha uporabljati protokol obveščanja, ki je bil vzpostavljen na podlagi dopisa številka U014-10/2022-33 z dne 1. 7. 2022.

Foto: Andrej Miklavčič

Zaradi težav pri implementaciji odvoza povoženih prostoživečih živali s cest in železnic, je UVHVVR sprejela odločitev, da zagotovi odvoz teh živali v okviru javne veterinarske službe, ki se financira iz proračuna RS.

V praksi to pomeni, da od danes, 12. avgusta dalje trupla povoženih prostoživečih živali, pri katerih ne obstaja sum bolezni, zbira Veterinarsko higienska služba pri Nacionalnem veterinarskem inštitutu (NVI VHS). Glede prijave povoza in zbiranja tako veljajo pravila, ki so veljala pred 1. 7. 2022, in sicer:

• Povoz domačih in prostoživečih živali na cestah in železnicah lahko najditelj povožene živali sporoči direktno na številko NVI VHS ali pa povoz prijavi na številko 112. Regijski center za obveščanje nato obvesti NVI VHS glede odvoza trupla povožene živali in lokalno pristojnega upravljavca lovišča zaradi odvzema materialnega dokaza za potrebe evidentiranja izgub divjadi.

• Kadar najditelj najde povoženega divjega prašiča, najdbo vedno sporoči na številko 112, ki o tem obvesti UVHVVR ne glede na to, kdo je prijavitelj (lovec ali druga fizična oseba, DARS, policija …). V ta namen je na UVHVVR zagotovljena telefonska številka 01 300 13 59, ki je dosegljiva 24/7. Sodelavec UVHVVR, ki je v stalni pripravljenosti, bo obvestil NVI VHS, ki bo poskrbel za odvoz trupla in po potrebi kontaktiral prijavitelja. Obveščanje UVHVVR s strani 112 je določeno v četrtem odstavku 15. člena Zakona o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih (ZNUAPK) (Uradni list RS, št. 200/2020).

Odvoz povožene divjadi s cest in železnic

Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je z dopisom št. U014-10/2022 z dne 1. 7. 2022 obvestila Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje, da Veterinarsko – higienska služba Nacionalnega veterinarskega inštituta (VHS) ne bo več odvažala povoženih živali s cest in železnic, razen povoženih domačih živali in divjih prašičev.

Foto: Andrej Miklavčič

S 1. julijem 2022 je namreč začela veljati Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja gospodarske javne službe ravnanja s stranskimi živalskimi proizvodi kategorije 1 in 2 (Uradni list RS, št. 44/22), zaradi katere se nekoliko spreminjata način in financiranje zbiranja živalskih stranskih proizvodov (ŽSP) kategorije 1 in 2. Eden od virov ŽSP kategorije 1 in 2 pa so tudi povožene živali s cest in železnice. Obvestilo objavljamo v celoti.

Z navedenim obvestilom je UVHVVR od 4. julija 2022 dalje »predpisala« tudi nov protokol obveščanja v primeru povoza divjadi, in sicer;

  • o povoženih prostoživečih živali (razen divjih prašičev) na cesti ali na železnici, se obvesti upravljavca cest oziroma železnice, ki bo poskrbel za odstranitev povožene živali;
  • o najdbi poginjenega ali povoženega divjega prašiča pa se obvesti UVHVVR.

Zaradi navedenega obvestila se vedno več občanov obrača na lovske družine z zahtevo za odvoz povožene divjadi in drugih prostoživečih živali s cest in površin ob cestah. Prav tako pa tudi lovske družine o odstranitvi povožene živali obveščajo upravljavce cest, ki z »novim protokolom obveščanja v primeru povoza divjadi« niso obveščeni, zato ostaja vprašanje odvoza povožene divjadi in drugih prostoživečih živali, ko ne obstaja sum na bolezen, nerešeno. Trupla povožene divjadi in drugih prostoživečih živali ostajajo na cestah in ob cestah ter se s tem tveganje za nastanek nesreč v prometu še poveča. Takšen odnos do povožene divjadi in drugih prostoživečih živali prispeva tudi k zgražanju javnosti z jasno zahtevo, da mora država vprašanje odvoza povožene divjadi in drugih prostoživečih živali sistemsko urediti.

Ob tem je treba opozoriti na določbe 45. člena Zakona o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/04, 120/06 – odl. US, 17/08, 46/14 – ZON-C, 31/18, 65/20, 97/20 – popr. in 44/22; v nadaljevanju: ZDLov-1), ki v tretjem odstavku določa, da morajo policija, upravljavci cest in VHS o trku divjadi z vozili v prometu in o najdbi ranjene ali poginule divjadi na cestišču pred odstranitvijo divjadi obvestiti Regijski center za obveščanje, ki o tem obvesti upravljavca lovišča. Predstavnik upravljavca ima pred odstranitvijo poginule divjadi na cestišču pravico do pridobitve vseh tistih delov poginule divjadi, ki jih potrebuje za evidentiranje izgub.

