V Jakobskem Dolu v Slovenskih goricah je bila slovesnost v počastitev 80-letnice ustanovitve Lovske družine (LD) Jakob.
LD Jakob je nastala jeseni leta 1945 iz Lovske zadruge Jakob. Danes šteje 22 članov in upravlja z 2166 hekatrov velikim nižinskim loviščem, v katerem je poglavitna vrsta divjadi srnjad. Slovesnosti ob 8-letnici so se udeležili predstavniki in praporščaki sosednjih LD in LD Mala Nedelja, predstavniki vseh društev v kraju, predsednik KS Jakobski Dol Marko Šnajder, ravnateljica OŠ Zdenka Ekselenski in duhovnik jakobske župnije Marko Veršič.
Med gosti sta bila tudi podpredsednik LZS in predsednik LZ Maribor Marjan Gselman, ki je bil slavnostni govornik in pesniški župan mag. Gregor Žmak. Oba sta se jakobskim lovcem zahvalila za njihovo požrtvovalno delo za ohranitev narave in divjadi.
O bogati zgodovini tega prizadevnega kolektiva zelene bratovščine in naporih za ohranitev naravnega okolja za preživetje divjadi, je spregovoril starešina LD Jakob Danijel Valentan. Poleg iskrene zahvale članom vseh generacij lovcev je opozoril tudi na najbolj žgoče probleme, s katerimi se soočajo lovci v tem delu Slovenskih goric. Med njimi so predvsem čedalje slabši naravni pogoji za ohranitev divjadi, še zlasti poljskih kur. Razvejano je tudi njihovo društveno delovanje, skrbijo za lovsko strelstvo, kinologijo, ohranjajo lovske šege in navade in so trdno povezani z vsemi društvi v KS Jakobski Dol.
V bogatem in doživetem kulturnem programu so nastopili rogisti Lovske zveze Maribor, Mladinski pevski zbor OŠ Jakobski Dol, Nika Matečko in Aleš Partlič ter trio Šerbinek. Jubilej jakobske zelene bratovščine je pritegnil mnoge domačine in okoličane, predvsem kmete in druge lastnike zemljišč, s katerimi lovci dobro sodelujejo in skupaj skrbijo za ohranitev naravnega okolja za preživetje divjadi.
Ob okroglem jubileju je LD Jakob izdala zbornik, ki je nadvse dragocen prispevek v zakladnico slovenskega lovskega zgodovinopisja in je vsebinsko izredno bogat. Uredil ga je Peter Mulec, nekdanji dolgoletni starešina LD Jakob, lektorirala in grafično uredila pa dr. Ana Koritnik.
M. T.
