Siromašenje okolja male divjadi v osrednjih Slovenskih goricah se nadaljuje

Potem ko smo lani večkrat poročali o velikih posegih v naravno okolje v Pesniški dolini, kjer je izginila večina sicer redkih remiz, mejic in grmišč, se posegi nadaljujejo tudi letos.

Mala divjad ostaja brez zavetja

Pred dnevi so zabrneli stroji v Zgornjih Verjanah, v dolini melorirane Drvanje, kjer je padlo še zadnje grmišče ob potoku pri cesti Verjane-Brengova. V tem sicer ozkem grmovnem sloju je našlo varno zavetje nekaj fazanov, ki so zdaj ostali brez varnega domovanja. Grmišče je bilo v celoti posekano, manjše in drobno vejevje pa enostavno odvrženo v potok. V tem delu Drvanjske doline je ostalo nekaj malega kritja za divjad le še v »Trebežu«, pri nekdanji kmetiji Polič in v Turnužu pod kmetijo Rojs, kjer je LD Dobrava uredila manjšo remizo. Pet pred dvanajsto so pridobili to zemljišče in ga začeli urejati za preživetje male divjadi.

Sekanje grmovnih površin se je pred dnevi začelo tudi v Oseku ob jarku pri nekdanjem tranformatorju v bližini ceste Sv. Trojica-Osek-Ivanjci-Gorja Radgona. Tam so že pred leti posekali večji del grmišča, zdaj pa je prišel na vrsto še preostanek. V tem delu lovišča je mala divjad, zlasti fazani, docela izgubljena in nima več pogojev za obstoj.

Veliki posegi so se dogodili tudi ob Pesnici pri Šetarovi in proti Lormanju, grmovne površine pa padajo tudi v drugih delih osrednjih Slovenskih goric. Naravnih pogojev za fazane je tako resnično vedno manj, da o za vedno izgubljenih jerebičjih kitah ne pišemo. V LD Dobrava, na primer, lani jerebic niso več zasledili. Zelo skromna kita je ostala v lenarški Čreti, ki pa je tudi pogosto na udaru, saj prav tako padajo mnoga grmišča, mejice in žive meje pa so že zdavnaj izginile.

Bomo uspeli ohraniti fazane, jerebice, prepelice, poljske zajce?

Lovci sicer bijejo plat zvona, opozarjajo, se pogovarjajo z naravovarstveniki in tudi kmetovalci. K sreči je med njimi tudi nekaj takih, ki lovsko zaskrbljenost razumejo in tu in tam vendarle pustijo kakšno mejico in živo mejo. A kako dolgo še, saj mora biti zemlja obdelana, sicer ni subvencij? Menim, da bi kazalo ponoviti apel Lovske zveze Slovenije iz leta 2017, ko je pozvala nevladne organizacije in slovensko javnost, naj podpre legitimne zahteve lovske organizacije za prekinitev »diktata kapitala« v škodo prostoživečih živali in njihovih ekosistemov.

Apel je vedno aktualen, tudi danes, ko mala divjad marsikje dobesedno izginja iz narave. Tudi zato je namera vodstva LZS, da se mali divjadi (končno) posveti več pozornosti tudi s posebno strokovno komisijo, več kot dobra, in samo upamo lahko, da bo tudi mala divjad deležna vsaj približno tolikšne pozornosti kot srnjad, jelenjad, gamsi, divji prašiči, velike zveri in nekatere ogrožene vrste. Del živega naravnega bogastva niso le te vrste, pač pa tudi fazani, poljske jerebice, poljski zajci in prepelice. Jih bomo uspeli ohraniti tudi za zanamce?

Dr. Marjan Toš

Posledice letošnjih posekov v Verjanah in v Oseku – kaj bo za kritje male divjad na tem območju sploh še ostalo? Foto: Marjan Toš

 

Shrani permalink.

Comments are closed.