Četrti odstavek 45. člena ZDLov-1 pa nalaga v primeru najdbe ranjene ali poginule divjadi zaradi trka divjadi z vozili v prometu posebno obveznost tudi upravljavcu lovišča, saj si mora pooblaščeni predstavnik upravljavca po obvestilu o najdbi poginulo divjad in zavarovane velike zveri čimprej ogledati, poskušati ugotoviti vzrok smrti in ukrepati v skladu s četrtim odstavkom 46. člena ZDLov-1, ki predpisuje evidentiranje odstrela in izgub divjadi ter zavarovanih vrst velikih zveri.

Za odvoz poginule divjadi in drugih prostoživečih živali, za katero lovci ocenimo, da obstaja sum na bolezen, in za odvoz poginulih in povoženih divjih prašičev ter domačih živali pa je še vedno pristojen VHS.

OBVESTILO UVHVVR

Je odvoz poginule ali povožene divjadi potrebno plačati?

Ali je res potrebno odvoz poginule oziroma povožene divjadi plačati in ali je mogoče povoženo divjad zbirati v lovskih zbiralnicah?

Fotografija je simbolična. Foto: Gregor Bolčina

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) ponovno pojasnjuje, da glede zbiranja in zaračunavanja povožene divjadi v zadnjem obdobju ni prišlo do nikakršnih sprememb, saj odvoz povožene divjadi s cest (in cestnih baz) poteka nemoteno. Odvoz povožene divjadi z mesta povoza plača UVHVVR.  

V skladu z 2. členom Uredbe 1069/2009 ES so trupla prostoživečih živali in divjadi izvzeta iz obsega uredbe, razen v primeru, ko gre za sum bolezni oziroma, ko gre za izvajanje ukrepov zaradi ogroženosti za posamezne bolezni. To pomeni, da poginule divjadi (sem spadajo tudi povozi na cestah in na železnici), ni treba zbirati, razen v primeru, ko gre za sum bolezni oziroma izvajanje ukrepov za zgodnje odkrivanje bolezni, kot je v primeru afriške prašičje kuge, ko je potrebno zbirati vse poginule divje prašiče. Tako se lahko povoženega jelena, srno, lisico … pusti na mestu povoza, zakoplje ali pa se pokliče Veterinarsko higiensko službo (VHS) – posebno, če gre za povoz v naselju ali blizu naselja – ki bo trup odpeljala z mesta povoza. Trupel poginule (in povožene) divjadi ni dovoljeno zbirati v lovskih zbiralnicah, ki so živilski objekt.

Naloge VHS službe NVI so opredeljene v 26. členu Zakona o veterinarskih merilih skladnosti (Uradni list RS, št. 93/0590/12 – ZdZPVHVVR, 23/13 – ZZZiv-C, 40/14 – ZIN-B in 22/18)  in v Pravilniku o  zbiranju, prevozu, skladiščenju, ravnanju, uporabi in odstranjevanju živalskih trupel kot vrste živalskih stranskih proizvodov, ki niso namenjeni prehrani ljudi (Uradni list RS, št. 122/07).  

Če torej želi lovska družina oddati v sistem zbiranja truplo poginule ali povožene divjadi potem, se obrne na veterinarsko higiensko službo Nacionalnega veterinarskega inštituta (NVI), ki truplo poginule divjadi praviloma pobere na kraju pogina, razen v primeru, ko upravljalec cest truplo dostavi na zbirno mesto v cestni bazi.

V primeru, ko želi lovska družina oddati ŽSP kategorije 1 in 2 iz lovske zbiralnice pokliče koncesionarja KOTO d.o.o., v primeru oddaje ŽSP kategorije 3 iz lovske zbiralnice pa se LD lahko obrne na nosilce dejavnosti na področju ŽSP, ki so odobreni ali registrirani za predelavo ŽSP kategorije 3. ŽSP kategorije 3 iz lovskih zbiralnic lahko lovske družine uporabijo tudi za krmljenje zveri na krmiščih, ki imajo dovoljenje UVHVVR.

