Ministri se menjajo, odprta vprašanja ostajajo

Bomo končno le uspeli zaključiti leta trajajočo zgodbo z odvzetimi zemljišči lovskim in ribiškim družinam? Kdaj bomo dočakali spremembe lovske zakonodaje, ki so bile že pred časom poslane v vladno obravnavo? Zakaj afriške prašičje kuge v Sloveniji še ni? Zakaj država ne sliši opozoril ribičev, da sanacije po avgustovskih poplavah povzročajo vse več škode na vodotokih in ribjemu življu? To so bile glavne teme, ki sta jih na današnji skupni novinarski konferenci predstavili Lovska zveza Slovenije in Ribiška zveza Slovenije.

Foto: Urša Kmetec

Kljub številnim pobudam Lovske zveze Slovenije, podanih tako resornemu ministrstvu – Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kot tudi vladi, ostaja nerešeno vprašanje odvzema zemljišč lovskim organizacijam. V večini primerov gre za zemljišča, ki so v naravi kmetijska in gozdna zemljišča, ki so bila pridobljena odplačno, s članarinami članov lovskih družin, in ki so jih oz. jih lovske družine še vedno uporabljajo za opravljanje nalog s področja trajnostnega gospodarjenja z divjadjo, torej za opravljanje javnih nalog. “V rokah nam je ostal le papir, s katerim je bivša ministrica za kmetijstvo obljubila, da bodo skušali najti rešitev, s katerim bi lovskim družinam in drugim društvom v Sloveniji vrnili neupravičeno odvzeta zemljišča. Začasni kmetijski minister je uvedel novo prakso, da se s predstavniki LZS ne sestane, temveč pošlje na sestanke državno sekretarko,” je dejal predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač.

Spremembe Zakona o divjadi in lovstvu še vedno čakajo na vladno obravnavo

Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o divjadi in lovstvu je bil pred dvema mesecema poslan v obravnavo v vladno proceduro. Prvi člen zakona na novo določa oziroma prenaša določilo, ki je bilo v veljavi na podlagi Zakon o varstvu okolja od leta 1993 dalje, da je divjad lastnina države. Predlog prinaša kar nekaj sprememb, med drugim se LZS doda nova naloga pod pogoji javne službe – izdaja dovolilnic za lovske goste ter ocenjevanje trofej divjadi, kot naloga v javnem interesu. Slovenija je praktično edina od primerljivih držav s podobnim sistemov lovstva v Evropi, ki teh dovolilnic še nima.

Dopolnjuje se varstvo divjadi pred nepotrebnim vznemirjanjem v času poleganja in zgodnje vzreje mladičev. Z novim določilom bodo morali biti psi v prosti naravi pripeti na povodec oz. pod nadzorom skrbnika. Izjeme bodo veljale za delovne pse, kamor sodijo tudi lovski psi, ki so posebej usposobljeni in preizkušeni. Določa se tudi uporaba lovskih psov.

Predlog zakona ureja izredne posege na nelovnih površinah, saj je pojavljanje divjadi v naseljih vse pogostejši pojav. Na novo se določajo zahtevnejši pogoji za opravljanje lovsko-čuvajske službe, na novo se dodaja stopnja dosežene izobrazbe lovskega čuvaja. Spreminja se tudi postopek imenovanja lovskih čuvajev, ki se je v sedanji ureditvi izkazal kot nepraktičen in nejasen. Na novo bo urejeno tudi izračunavanje koncesijskih dajatev v letu 2029 (veljavne koncesijske pogodbe upravljavcev lovišč potečejo leta 2028).

Zakaj v Sloveniji še ni afriške prašičje kuge?

Po zadnjih podatkih so v Evropski uniji in sosednjih državah v letu 2023 zabeležili kar 7.122 primerov afriške prašičje kuge (APK) pri divjih prašičih in 4.451 pri domačih prašičih. Največ primerov APK pri divjih prašičih (2.491) so imeli na Poljskem, 903 v Italiji in 861 v Nemčiji. Na Slovaškem je bilo evidentiranih 512 primerov APK, na Madžarskem 364 in 261 v Romuniji ter v Srbiji 204 primeri. V Bosni in Hercegovini in na Hrvaškem, ki sta najbolj rizični za prenos APK v Slovenijo, so zaenkrat zabeležili le 16 oz. 10 primerov izbruha APK pri divjih prašičih.

V Sloveniji smo v zadnjih treh letih izvedli številne aktivnosti za preprečevanje in zgodnje odkrivanje APK pri divjih prašičih. V sodelovanju z Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin smo izobraževali lovce iz vseh lovskih družin v Sloveniji. Lovci osmih lovskih družin na območju visokega tveganja (Banja Loka, Predgrad, Sinji vrh, Vinica, Adlešiči, Gradac, Metlika in Suhor ter LPN Kočevsko – revir Lapinje) pa že izvajajo posebne ukrepe, ki zajemajo aktivno iskanje poginulih prašičev.

