Posvet starešin LD: Lovci želijo jasna navodila, kako izvajati novosti, ki jih prinašajo spremembe lovske zakonodaje

Spremembe novele Zakona o divjadi in lovstvu prinašajo številne novosti, o katerih lovci še nismo prejeli jasnih navodil, kako jih izvajati. Nabralo se je mnogo vprašanj, zato je Lovska zveza Slovenije 2. decembra v Celju sklicala posvet vseh starešin lovskih družin, na katerega so bili vabljeni tudi predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP).

Foto: Urša Kmetec

Po uvodnem nagovoru predsednika Lovske zveze Slovenije Alojza Kovšce zbranim starešinam lovskih družin je novosti, ki jih prinašajo spremembe lovske zakonodaje, povzela mag. Urška Srnec, vodja sektorja za lovstvo MKGP. Pravilnik o označevanju parkljaste divjadi in evidentiranju divjadi po odvzemu, Pravilnik o dovolilnici za lovske goste in Pravilnik o izvajanju izrednega posega na nelovnih površinah in uporabi lovskega orožja na nelovnih površinah so že sprejeti, v kratkem pa naj bi bil potrjen tudi Pravilnik o uporabi lovskih psov v lovišču, je povedala.

Kaj hitro se je izkazalo, da so novosti jasne zgolj na papirju, ne pa tudi, kako naj jih lovci izvajajo v praksi.

Kako bo dejansko potekalo izdajanje dovolilnic za lovske goste od 1. januarja 2026? Zakaj dovolilnic lovske družine ne morejo kupiti na zalogo? Koliko časa bo preteklo od vloge, preverjanja plačila do dejanske izdaje dovolilnice? Bodo gostje dovolilnice lahko kupili z gotovino? Se lahko gostu izda tudi brezplačna oziroma t.i. protokolarna dovolilnica? Kako urediti dovolilnice za lovskega gosta, ki bo želel loviti v petih različnih lovskih družinah? Za razliko od drugih držav, na primer Hrvaške, se bo lovsko dovolilnico namreč izdalo za posamezno lovišče in ne za vso državo. Lovsko dovolilnico bo tuji lovski gost plačal izdajatelju dovolilnice – Lovski zvezi Slovenije, ki bo sredstva morala zbirati na posebnem računu in jih bo lahko šele konec leta posredovala na račune lovskih družin, kar pomeni veliko administrativno obremenitev in stroške. In kaj dovolilnice sploh pomenijo? Predstavniki lovskih družin so se strinjali, da dovolilnice ne bi smele pomeniti zgolj plačilo ‘papirja’, ampak bi morale služiti zavarovanju tujega lovskega gosta.

Mag. Srnec je pojasnjevala, kako bo po novem potekalo označevanje parkljaste divjadi z vezico. Na dejstva, da vsi lovci niso računalniško pismeni, da nimajo pametnih telefonov, da v vseh zbiralnicah ni interneta ter da je povprečna starost lovcev 58 let, je odgovorila, da gre svet naprej in da morajo korak naprej storiti tudi lovci, sicer nas bo vse povozil čas. Mag. Srnec je izpostavila tudi, da evidenčnih knjig v fizični obliki po zakonu ne bo več potrebno voditi, da prav tako ne bo več zakonsko obvezno izvajati letnega pregleda odstrela in izgub ter da se ukinja obvezno zbiranje čeljusti parkljaste divjadi od 1. maja 2026. Pri tem so lovci zastavili vprašanje, zakaj se spreminja sistem, ki deluje in je dober? “Če ne zbiramo več čeljusti, izgubimo podatke o realni starosti parkljaste divjadi in stroko vržemo v smeti,” je prepričan Kovšca in predlagal poseben posvet na to temo.

Prispevek s posveta starešin si boste lahko ogledali v decembrski oddaji Dober pogled.

Vodja sektorja za lovstvo MKGP mag. Urška Srnec je zbranim starešinam predstavila obveznosti iz novih pravilnikov. Foto: Urša Kmetec

Za izvajanje izrednih posegov na nelovnih površinah bo Lovska zveza Slovenije morala v okviru javnih nalog usposobiti vsaj dva lovca na vsako lovsko družino, za to pa bo morala zagotoviti lastna sredstva. Če država plača zavarovanje poklicnim lovcem, ki bodo izvajali intervencije, zakaj ne zavaruje tudi lovcev iz lovskih družin? Če je to mogoče za gasilce, zakaj to ni izvedljivo za lovce? Lovske družine bodo lahko izvajale izredni poseg na nelovnih površinah, ne bodo pa tega dolžne storiti, je poudarila mag. Srnec in dodala, da bo v tem primeru to dolžnost lovišč s posebnim namenom. A kako bodo poklicni lovci iz lovišč s posebnim namenom vedeli, kam v določeno lovišče priti, kdo bo obveščal inšpektorja, policijo, kdo jih bo spremljal?

“Zakone je enostavno pisati, težje jih je izvajati,” je poudaril predsednik LZS Alojz Kovšca. (Od leve proti desni) podpredsednika LZS Miran Štrukelj in Marjan Gselman, Urška Srnec, Alojz Kovšca, dr. Matevž Adamič (MKGP) in lovski inšpektor Igor Simšič. Foto: Urša Kmetec

Predstavniki lovskih družin so ob koncu posveta razočarano ugotavljali, da jim država nalaga vedno večje obveznosti in spreminja tudi tiste stvari, ki dobro delujejo. Od ministrstva so pričakovali, da bodo prejeli povsem konkretne odgovore, o tem, kako izvajati novosti, ki jih prinašajo novi pravilniki, ter zahtevali, da dobijo pisna navodila ministrstva.

