Odvoz povožene divjadi s cest in železnic

Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je z dopisom št. U014-10/2022 z dne 1. 7. 2022 obvestila Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje, da Veterinarsko – higienska služba Nacionalnega veterinarskega inštituta (VHS) ne bo več odvažala povoženih živali s cest in železnic, razen povoženih domačih živali in divjih prašičev.

Foto: Andrej Miklavčič

S 1. julijem 2022 je namreč začela veljati Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja gospodarske javne službe ravnanja s stranskimi živalskimi proizvodi kategorije 1 in 2 (Uradni list RS, št. 44/22), zaradi katere se nekoliko spreminjata način in financiranje zbiranja živalskih stranskih proizvodov (ŽSP) kategorije 1 in 2. Eden od virov ŽSP kategorije 1 in 2 pa so tudi povožene živali s cest in železnice. Obvestilo objavljamo v celoti.

Z navedenim obvestilom je UVHVVR od 4. julija 2022 dalje »predpisala« tudi nov protokol obveščanja v primeru povoza divjadi, in sicer;

  • o povoženih prostoživečih živali (razen divjih prašičev) na cesti ali na železnici, se obvesti upravljavca cest oziroma železnice, ki bo poskrbel za odstranitev povožene živali;
  • o najdbi poginjenega ali povoženega divjega prašiča pa se obvesti UVHVVR.

Zaradi navedenega obvestila se vedno več občanov obrača na lovske družine z zahtevo za odvoz povožene divjadi in drugih prostoživečih živali s cest in površin ob cestah. Prav tako pa tudi lovske družine o odstranitvi povožene živali obveščajo upravljavce cest, ki z »novim protokolom obveščanja v primeru povoza divjadi« niso obveščeni, zato ostaja vprašanje odvoza povožene divjadi in drugih prostoživečih živali, ko ne obstaja sum na bolezen, nerešeno. Trupla povožene divjadi in drugih prostoživečih živali ostajajo na cestah in ob cestah ter se s tem tveganje za nastanek nesreč v prometu še poveča. Takšen odnos do povožene divjadi in drugih prostoživečih živali prispeva tudi k zgražanju javnosti z jasno zahtevo, da mora država vprašanje odvoza povožene divjadi in drugih prostoživečih živali sistemsko urediti.

Ob tem je treba opozoriti na določbe 45. člena Zakona o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/04, 120/06 – odl. US, 17/08, 46/14 – ZON-C, 31/18, 65/20, 97/20 – popr. in 44/22; v nadaljevanju: ZDLov-1), ki v tretjem odstavku določa, da morajo policija, upravljavci cest in VHS o trku divjadi z vozili v prometu in o najdbi ranjene ali poginule divjadi na cestišču pred odstranitvijo divjadi obvestiti Regijski center za obveščanje, ki o tem obvesti upravljavca lovišča. Predstavnik upravljavca ima pred odstranitvijo poginule divjadi na cestišču pravico do pridobitve vseh tistih delov poginule divjadi, ki jih potrebuje za evidentiranje izgub.

Četrti odstavek 45. člena ZDLov-1 pa nalaga v primeru najdbe ranjene ali poginule divjadi zaradi trka divjadi z vozili v prometu posebno obveznost tudi upravljavcu lovišča, saj si mora pooblaščeni predstavnik upravljavca po obvestilu o najdbi poginulo divjad in zavarovane velike zveri čimprej ogledati, poskušati ugotoviti vzrok smrti in ukrepati v skladu s četrtim odstavkom 46. člena ZDLov-1, ki predpisuje evidentiranje odstrela in izgub divjadi ter zavarovanih vrst velikih zveri.

Za odvoz poginule divjadi in drugih prostoživečih živali, za katero lovci ocenimo, da obstaja sum na bolezen, in za odvoz poginulih in povoženih divjih prašičev ter domačih živali pa je še vedno pristojen VHS.

OBVESTILO UVHVVR

Je odvoz poginule ali povožene divjadi potrebno plačati?

Ali je res potrebno odvoz poginule oziroma povožene divjadi plačati in ali je mogoče povoženo divjad zbirati v lovskih zbiralnicah?

Fotografija je simbolična. Foto: Gregor Bolčina

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) ponovno pojasnjuje, da glede zbiranja in zaračunavanja povožene divjadi v zadnjem obdobju ni prišlo do nikakršnih sprememb, saj odvoz povožene divjadi s cest (in cestnih baz) poteka nemoteno. Odvoz povožene divjadi z mesta povoza plača UVHVVR.  