“Dejstvo je, da moramo slovenski lovci izvajati ukrepe proti APK, če se želimo izogniti omejitvam ali prepovedi lova, predvsem pa velikim izgubam v lovskem sektorju v primeru okužbe z APK pri divjih prašičih. Slovenska javnost se morda premalo zaveda, da se bo v primeru izbruha APK okuženo območje popolnoma zaprlo ne le za lovce, temveč tudi za pohodnike, sprehajalce, gobarje …” je poudaril direktor Strokovne službe LZS mag. Božo Zakrajšek.

Foto: Urša Kmetec

Monitoring medveda 2023

S septembrom smo začeli z zbiranjem neinvazivnih genetskih vzorcev za monitoring medveda, ki bo služil kot osnova za nadaljnje genetske preiskave. Primarni namen monitoringa pa je pridobitev ocene velikosti populacije rjavega medveda v Sloveniji za leto 2023. Po Bradačevih besedah je bilo do 1. decembra zbranih že 2.600 neinvazivnih genetskih vzorcev medveda: “To pomeni, da smo že dosegli zastavljeni cilj zbrati 2.500 vzorcev po celotnem območju prisotnosti medveda. Z vzorčenjem bomo še nadaljevali, kolikor nam bo vreme dopuščalo, da pridobimo še boljšo oceno številčnosti.”

Humanitarna akcij lovcev za odpravo posledic avgustovskih poplav še poteka. Do zdaj je bilo zbranih 62.000 evrov, Bradač pa je prepričan, da nam bo uspelo doseči cilj 100.000 evrov. Pozval je vse, ki so jih prizadele avgustovske poplave, da na Zeleni sklad LZS posredujejo vloge za donacijo, vključno z ustreznimi dokazili o obsegu in višini škode. Solidarnostna pomoč bo izplačana na podlagi Pravilnika o Zelenem skladu LZS.

Sanacije po poplavah povzročajo vse več škode na vodotokih

Avgustovske poplave so veliko razdejanje povzročile tudi pri ribičih ter na vodotokih in populaciji rib. “Poplave so hudo zarezale v življenja ribičev in prihodnost upravljanja hudo prizadetih vodotokov,” pravi predsednik Ribiške zveze Slovenije dr. Miroslav Žaberl. Ribiče skrbi, da bodo več škode povzročili popoplavni ukrepi kot same poplave.

Pri obnovi vodotokov sodelujejo tudi gradbena podjetja, ki nimajo dovolj izkušenj pri posegih v vode, zato je član Upravnega odbora RZS in predsednik Zveze ribiških družin Celje Boštjan Peter Zagožen pozval k sonaravni sanaciji prizadetih vodotokov. Ribiške družine opozarjajo, da so pri tem povsem izključene, čeprav so jih izvajalci sanacijskih del po interventnem zakonu dolžni obveščati.

Žaberl je izpostavil, da država zamuja pri sprejemanju temeljnih strateških dokumentov na področju ribištva. Po nastopu vlade je novo vodstvo ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano stvari pospešilo, a na nepravilen način. Pripomb in predlogov ribičev niso upoštevali, prav tako jih niso povabili na usklajevanje ribiško-gojitvenih načrtov z ostalimi deležniki. Žaberl je bil kritičen tudi do nerealiziranih obljub kmetijskega ministrstva glede oprostitve plačevanj koncesij za v poplavah prizadete ribiške družine v letih 2023 do 2025 zaradi omejitev Evropske unije pri dodeljevanju pomoči in drastičnem zmanjšanju finančnih sredstev za ribiški sektor.

GRADIVO NOVINARSKE KONFERENCE LZS IN RZS 5. 12. 2023

Humanitarna akcija lovcev za odpravo posledic poplav še poteka

Konec avgusta smo vas pozvali k sodelovanju v humanitarni akciji lovskih organizacij in lovcev za odpravo posledic poplav. Zbiranje donacij se je po začetnem zagonu nekoliko upočasnilo, zato vse, ki se še niste odločili za solidarnostno pomoč prizadetim v poplavah, ponovno pozivamo, da prispevate v okviru svojih zmožnosti.

Foto: Urša Kmetec

Na namenskem računu Lovske zveze Slovenije smo do vključno 10. novembra 2023 prejeli 70 nakazil lovskih družin, zvez lovskih družin, društev in posameznikov v skupni vrednosti 27.651 evrov. Na računu je še dodatni znesek v višini 25.000 evrov iz rezervnega sklada LZS.

Pozivamo vse, ki so jih prizadele avgustovske poplave, da na Zeleni sklad LZS posredujejo vloge za donacijo, vključno z ustreznimi dokazili o obsegu in višini škode. Solidarnostna pomoč bo izplačana na podlagi Pravilnika o Zelenem skladu LZS.

Vsi, ki lahko pomagate, tako lovske družine, druga društva in območne zveze lovskih družin kot tudi posameznike, pozivamo, da svoj prispevek nakažete na namenski račun Lovske zveze Slovenije TRR SI56 0284 3026 5551 066 (NLB d.d.).