Ne glede na jasna pravila se na posameznih področjih v Sloveniji še vedno dogaja, da lovske družine dostavljajo povoženo divjad v lovske zbiralnice, kjer jih prevzame VHS služba NVI. Nekatere lovske družine so sistem (v sodelovanju s higieniki VHS službe) izkoristile do te mere, da so hkrati na stroške UVHVVR ob prevzemu povožene divjadi v zbiralnici oddale še vse ŽSP, predvsem kategorije 1 in 2, ki so nastali v lovski zbiralnici. Da je oziroma je bila taka praksa dokaj razširjena potrjuje podatek, da je v letu 2021 le 11 lovskih družin uradno oddalo ŽSP kategorije 1 in 2 koncesionarju KOTO (tem družinam je bilo za prevzem izdano potrdilo in račun). Dejstvo je, da v vsaki lovski družini nastanejo tudi ŽSP kategorije 1 inj 2 (glej poglavje glede kategorizacije ŽSP v obrazložitvah načrta ravnanja). Poleg tega se dogaja, da kot kadaver povožene ali poginule divjadi lovske družine oddajo trupe divjadi (že exenterirane), ki so bili ocenjeni kot neustrezni za prehrano ljudi.

Da bi preprečili takšne prakse, je vodstvo NVI svojim higienikom izdalo navodilo, da se vse ŽSP, ki se prevzamejo v lovskih zbiralnicah prevzame samo kot ŽSP po pogodbi s koncesionarjem KOTO, in da se ti ŽSP lovski družini tudi zaračunajo. Naj še enkrat poudarimo, da trupel poginule (in povožene) divjadi ni dovoljeno zbirati v lovskih zbiralnicah.

Več o pravilih rokovanja z ŽSP v lovskih družinah lahko najdete tukaj:

https://clan.lovska-zveza.si/lzs/za_clane/apk___prevzem_zsp
https://www.gov.si/assets/ministrstva/MKGP/PODROCJA/LOVSTVO/APK/Pojasnila-k-nacrtu-ravnanja-31.1.fin.pdf
https://www.lovska-zveza.si/2021/02/02/apk-objavljen-nacrt-ravnanja-in-osnove-za-izplacilo-financne-spodbude/

ZA ZAMUDNIKE: Še eno praktično usposabljanje za iskalce

Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) in Veterinarsko higienska služba (VHS) bo ob tehnični podpori (Lisjak) Lovske zveze Slovenije v sredo, 22. decembra 2021 izvedla še en praktični del usposabljanja za člane skupin za iskanje poginulih divjih prašičev za vse tiste udeležence, ki se z prvih 10. usposabljanj niso mogli udeležiti (bolezen, karantena, služba …).

Foto: Gregor Bolčina

Usposabljanje bo potekalo v in pri lovski koči Brsniki v Kamniški Bistrici (LPN Kozorog Kamnik). Prva skupina bo začela ob 9. uri, druga ob 11. uri. Skupini sta omejeni na 25 udeležencev.

Načrt terenskega dela je sledeč:

1 ura: izvajanje biovarnostnih ukrepov pri vstopu in izstopu iz okuženega območja.

1 ura: prikaz pristopa k najdenemu poginulemu divjemu prašiču

2 uri: izvedba iskanja na terenu z uporabo aplikacije WBT

Predpogoj za prijavo na to usposabljanje je udeležba na predhodnem usposabljanju, ki je potekalo na daljavo prek aplikacije MS Teams. Kdor v sistemu Lisjak ni imel vnesene udeležbe na to usposabljanje, se na praktični del ni mogel prijaviti.

Prijave se zbirajo s pomočjo spletne aplikacije Lisjak. Zainteresirani se za prijavo obrnite na tajnika v vaši lovski družini.

Začelo se je praktično usposabljanje članov skupin za iskanje poginulih divjih prašičev

Lovska zveza Slovenije je v sodelovanju z Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) ter higiensko službo (VHS) v četrtek, 21. oktobra, izvedla praktični del usposabljanja za člane skupin za iskanje poginulih divjih prašičev za območje ljubljanskega in notranjskega volilnega okoliša.

Foto: Gregor Bolčina

Usposabljanje za skupine po 25 udeležencev je potekalo v in pri lovskem domu LD Tomišelj. Prva skupina je začela ob 9. uri, druga pa ob 12. uri. Načrt terenskega dela je bil sledeč: 1 ura izvajanja biovarnostnih ukrepov pri vstopu in izstopu iz okuženega območja, 1 ura prikaza pristopa k najdenemu poginulemu divjemu prašiču in 2 uri izvedbe iskanja na terenu z uporabo aplikacije WBT.

Predpogoj za prijavo na to usposabljanje je udeležba na predhodnem usposabljanju, ki je potekalo na daljavo prek aplikacije MS Teams. Kdor v sistemu Lisjak ni imel vnesene udeležbe na to usposabljanje, se na praktični del ni mogel prijaviti.

Naslednji skupini bosta usposabljanje opravili na isti lokaciji, v soboto 23. oktobra, sledilo jim bo terensko usposabljanje za lovce iz Kočevske in Bele krajine v Banji Loki, v četrtek 28. oktobra, in v soboto, 30. oktobra. Sledila bodo usposabljanja drugod po Sloveniji.

Gregor Bolčina