Stoletno sporočilo: ohranitev tradicije, varovanje divjadi in okolja

V Lovski zvezi Maribor, ki združuje in povezuje 45 lovskih družin, bo letošnje leto jubilejno.

Mariborski medvojni lovski funkcionarji (arhiv LZ Maribor).

Mineva namreč okroglih sto let od ustanovitve Podružnice Slovenskega lovskega društva v Mariboru. Ustanovljena je bila na pobudo Dragotina Klobučarja, enega od soustanoviteljev Slovenske lovske organizacije leta 1907. Klobučar je tudi prevzel funkcijo prvega predsednika mariborske podružnice SLD, ki je začela delovati z majhnim številom članov; v ohranjenem imeniku jih je naštetih 80, večinoma Slovencev. Mariborska podružnica je ustanovila svoje odseke v sodnih okrajih Maribor, Sv. Lenart v Slovenskih goricah, Slovenska Bistrica, Radlje ob Dravi in Slovenj Gradec.

Imela je tudi izjemno pomembno narodnopolitično poslanstvo, ki ga je uresničevala na različne načine. Najučinkovitejši so bili tako imenovani »lovski dnevi«, ki so jih slovenski lovci v Mariboru vedno dopolnili z bogatim narodnokulturnim programom. Osnovno poslanstvo mariborske podružnice SLD pa je bila skrb za obnovo nekdanjih bogatih staležev divjadi v naravno bogatih revirjih Pohorja, Kozjaka, Dravskega polja in Slovenskih goric. Za Dragotinom Klobučarjem je funkcijo predsednika podružnice prevzel primarij dr. Hugon Robič, ki ga je nasledil primarij dr. Mirko Černič, njega pa dr. Bogdan Pogačnik, ki je bil hkrati podpredsednik Zveze lovskih društev Dravske banovine v Ljubljani.

Primarij Hugon Robič, ugledni zdravnik in lovski funckionar v Mariboru (arhiv LZ Maribor).

Ohranitev divjadi in slovenskih lovišč

Podružnica je med letoma 1930 in 1941 organizirala več odmevnih prireditev, med njimi tudi prvo veliko lovsko razstavo v Mariboru leta 1933. Leta 1938 je bila v mestu ob Dravi že druga velika razstava in istega leta je Maribor gostil še zborovanje osrednjega jugoslovanskega lovskega združenja. Mariborska podružnica SLD je imela 12. decembra 1935 svoj zadnji občni zbor, ki je bil hkrati tudi ustanovni občni zbor novega Lovskega društva Maribor. Za predsednika so izvolili Bogdana Pogačnika, ki je društvo vodil vse do druge svetovne vojne.

V okviru društva so delovali pravni, propagandni in strelski odsek, društvo je imelo tudi svojo knjižnico. Leta 1939 so ustanovili podeželske odseke, prvega za upravno območje občin Selnica ob Dravi in Ruše, drugega pa za upravno območje Pesnice, Jarenine, Sv. Jakoba in Sv. Marjete v Slovenskih goricah. Slovenska lovska organizacija v Mariboru je v letih pred izbruhom druge svetovne vojne odigrala tudi pomembno vlogo pri utrjevanju slovenstva, še zlasti v obmejnih predelih, v katere je po prihodu nacistov na oblast v Nemčiji leta 1933 vse bolj prodirala nemška nacistična ideologija.

Po lovu pred drugo svetovno vojno z bogatim plenom (arhiv LZ Maribor).

Okrajno lovsko zvezo, nato Zvezo lovskih družin Maribor in sedaj Lovsko zvezo Maribor, so po letu 1945 vodili predsedniki: Otmar Cvirn, Lojze Briški, Miro Dobrilovič, Ivo Skerlovnik, Tone Kropušek,  Franjo Ledinek, mag. Edvard Osrajnik,  Branko Vasa, mag. Stanislav Krajnc, Dušan Jukič, Zoran Lešnik, Brane Kurnik in sedaj Marjan Gselman.

Od okrajnega lovskega sveta do Zveze lovskih družin in Lovske zveze

Mariborska podružnica SLD, ki se je leta 1935 preimenovala v Lovsko društvo Maribor, je delovala vse do aprilske okupacije leta 1941, ko je bilo v skladu s sklepi nacističnih okupacijskih oblasti prepovedano delovanje vseh slovenskih društev, tudi lovskega. Prvi povojni občni zbor  je bil 1. decembra 1945. Na njem je bil za predsednika za krajši čas izvoljen predvojni predsednik dr. Bogdan Pogačnik.

23. julija 1946 so bile formirane lovske družine, ki so bile povezane v Okrajne lovske svete. Leta 1950 je bila namesto Okrajnega lovskega sveta ustanovljena Okrajna lovska podzveza Maribor, ki se je po združitvi lovskih organizacij v okrajih Maribor in Slovenj Gradec preoblikovala v novo Okrajno lovsko zvezo Maribor. Leta 1967 je postala Zveza lovskih družin (ZLD) Maribor.

V samostojni Sloveniji se je v začetku 90-ih let minulega stoletja preimenovala v Lovsko zvezo (LZ) Maribor. Leta 2001 so se odcepile lovske družine s koroškega območja in ustanovile novo, samostojno Koroško lovsko zvezo s sedežem v Slovenj Gradcu. Od takrat šteje mariborska Lovska zveza 45 lovskih družin, in je s 2100 člani še vedno največja območna lovska zveza v državi.

Lovske družine, včlanjene v mariborsko območno zvezo, delujejo na pohorskem, slovenskogoriškem in ptujsko-ormoškem lovsko upravljavskem območju. Sedež zveze je od decembra 2015 v novih prostorih na Tržaški cesti 65 v Mariboru, kjer je urejena tudi sodobna multimedijska učilnica.

Danes je poglavitna skrb štajerskih lovcev namenjena ohranitvi vse slabših naravnih razmer za divjad (Foto: Marjan Toš).

dr. Marjan Toš

Shrani permalink.

Comments are closed.