Nevladni naravovarstveni organizaciji Lovska zveza Slovenije (LZS) in Ribiška zveza Slovenije (RZS), ki pod svojim okriljem združujeta blizu 33 tisoč članov, sta danes na skupni tradicionalni novinarski konferenci na ladjici po Ljubljanici predstavili delovanje v iztekajočem se letu in aktualne teme. Tudi sicer se obe organizaciji povezujeta še z drugimi nevladnimi organizacijami, ki so se zavezale k uresničevanju skupnega cilja – usklajenega varovanja narave.
Predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač je predstavil redne letne aktivnosti lovske organizacije, med njimi je izpostavil strokovno znanstveni posvet Slovenski lovski dan, ki ga je Lovska zveza Slovenije pripravila že osmič, letos na temo monitoringa. Tudi sicer lovska organizacija daje velik pomen znanstvenemu raziskovanju na področju lovstva in divjadi. Zagovarja namreč stališče, da mora upravljanje z divjadjo oziroma poseganje v populacije temeljiti na znanstvenih dognanjih in metodah. Ob tem je predstavil primer odločitve resornega ministrstva o povečanem odstrelu jelenjadi, ki mu LZS utemeljeno in odločno nasprotuje. Zaradi žleda in podlubnikov je obnova gozda sicer nujna, a terja celostne ukrepe, ki bi omogočili tudi povečanje prehranskih zmožnosti gozda za divjad, ne pa ponovnega povečanega odstrela jelenjadi. LZS je letos, skupaj še z drugimi partnerji, podpisala sporazum o skupnem sodelovanju hrvaških in slovenskih partnerjev v projektu ohranitve divjega petelina v zahodnih Dinaridih, katerega cilj je ugotoviti, kakšno je dejansko stanje populacije divjega petelina in pripraviti dolgoročne smernice za ohranjanje populacije. Poudaril je, da je LZS letos nadaljevala z aktivnostmi, povezanimi z zaščitnimi tehničnimi ograjami in se aktivno vključevala v reševanje problematike z različnimi ukrepi, ki so prispevali k temu, da je bilo število izgub manjše, kot bi bilo sicer. LZS je do sedaj zabeležila 18 izgub zaradi ograje (predvsem srnjad in jelenjad). Na drugi strani pa se lahko dnevno na slovenskih cestah zgodi tudi več kot 20 povozov. V zvezi z zmanjšanjem povozov je LZS letos izvedla kar nekaj aktivnosti. Prihodnji teden pa bo z Ministrstvom za infrastrukturo podpisala dogovor o avtomatizaciji določanja kritičnih točk povozov in uvedbi sodobnih zaščitnih sredstev, ki bodo odvračala divjad.
Predsednik Ribiške zveze Slovenije dr. Miroslav Žaberl je ob predstavitvi letnih aktivnosti sladkovodnih ribičev poudaril zadovoljstvo, da letos ribiči niso beležili posebnih negativnih učinkov na vodotoke in habitate domorodnih rib. Izpostavil je sodelovanje z Zavodom za ribištvo Slovenije pri predstavitvi problematike sulca- zaščitene ribje vrste v sistemu Natura 2000. RZS je uspešno izpolnjevala svoje zadolžitve po usposabljanjih ribičev in promovirala športni ribolov v slovenskih vodah po sejmih doma in v tujini.. Posebej pa je dr. Žaberl izpostavil letošnje uspehe slovenskih ribičev tekmovalcev, kjer posebej izstopa naslov svetovnega prvaka v lovu rib s plovcem, Jerneja Ambrožiča med več kot 300 tekmovalci s celega sveta.
Dr. Hubert Potočnik, raziskovalec na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, član Strokovno-znanstvenega sveta in Komisije za upravljanje z divjadjo pri LZS, in dr. Ivan Kos, član Strokovno-znanstvenega sveta in predsednik Komisije za upravljanje z divjadjo pri LZS ter profesor na Biotehniški fakulteti UL sta predstavila sta projekt, katerega namen je pridobiti podatke o pojavnosti šakala v Sloveniji in vzpostavitev rednega monitoringa, saj je pojavnost šakala v Sloveniji vedno pogostejša. Predstavila sta sodelovanje in vlogo lovcev pri projektih, kot je ohranitev risa, in pri monitoringu volka. Dr. Boštjan Pokorny, predsednik Strokovno-znanstvenega sveta in član Komisije za upravljanje z divjadjo pri LZS ter dekan Visoke šole za varstvo okolja je predstavil problematiko povozov divjadi in (velikih) zveri na cestah, stanje in izvajanje ukrepov za zmanjšanje povozov. Poudaril je, da je človek razumsko bitje in lahko trk prepreči, žival ga ne more, zato je pomembno, da vozniki spoštujejo prometno signalizacijo in so kot udeleženci v prometu še posebej previdni.
Predsednik Ribiške zveze Slovenije dr. Miroslav Žaberl je predstavil delovanje RZS v letošnjem letu in predstavil še vedno nerešeno problematiko velikega kormorana, v zvezi s katero je RZS Vladi RS poslala protestno pismo. Ribiči od Vlade RS pričakujejo dolgoročno rešitev problema in ustrezno zaščito domorodnih vrst rib. Predsednik komisije RZS za pravna vprašanja Peter Solar je predstavil še vedno nerešen problem dvojne finančne obremenitve ribiških družin, in sicer plačevanje koncesije za ribiško upravljanje (ki jo RD plačujejo Ministrstvu za kmetijstvo – MKGP) in plačevanje vodnih povračil za vodna telesa umetnega nastanka, ki čeprav niso opredeljena kot komercialni ribniki, Ministrstvo za okolje vztraja na plačevanju teh povračil. Skupni učinek teh omenitev, ki je tudi predmet nesoglasij med MKGP in MOP, je posebej pereč v severovzhodni Sloveniji, ribiške družine pa takih bremen finančno ne bodo zmogle pokriti, zato je pod vprašajem tudi njihov obstoj. Dr. Miroslav Žaberl in mag. Igor Miličić, sekretar RZS, sta predstavila še projekt Ujemite naravo!, ki ga RZS izvaja skupaj s Centrom za kartografijo favne in flore. Omenjeni projekt je bil na letošnjem razpisu projektov, ki jih sofinancira Ministrstvo za okolje in prostor RS, ocenjen z največ točkami, in pomeni neposredno pomoč športnih ribičev biološki znanosti in splošnem vedenju o sladkovodnih ribah in drugih vodnih in obvodnih organizmih ter njihovih habitatih v Sloveniji.
Povzetih je le nekaj osnovnih informacij, podrobnejše informacije najdete v priloženem gradivu.
Skupna NK Lovske zveze Slovenije in Ribiške zveze Slovenije
