Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) in Lovska zveza Slovenije (LZS) sta upravljavce lovišč ponovno pozvala k doslednemu izvajanju vseh preventivnih ukrepov za preprečevanje vnosa in širjenja afriške prašičje kuge (APK). Bolezen, ki je med domačimi in divjimi prašiči izjemno nalezljiva in smrtonosna, v Sloveniji sicer še ni bila potrjena, vendar so primeri že dolgo prisotni v sosednjih državah, kot so Italija, Madžarska in Hrvaška, zato je tveganje za pojav te bolezni tudi v Sloveniji visoko.
Afriška prašičja kuga ni nevarna za ljudi, vendar povzroča ogromno gospodarsko in okoljsko škodo, saj v primeru izbruha pomeni izgubo številnih domačih in divjih prašičev, prepoved izvoza mesa. Ker cepivo proti APK ne obstaja, so preventivni ukrepi edino učinkovito sredstvo zaščite pred to boleznijo, ki lahko usodno vpliva na domačo prašičerejo.
ZGS in LZS ugotavljata, da se je v zadnjih letih pozornost pri izvajanju biovarnostnih ukrepov zmanjšala, zato sta upravljavce lovišč in lovce ponovno opozorila na pomen njihovega izvajanja, spomnila pa sta tudi na ukrepe, ki bodo veljali v primeru potrjenega primera APK v Sloveniji. »Afriška prašičja kuga je bolezen, ki jo največkrat razširi človek – z okuženo opremo, hrano ali premikanjem mesa okuženih živali. Zato lahko z odgovornim ravnanjem zmanjšamo verjetnost vnosa v Slovenijo,« poudarjajo na ZGS in LZS.
Ključni preventivni ukrepi za čim bolj učinkovito preprečevanje APK so:
- Pred in po lovu morajo lovci temeljito razkužiti obutev, vozila, orožje in opremo, ki pridejo v stik z divjadjo ali okoljem.
- Po lovu lovci ne smejo obiskovati prašičjih farm, zlasti če so bili v stiku z divjimi prašiči.
- Lovskih psov naj lovci ne uporabljajo zaporedno v različnih loviščih brez razkuževanja.
- Ostankov uplenjenih živali naj lovci ne puščajo v naravi – odstranjevanje drobovine naj poteka po navodilih veterinarske službe.
- Ne prinašajo naj mesa ali izdelkov iz prašičev iz držav, kjer je bolezen prisotna (npr. Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija, Romunija, Madžarska in Italija).
- Če opazijo poginjenega ali obolelega divjega prašiča, naj o tem takoj obvestijo Center za obveščanje (112).
ZGS kot strokovna institucija tudi s področja upravljanja prostoživečih živali v gozdovih v okviru svojih osmih lovišč s posebnim namenom že več let izvaja stalni monitoring populacije divjih prašičev in njihov intenziven odstrel z namenom zmanjšanja njihove populacije, izobražuje lovce in spodbuja k doslednemu izvajanju biovarnostnih ukrepov. S tem ZGS aktivno prispeva k zmanjšanju tveganj in krepitvi odgovornega upravljanja z divjadjo. »Zavedamo se, da je za ohranitev zdravja populacije divjih prašičev in posledično varovanja domače prašičereje nujno skupno, usklajeno delovanje vseh deležnikov – lovcev, veterinarjev, kmetov in strokovnih služb, pa tudi posameznikov, saj je v nekaterih državah bolezen najverjetneje vnesel človek, ne obolela žival. Zato apeliramo tudi na kmetijski sektor in splošno prebivalstvo, da se zaveda pomena spoštovanja preventivnih ukrepov, saj so ravnanja v okviru lovstva oziroma upravljanja populacij divjih prašičev le del celotne strategije,« izpostavljajo na ZGS.
Dodatne informacije:
https://www.lovska-zveza.si/wp-content/uploads/2025/11/Pozor-Afriska-prasicja-kuga.pdf