V skladu z 2. členom Uredbe 1069/2009 ES so trupla prostoživečih živali in divjadi izvzeta iz obsega uredbe, razen v primeru, ko gre za sum bolezni oziroma, ko gre za izvajanje ukrepov zaradi ogroženosti za posamezne bolezni. To pomeni, da poginule divjadi (sem spadajo tudi povozi na cestah in na železnici), ni treba zbirati, razen v primeru, ko gre za sum bolezni oziroma izvajanje ukrepov za zgodnje odkrivanje bolezni, kot je v primeru afriške prašičje kuge, ko je potrebno zbirati vse poginule divje prašiče. Tako se lahko povoženega jelena, srno, lisico … pusti na mestu povoza, zakoplje ali pa se pokliče Veterinarsko higiensko službo (VHS) – posebno, če gre za povoz v naselju ali blizu naselja – ki bo trup odpeljala z mesta povoza. Trupel poginule (in povožene) divjadi ni dovoljeno zbirati v lovskih zbiralnicah, ki so živilski objekt.

Naloge VHS službe NVI so opredeljene v 26. členu Zakona o veterinarskih merilih skladnosti (Uradni list RS, št. 93/0590/12 – ZdZPVHVVR, 23/13 – ZZZiv-C, 40/14 – ZIN-B in 22/18)  in v Pravilniku o  zbiranju, prevozu, skladiščenju, ravnanju, uporabi in odstranjevanju živalskih trupel kot vrste živalskih stranskih proizvodov, ki niso namenjeni prehrani ljudi (Uradni list RS, št. 122/07).  

Če torej želi lovska družina oddati v sistem zbiranja truplo poginule ali povožene divjadi potem, se obrne na veterinarsko higiensko službo Nacionalnega veterinarskega inštituta (NVI), ki truplo poginule divjadi praviloma pobere na kraju pogina, razen v primeru, ko upravljalec cest truplo dostavi na zbirno mesto v cestni bazi.

V primeru, ko želi lovska družina oddati ŽSP kategorije 1 in 2 iz lovske zbiralnice pokliče koncesionarja KOTO d.o.o., v primeru oddaje ŽSP kategorije 3 iz lovske zbiralnice pa se LD lahko obrne na nosilce dejavnosti na področju ŽSP, ki so odobreni ali registrirani za predelavo ŽSP kategorije 3. ŽSP kategorije 3 iz lovskih zbiralnic lahko lovske družine uporabijo tudi za krmljenje zveri na krmiščih, ki imajo dovoljenje UVHVVR.

Ne glede na jasna pravila se na posameznih področjih v Sloveniji še vedno dogaja, da lovske družine dostavljajo povoženo divjad v lovske zbiralnice, kjer jih prevzame VHS služba NVI. Nekatere lovske družine so sistem (v sodelovanju s higieniki VHS službe) izkoristile do te mere, da so hkrati na stroške UVHVVR ob prevzemu povožene divjadi v zbiralnici oddale še vse ŽSP, predvsem kategorije 1 in 2, ki so nastali v lovski zbiralnici. Da je oziroma je bila taka praksa dokaj razširjena potrjuje podatek, da je v letu 2021 le 11 lovskih družin uradno oddalo ŽSP kategorije 1 in 2 koncesionarju KOTO (tem družinam je bilo za prevzem izdano potrdilo in račun). Dejstvo je, da v vsaki lovski družini nastanejo tudi ŽSP kategorije 1 inj 2 (glej poglavje glede kategorizacije ŽSP v obrazložitvah načrta ravnanja). Poleg tega se dogaja, da kot kadaver povožene ali poginule divjadi lovske družine oddajo trupe divjadi (že exenterirane), ki so bili ocenjeni kot neustrezni za prehrano ljudi.

Da bi preprečili takšne prakse, je vodstvo NVI svojim higienikom izdalo navodilo, da se vse ŽSP, ki se prevzamejo v lovskih zbiralnicah prevzame samo kot ŽSP po pogodbi s koncesionarjem KOTO, in da se ti ŽSP lovski družini tudi zaračunajo. Naj še enkrat poudarimo, da trupel poginule (in povožene) divjadi ni dovoljeno zbirati v lovskih zbiralnicah.

Več o pravilih rokovanja z ŽSP v lovskih družinah lahko najdete tukaj:

https://clan.lovska-zveza.si/lzs/za_clane/apk___prevzem_zsp
https://www.gov.si/assets/ministrstva/MKGP/PODROCJA/LOVSTVO/APK/Pojasnila-k-nacrtu-ravnanja-31.1.fin.pdf
https://www.lovska-zveza.si/2021/02/02/apk-objavljen-nacrt-ravnanja-in-osnove-za-izplacilo-financne-spodbude/