Lovcu, planincu in naravovarstveniku Francu Ekarju grb občine Preddvor

Občina Preddvor je na slavnostni akademiji obeležila 30 let obstoja in slovesno podelila občinska priznanja in nagrade. Med nagrajenci je bil tudi uspešni gospodarstvenik in nekdanji župan občine Preddvor (2002 – 2006) mag. Franc Ekar.

mag. Franc Ekar z grbom občine Preddvor. Foto: Nataša Zaplotnik

Iz rok župana Roka Robleka je prejel grb občine Preddvor za uspešno vodenje občine in za njegovo vsestransko udejstvovanje na mnogih področjih. Še posebej planinstva in lovstva, katerima je zvest vse življenje.

Leta 1961 je opravil izpit za gorskega reševalca in sodeloval pri številnih gorskih reševanjih. Preživel je tudi padec s helikopterjem. S Tomažem Jamnikom je na prvem državnem tekmovanju Gorske reševalne službe z aki čolni osvojil prvo mesto. V letu 1964 je opravil zahtevni izpit za gorskega vodnika za plezalne vzpone in turno smučanje. Za namene planinskega pohodništva po planinskih poteh, se je na Ekarjevo pobudo leta 1975 oblikoval Planinski vodnik. Bil je tudi pobudnik izgradnje in ureditve Planinskega muzeja v Mojstrani.

Franc Ekar je celo življenje zvest tudi zeleni bratovščini. V Lovski družini (LD) Jezersko je bil starešina in jo je vodil v času izgradnje modernega lovskega doma. Bil je vključen v različne organe območne Zveze lovskih družin Gorenjske. Je srčni naravovarstvenik in zagovornik visokih lovsko-etičnih načel. Z delom se je zapisal globoko v zgodovino slovenskega planinstva in lovstva.

Kot direktor Gorenjskega sejma je zaslužen za odmevne mednarodne razstave Narava-divjad-lovstvo v Kranju, ki so bile odlična promocija slovenskega lovstva in lovske organizacije. Ukvarjal se je tudi z lovsko kinologijo. Ima veliko zaslug za zbiranje zgodovinskega gradiva o lovstvu na Gorenjskem in je soavtor kronike Jezersko lovstvo skozi čas. Vsestransko je pomagal in sodeloval pri izdaji gorenjske lovske kronike Naših petdeset let, v kateri je Zveza lovskih družin Gorenjske kronološko in kompleksno predstavila vse gorenjske lovske družine

Je plodovit lovski pisec in publicist, sodelavec revije Lovec, objavlja pa tudi v drugih domačih in tujih naravovarstveno usmerjenih revijah.

dr. Marjan Toš

Snidenje koroških in gorenjskih lovskih legend

Potem ko je bil nekdanji župan in sedanji podžupan koroške občine Železna Kapla-Bela Franc Jožef Smrtnik na nedavnih deželnih volitvah izvoljen v koroški deželni zbor, so se z njim v Kortah srečali lovski tovariši in prijatelji Franc Ekar, Jure Markič in Joško Muri.

Lovski tovariši Franc Ekar, Franc Jožef Smrtnik, Jure Markič in Joško Muri (od leve). Foto: arhiv Franc Ekar

Velika »četverica« gorenjskih in koroških lovskih legend je vzpostavila dobro sodelovanje med občinami in ljudmi na obeh straneh Karavank. V topli izbi trdne slovenske koroške domačije Smrtnikovih v Kortah so se pogovarjali o tem in onem, največ seveda o lovu in poleg obujanja spominov skupaj razmišljali, kako lovstvu povrniti nekdanji ugled, veljavo in spoštovanje.

V sosednji Koroški s tem nimajo težav, na naši strani Karavank pa ugled in spoštovanje lovstva upadata. Slovenska kmetija Smrtnikovih v Kortah že več kot pol tisočletja kljubuje vsem viharjem in ostaja trdna slovenska postojanka. Tudi zdajšnji rod gospodarjev ohranja tradicijo naprednega kmetovanja in utrjevanja slovenskih korenin. Smrtnikova kmetija v Kortah leži na okoli 940 metrov nadmorske višine. Svojčas so redili nad dvajset repov govedi in imeli več kot petdeset ovac. Preden so docela opustili živinorejo, so imeli še par krav in prašičev za domačo rabo. Smrtnikovi imajo tudi lastno lovišče.

Franc Smrtnik s trofejo jelena iz lastnega lovišča. Foto: arhiv Franc Ekar

Letošnje srečanje »štirih«, kot ga je poimenoval mag. Franc Ekar, nekdanji župan gorenjske občine Preddvor, je bilo sicer namenjeno pogovoru s Francem Jožefom Smrtnikom po njegovi uspešni izvolitvi v koroški deželni zbor. Smrtnik, poznan tudi kot član družine »pojočih bratov«, je povedal, da njegova izvolitev koroškim Slovencem veliko pomeni, in da bodo lahko še naprej pisali zgodovino slovenske manjšine na  Koroškem. Sam je vse življenje odločni borec za pravice slovenske narodne skupnosti na Koroškem in se je z dejanji izkazal tudi kot dolgoletni slovenski župan občine Železna Kapla-Bela. Novi poslanec deželnega zbora je v zahvali po sprejemu čestitk za izvolitev poudaril veliko odgovornost, ki jo čuti do slovenske manjšine na Koroškem. V preteklosti se je Smrtnik še posebej izkazal s prizadevanji pri  postavljanjih dvojezičnih napisov.

Na  prijateljskem, »lovsko-narodnopolitičnem« in stanovskem srečanju z novim slovenskim deželnim poslancem na Koroškem, je stekla beseda tudi o varovanju narave in o upravljanju z visoko divjadjo, predvsem z jelenjadjo. Prevladalo je enotno mnenje, da je kljub spremembam v okolju še vedno mogoče uveljaviti sonaravnost med prostoživečo divjadjo in gozdom. In tudi sobivanje človeka z njo. Ne samo na koroški, pač pa tudi na gorenjski strani Karavank.

Kot je za konec povedal Ekar, je bilo srečanje zelo sproščeno in polno lepih spominov. Medtem, ko so v mogočni kmečki hiši modrovali in obujali spomine, se je zunaj na senožetih in ob gozdu varno in brezskrbno »sprehajala« jelenjad. To pa so prizori, ki pravega lovca vedno ganejo, je še pripomnil Ekar in dodal, da bo »četverica« s srečanji nadaljevala tudi v prihodnje.

Marjan Toš