Anketa: sobivanje z velikimi zvermi

Vabljeni k sodelovanju v anketi na temo sobivanja z velikimi zvermi v sklopu projekta 4PETHABECO (Krepitev sodelovanja za reševanje družbeno-okoljskih izzivov EUSAIR paradne pobude PET HAB ECO), Interreg IPA ADRION 2021-2027.

Foto: Pixabay

V sklopu projekta si projektni partnerji prizadevamo razviti skupno strategijo in akcijski načrt, ki se nanaša na jadransko-jonsko regijo, za trajnostno upravljanje habitatov velikih zveri in izboljšanje sobivanja.

Vaše izkušnje in mnenja so ključnega pomena za oblikovanje učinkovitih in vključujočih pristopov za sobivanje z vrstami, kot so volk, ris in medved. Anketa je dostopna v več jezikih, tudi v slovenščini.

🔗https://1ka.arnes.si/4PETHABECO

Vaše sodelovanje bo neposredno prispevalo k soustvarjanju skupne vizije in praktičnega načrta za izboljšanje sobivanja z velikimi zvermi. Izpolnjevanje ankete vam bo vzelo približno 10–15 minut.

Anketa vključuje nekaj strokovnih izrazov , ki so morda novi ali manj poznani. Spodaj so kratke razlage ključnih izrazov:

  • Občanska znanost: Aktivno vključevanje neprofesionalnih znanstvenikov (npr. lokalnih prebivalcev, prostovoljcev) pri zbiranju podatkov, monitoringu ter ostalih  raziskovalnih dejavnostih. Ta pristop krepi preglednost in sodelovanje skupnosti v naravovarstvenih projektih.
  • Živi laboratorij (Living Lab): Praktično, participativno okolje, kjer deležniki skupaj preizkušajo in razvijajo inovativne rešitve. V našem primeru se izraz nanaša na mrežo živih laboratorijev na pilotnih lokacijah, ki jih izberejo projektni partnerji, kjer se sooblikujejo in izvajajo nove rešitve za izboljšanje sobivanja  z velikimi zvermi.
  • Ekološki koridorji: Naravni ali delno naravni krajinski elementi, ki povezujejo habitate in omogočajo varno gibanje prostoživečih živali. Ti koridorji so ključni za ohranjanje genske raznovrstnosti in zmanjševanje konfliktov med ljudmi in živalmi.
  • Skupnostne pobude za sobivanje: Lokalno vodene dejavnosti, ki spodbujajo harmonično sobivanje ljudi in velikih zveri. Sem sodijo izobraževalni programi, ukrepi za zaščito rejnih živali, trajnostni pristopi upravljanja in trajnostne oblike turizma, ki koristijo tako ljudem kot naravi.
  • Ekosistem: Dinamični naravni sistem, ki ga sestavljajo živi organizmi (rastline, živali, mikroorganizmi) in neživi elementi njihovega okolja (tla, voda, zrak). Življenjska združba vključuje organizme, ki so med seboj in z okoljem v stalnih interakcijah. Ekosistemi so temelj biotske raznovrstnosti in ekološkega ravnovesja.
  • Ekosistemske storitve: Koristi (dobrine in storitve), ki jih ljudje prejemamo od ekosistemov, kot so čista voda, opraševanje, uravnavanje podnebja in priložnosti za rekreacijo. Te storitve so bistvene za dobrobit ljudi in trajnostni razvoj.
  • Habitat: Naravno okolje, v katerem določena vrsta živi, se prehranjuje in razmnožuje.  Vključuje vse potrebne vire, kot so hrana, zavetje in mesta za razmnoževanje.
  • Zavarovano območje: Geografsko opredeljen prostor, ki ga človek upravlja z namenom obnove, ohranjanja in  dolgoročnega varstva narave, vključno z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemskimi storitvami. Ta območja imajo ključno vlogo pri ohranjanju habitatov in vrst.

Za dodatna vprašanja ali informacije nas kontaktirajte.

Projektna ekipa 4PETHABECO
Znanstveno-raziskovalno središče Koper
https://www.zrs-kp.si/projekti/mednarodni-projekti/4pethabeco/

Vlada sprejela predlog novele zakona o ohranjanju narave

Vlada Republike Slovenije je 4. septembra sprejela predlog novele Zakona o ohranjanju narave, ki med drugim ureja tudi področje velikih zveri in invazivnih tujerodnih vrst.

Foto: Urša Kmetec

Interventno ukrepanje v primeru neposrednega ogrožanja, ki ga povzročajo velike zveri

Novela zakona naj bi zagotovila večjo varnost državljanov pred velikimi zvermi. Pristojnosti in naloge Zavoda za gozdove in upravljavcev lovišč bodo natančneje določene, predlagan je nov sistem interventnega ukrepanja v primeru ogroženosti življenja ali zdravja ljudi zaradi velikih zveri.

Interventno ukrepanje predvideva kot prvi korak klic na številko 112 – ta sporoča naprej odgovornim osebam. Ukrepa odgovorna oseba upravljalca lovišča za interventno ukrepanje, vsak na svojem območju, če sam ne zmore, ukrepa upravljalec lovišča s posebnim namenom. Ministrstvo za naravne vire in prostor odloči o odstrelu, če je ta potreben.

V primeru ukrepa v naselju se dogodek sporoči policiji, ti varujejo lovce in prebivalce, delujejo usklajeno z vodjo odstrela. Zaključek interventnega ukrepanja razglasi odgovoren nosilec intervencije, seznani nadrejene, ministrstvo in Zavod za gozdove Slovenije.

Ureditev področja invazivnih tujerodnih vrst

Področje invazivnih tujerodnih vrst bo urejeno v skladu z evropsko uredbo o invazivnih tujerodnih vrstah. Določene bodo pravice in obveznosti deležnikov v zvezi z invazivnimi tujerodnimi vrstami, uzakonjen bo sistem hitrega ukrepanja za nujno odstranitev ob prvem pojavu invazivne tujerodne vrste.

V zakonu se določajo pristojni organi, določa se, kakšni so ukrepi za preprečitev vnosa in širjenja, ureja se protokol zgodnjega odkrivanja in hitre odstranitve, postopki v zvezi z izdajo in odvzemom dovoljenj za odstopanja od omejitev ter nadzor in sankcije za izvajanje. Pristojni organi in izvajalci ukrepov bodo ministrstvo, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave ter inšpekcija za naravo, v sodelovanju z drugimi pristojnimi inšpekcijami, Finančna uprava, Zavod za gozdove Slovenije, Zavod za ribištvo ter upravljalci infrastrukture in javnih površin.

Določajo se prekrški in nadzor za kršitve, za vnos invazivne tujerodne vrste je za pravno osebo zagrožena globa od 40.000 do 70.000 eur, za posameznika od 1.000 do 2.000 eurov.

Ureditev problematike vožnje v naravi

Kot zagotavljajo na Ministrstvu za naravne vire in prostor, se s predlagano novelo upoštevajo tudi številne pobude civilne javnosti, naj se uredi problematika glob in prekrškov na področju vožnje v naravi.

Inšpekcija in policija bosta lahko ustavili tudi kolesa, ki vozijo v naravi nezakonito izven utrjenih poti. Možen bo zaseg in odvzem vozila že po prvi ponovitvi prekrška kjerkoli v naravi. Naravovarstveni nadzorniki bodo lahko vpogledali v zbirke podatkov in tudi prepovedali nadaljevanje kršitve vožnje. Strožje bodo globe za prekrške – za vožnjo z motornimi vozili pri fizični osebi bo na primer globa od 1.000 do 2.000 evrov.

Vir: gov.si