Osnutek donatorske pogodbe (velja za LD) dopolnite ter podpisano pošljete na naslov Lovska zveza Slovenije, Župančičeva ulica 9, 1000 Ljubljana, ali po e-pošti na lzs@lovska-zveza.si. V skladu s sklepom Upravnega odbora LZS prilagamo spisek že prejetih donacij, kar naj bo spodbuda ostalim članicam LZS za plačilo donacij.

Seznam donatorjev, ki so sredstva nakazali na namenski račun LZS do vključno 10. 11. 2023:

Alojz Albreht, LD Bled, Aljoša Bolčina, LD Braslovče, Darko But, LD Čaven, LD Čemšenik, LD Čezsoča, LD Dobovec, LD Dobrna, LD Dole nad Idrijo, LD Dolina, LD Domžale, LD Dramlje, Društvo slovenskih lovk, LD Gornje jezero, LD Gozdnik-Griže, LD Gradišče, LD Izlake, LD Jezero Komen, LD Kamnik, LD Kobarid, LD Kozje stena, LD Kras Dutovlje, LD Križna gora, LD Kropa, LD Ljutomer, LD Loče, LD Logatec, LD Log Šentvid pri Grobelnem, LD Loka Črnomelj, LD Mala gora, LD Mala Nedelja, Ivan Malešič, Zdravko Mastnak, LD Mirna, LD Mirna Peč, LD Mlinše, LD Mokrc, LD Mokronog, LD Negova, LD Nomenj, LD Oljka, LD Oplotnica, Rok Podpečan, LD Polzela, LD Prestranek, LD Prosenjakovci, LD Puščava, LD Raša Štorje, LD Rogašovci, LD Rogatec, LD Rovte, LD Šentilj, LD Šentjur, LD Škale, LD Šmarje, LD Tišina, LD Tomišelj, LD Toplice, LD Trnovski gozd, LD Trstelj, LD Velika Polana, LD Velunja Šoštanj, LD Vojnik, LD Voličina, LD Železniki, ZLD Kočevje, ZLD Ljubljana in ZLD Ptuj Ormož.

Zahvaljujemo se vam za vaše donacije!

DOPIS članicam LZS

Humanitarna akcija lovskih organizacij in lovcev za odpravo posledic poplav

Širše območje Slovenije so v avgustu prizadela neurja z močnimi nalivi, vetrom in točo, velik del države pa so prizadele še uničujoče poplave, ki so povzročile veliko materialno škodo. Z namenom sprejetja ukrepov za pomoč lovcem in lovskim družinam za odpravo posledic poplav so člani Upravnega odbora LZS na 28. izredni seji, 11. avgusta, obravnavali pobude in predloge, podane s strani Nadzornega odbora LZS, Razsodišča in Zelenega sklada LZS. Seznanili so se z aktivnostmi, ki so jih lovske družine in območne zveze lovskih družin na posameznih območjih že sprejele.

Foto: Urša Kmetec

Po razpravi je Upravni odbor LZS soglasno sprejel naslednje sklepe:

SKLEP 28.2.1.: Izvede se humanitarna akcija lovskih organizacij in lovcev za odpravo posledic poplav. Za nakazilo finančnih donacij se odpre poseben podračun. Solidarnostna pomoč se izplača na podlagi Pravilnika o Zelenem skladu LZS.

SKLEP 28.2.2.: Lovska zveza Slovenije za odpravo posledic poplav:

  • prerazporedi znesek 25.000 EUR iz rezervnega sklada, ki ga je oblikoval Upravni odbor LZS (sklep 25.3.2.),
  • prerazporedi znesek 5.000 EUR iz sredstev na SM 1 (1.1. Strokovne službe) in SM 7 (1.3. Delo organov in delovnih teles).

SKLEP 28.2.3.: Članice LZS, ki v poplavah niso utrpele škode, se poziva, da za odpravo posledic poplav donirajo določen znesek v skladu s svojimi zmožnostmi. Če poslovni rezultati članice LZS dopuščajo, se priporoča, da donirajo znesek 10 EUR/člana.

vsem članicam LZS: dopis Humanitarna akcija – poplave

Vsi, ki bi radi pomagali, tako lovske družine, upravljavke lovišč (članice LZS po prvem odstavku 4. člena Pravil LZS) kot tudi območne zveze lovskih družin in druga društva (članice LZS po drugem odstavku 4. člena Pravil LZS) ter posamezniki lahko svoj prispevek nakažejo na namenski račun Lovske zveze Slovenije TRR SI56 0284 3026 5551 066 (NLB d.d).

Na voljo je osnutek donatorske pogodbe, ki jo dopolnite ter podpisano pošljete na naslov Lovska zveza Slovenije, Župančičeva ulica 9, 1000 Ljubljana, ali po e-pošti na lzs@lovska-zveza.si.

Za vse dodatne informacije se lahko obrnete na direktorja Strokovne službe LZS mag. Boža Zakrajška, bozo.zakrajsek@lovska-zveza.si ali na 041 815 206.