Lovska zveza Slovenije zavrača kritike, da lovci niso opravili svojega dela

Lovska zveza Slovenije odločno zavrača kritike Kmetijsko gozdarske zbornice in predstavnika kmetijskega ministrstva, da lovci nismo opravili svojega dela za preprečevanje škod po divjih prašičih.

Foto: Pixabay

Zakon o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge predpisuje upravljavcem lovišč intenzivni odstrel divjih prašičev za zagotavljanje zmanjšanja populacije divjih prašičev. V letu 2021 so slovenski lovci odstrelili 19.377 divjih prašičev (v letu 2020 je bilo odstreljenih 10.853 divjih prašičev), kar dokazuje, da smo deležni neupravičene kritike. Kmetijski minister in državni sekretar bi se morala zahvaliti za učinkovito delo vseh lovcev, ki so svoj prosti čas namenili zmanjšanju številčnosti populacije divjih prašičev.

Za leto 2021 je v Lovsko informacijskem sistemu Lisjak vnesenih 2.772 primerov prijavljenih škod. Vneseni so podatki o izplačanih 334.875 evrih odškodnin in 5.874 urah dela lovcev za odpravo škode (brez časa cenitev škod). Zato menimo, da se zaradi dveh primerov še nedogovorjene škode na Primorskem ustvarja nepotreben pritisk na lovce. Namesto spodbujanja konflikta je potrebno spodbujati sodelovanje kmeta in lovca, saj brez tega ni mogoče uspešno upravljati s populacijami divjih prašičev.

Dejansko stanje škod se včasih dojema dokaj subjektivno. Na eni strani bi radi oškodovanci (kmetje, lastniki zemljišč) iztržili maksimalno ceno, na drugi strani so lovci, ki največkrat ocenjujejo dejansko škodo. Vsekakor gre pri izplačilu za »pobot« med lovskimi družinami in oškodovanci, do katerega včasih tudi ne pride, a imata obe strani nato možnost ocene s strani komisije Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano oziroma je zagotovljeno sodno varstvo.

Populacijo divjih prašičev v naravi je težko oceniti, saj gre za migracijsko vrsto. Da bodo prašiči v letu, ko v gozdu primanjkuje hrane, to iskali na poljih, travnikih, v vinogradih … ni potrebno posebej razlagati. V lanskem letu je bil porast škod predvsem na področjih, kjer je bilo zaznati večje število divjih prašičev.

Pa še en razlog obstaja za razrite njive, za katerega lovci ne moremo biti odgovorni – to so ogrci oziroma ličinke majskega hrošča, ki so se zaredili na njivah in travnikih, in ki privabijo divje prašiče. Te ličinke obžirajo koreninice kulturnih rastlin in lahko povzročijo večji izpad pridelka. Na njivi, kjer ličink ni, prašiči ne bodo rili, tam, kjer rijejo, pa prašiči opozorijo na problem. Žal se vse prepogosto vidi le posledica in se okrivi za stanje divjega prašiča, ne vidi pa se temeljnega problema. Brez prisotnosti divjega prašiča bodo ličinke nemoteno nadaljevale s svojim delom in povzročile izpad pridelka.

Preteklo leto je v naravi nastala velika škoda tudi zaradi pozebe. Kmetijsko ministrstvo je namenilo pomoč prizadetim kmetom, sadjarjem, čebelarjem … le za divjad, ki jo je ta naravna nesreča prav tako prizadela, ministrstvo ni predlagalo nobenih ukrepov. Problem je v celoti prepustilo lovcem in se ob našem opozorilu sklicevalo na koncesijske pogodbe. Dejstvo je, da je problematiko škode po divjadi potrebno gledati širše in celovito, ne zgolj na nekaj posameznih primerih.

Zato javno sprašujemo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kako bo ukrepalo na tem področju. Verjamemo, da na ministrstvu ne zagovarjajo vračanja v čase Marije Terezije, ko so kot edino rešitev za vse težave videli v iztrebljenju celotne populacije divjih prašičev.

Kljub vsemu ostajamo odprta organizacija, zato pozivamo vse kmete, da se vključijo v lovske družine, tako bodo lahko tudi z lastno aktivnostjo pripomogli k preprečevanju škod zaradi divjih prašičev.

Hunting Association of Slovenia