Tradicionalno letno srečanje na Kozjaku

Na Vurmatu je bilo tradicionalno srečanje članov zelene bratovščine iz slovensko goriške Lovske družine (LD) Dobrava s prijatelji iz LD Vurmat iz Sv. Duha na Ostrem Vrhu.

Zahvala boginji Diani za plen. Foto: Marjan Toš

Pred lovom je lovce sprejel in nagovoril starešina LD Vurmat Rudi Maček, ki je posebej izpostavil dolgoletno prijateljstvo in sodelovanje obeh kolektivov zelene bratovščine že od leta 1977 dalje. Druži jih predvsem velika skrb in odgovornost za varstvo narave in divjadi v njej, pa tudi ohranjanje lovskih šeg in običajev. Eni in drugo ocenjujejo, da so bili posegi v naravo marsikje usodni za divjad. V Slovenskih goricah so ostali brez fazanov in jerebic, na Kozjaku pa brez divjega petelina in gozdnega jereba. Zato bodo še naprej iskali skupne poti za ohranitev okolja in za preživetje divjadi, je še dejal Maček.

Lov je v revirju II., ki mu domačini rečejo »Pri Rojerju«, vodil lovovodja Dušan Dojnik, ki sta mu pomagala pomočnik Damjan Štiberc in vodja pogona Andrej Dojnik. Lov je bil skrbno načrtovan in zelo varno izveden. Boginja Diana je bila lovcem naklonjena in darežljiva. Še posebej je to občutil Božo Slukan iz Dobrave, ki je po dolgih letih kot član pobratene lovske družine uplenil košuto – junico in bil deležen velikega lovskega blagra.

Po pozdravu uplenjeni divjadi, ki ga je spremljal nepogrešljivi rogist Slavko Štiberc, so se lovski prijatelji in tovariši dalj časa zadržali še na zadnjem pogonu v lovskem domu in si izmenjali izkušnje. Z milozvočnimi melodijami iz lovskega roga je zadnji pogon kulturno obogatil predsednik mariborskih lovskih rogistov Štiberc, sicer tudi član LD Vurmat. Ob slovesu so si obljubili, da se prihodnje leto spet srečajo, najprej v Dobravi in na jesen na Kozjaku.

M. T.

Prijateljsko druženje lovcev Dobrave in Vurmata

Ob zaključku leta 2023 so v Lovski družini (LD) Dobrava v Slovenskih goricah pripravili krajši lov na race za člane pobratene LD Vurmat iz Sv. Duha na Ostrem Vrhu.

Tone Šamperl (v sredini) v družbi lovovodje Jureta Toša in gospodarja LD Dobrava Vlada Steinfelserja. Foto: Marjan Toš

Ta kolektiva zelene bratovščine prijateljsko sodelujeta vse od leta 1977, ko so slovesno podpisali listino o pobratenju in sodelovanju. Lovci iz LD Dobrava odhajajo na Kozjak na lov na gamse, njihovi lovski tovariši iz LD Vurmat pa prihajajo v Slovenske gorice na lov na srnjake. Vsako leto pripravijo tudi po en skupni lov. Na Vurmatu pogon na divje prašiče in jelenjad, v Dobravi pa lov na malo divjad, lisice in fazane.

Po lovu na race so izvedli še tekmovanje v streljanju na glinaste golobe za prvi Božični pokal (ali “račji pokal”) LD Dobrava. Osvojil ga je Tone Anton Šamperl, ki je v finalnem dvoboju premagal strelskega veterana Ivana Bezjaka. Dobre volje in dovtipov na ta račun ni manjkalo, saj je Bezjak veljal za absolutnega favorita.

Na zadnjem pogonu v lovskem domu v Dobravi pa so nazdravili novemu letu z željo, da bi še tesneje sodelovali, se večkrat družili in skupaj skrbeli za ohranitev živega dela narave, v katerega sodi tudi divjad.

Marjan Toš

Lovec je mladim predstavil zvitorepko

Člani zelene bratovščine Lovske družine Vurmat iz Sv. Duha na Ostrem vrhu so se tudi letos odzvali povabilu učiteljic iz podružničnih osnovnih šol Sv. Duh na Ostrem vrhu in Gradišče na Kozjaku.

Lovec Slavko Štiberc z Vurmata v družbi mladih radovednežev. Foto: arhiv LZ Maribor

Z obema šolama lovci že vrsto let dobro sodelujejo in se z njimi družijo v lovišču in lovskem domu. Podružnično Osnovno šolo Gradišče na Kozjaku obiskujejo le trije učenci, zato jih je njihova učiteljica Nataša pripeljala kar na sosednjo šolo na Sv. Duhu na Ostrem vrhu. Tam sta jih pričakali učiteljici Damjana in Viktorija s svojimi 12 učenci. Toliko jih namreč še obiskuje šolo v tem lepem kraju na Kozjaku ob avstrijsko – slovenski meji.

Tema letošnjega predavanja je bila lisica, njeno življenje, obnašanje in vloga v naravnem okolju. Izkušeni vurmaški lovec Slavko Štiberc, tudi dolgoletni član Upravnega odbora Lovske zvez (LZ) Maribor, je šolarjem zelo nazorno predstavil to zver, ki ji otroci radi ljubeznivo rečejo zvitorepka. Učence so na srečanju z lovcem Slavkom presenetile članice ženskega pevskega zbora Lipa, s katerim so skupaj zapeli nekaj lepih lovskih pesmi. Za zaključek najbolj znano in ponarodelo Lisička je prav zvita zver.

Marjan Toš