“Država lovcem, ki so prostovoljci, nalaga vedno večje obveznosti.” Foto: Urša Kmetec

Srečanje kmetov in lovcev v sončni Dobravi

Pri lovskem domu v Dobravi v Slovenskih goricah je bilo tradicionalno jesensko srečanje kmetov, lastnikov zemljišč in gozdov ter številnih domačinov s člani zelene bratovščine.

Prijetno druženje v jesenskem soncu. Foto: Marjan Toš

Lovska družina (LD) Dobrava s kmeti in ostalimi krajani zelo dobro sodeluje, kar je potrdil tudi množični obisk srečanja. Prišli so domačini iz Zg. in Sp. Senarske, iz Zg. in Sp. Verjan, iz Oseka, Brengove, Cogetincev, Čagone, Peščenega Vrha, od Svete Trojice in še iz nekaterih krajev, Vse so prijazno sprejeli in jim segli v roke najvišji predstavniki lovske družine na čelu s starešino Francem Slekovcem, gospodarjem Vladom Steinfelserjem in tajnikom Marjanom Kocuvanom.

V lepem sončnem popoldnevu se je lovcem in prijateljem zelene bratovščine pridružil še dolgoletni novinar in urednik Tomaž Kšela, sicer predsednik civilnega združenja Slovenskogoriški forum iz Cerkvenjaka, ki se ukvarja tudi z naravovarstvenimi temami. Lovce je z obiskom počastil tudi znani turistični delavec Alojz Firbas iz turistične kmetije Firbas v Cogetincih, ki z lovci in LD Dobrava pogosto sodeluje.

Za okusni, pravi lovski srnjakov golaž, je poskrbel mojster kuhalnice Vinko Kocuvan, Alenka in Branko Kavčič pa sta ga na veliko delila obiskovalcem. Na voljo je bil tudi domači rženi kruh, domačinka Ivanka Ploj iz Oseka pa je vnovič presenetila z okusnimi domačimi sladicami. Med njimi je bil pravi domači štrudelj in orehovi rogljički. Nihče ni bil žejen, tudi osvežilnih napitkov in domačega vina je bilo dovolj.

Za nekoliko večji lovski pridih srečanja so poskrbeli člani komisije za lovsko strelstvo pri LD Dobrava Srečko Hojnik, Dominik Slekovec, Ivan Turčin, Jure Toš in Srečko Čuček, ki so obiskovalcem predstavili strelske spretnosti. Glinasti golobi so kot za šalo leteli v prah in pepel. Prijetna družba je ostala skupaj do poznih večernih ur in se razšla z obljubo, da se letu obsorej spet snidejo.


M. T.

Lovci in gasilci v Dobravi združili moči

V okviru letošnjega programa dela je Lovska družina (LD) Dobrava v Slovenskih goricah organizirala tradicionalno spomladansko delovno akcijo pri lovskem domu.

Dobravški lovci med krajšim počitkom po čiščenju gozda. Foto: Marjan Toš

Lovci so očistili okolico doma, poravnali travišče, navozili nekaj gramoza in peska na cestišče, očistili okolico strelišča in gospodarskega objekta. Poleg tega so se lotili še čiščenja bližnjega gozda, v katerem tu in tam še vedno najdejo odpadne plastenke in pločevinke, ki jih sprehajalci malomarno odvržejo v gozd, namesto da bi jih odnesli v posode za smeti, ki so ob lovskem domu.

Lovcem so letos priskočili na pomoč še gasilci iz Prostovoljnega gasilskega s društva Sv. Trojica. Temeljito so jim oprali in počistili streho gospodarskega objekta in žlebove, ki so bili polni nanosov listja in suhega vejevja. Lovci in gasilci v občini Sv. Trojica zelo dobro sodelujejo.

Gasilcem je vedno na voljo travnik ob lovskem domu za praktično usposabljanje pionirjev in mladincev. Ker letos praznujejo 150-letnico delovanja, jim bodo lovci priskočili na pomoč junija pri izvedbi njihovega osrednjega praznika. Poskrbeli bodo, da bodo njihovi številni gostje lahko okusili tudi srnjakov golaž, je po opravljeni akciji povedal starešina LD Dobrava Franc Slekovec.

M. T.

Gasilci so temeljito očistili streho in žlebove. Foto: Marjan Toš

Na Golteh so se predstavili tudi lokalni lovci

Ob zaključku poletne sezone so 8. septembra na Golteh pripravili poseben dogodek, ki so ga popestrili tudi gasilci PGD Mozirje, policisti Policijske postaje Mozirje in lokalni lovci.

Foto: Katja Mrkonjić

Predstavitvena stojnica Lovske družine (LD) Oljka je bila opremljena z informativnim materialom in gradivi, ki jih je pripravila Lovska zveza Slovenije (LZS). Stojnica je bila zasnovana tako, da je obiskovalcem omogočila vpogled v delovanje LZS, njihove projekte in aktivnosti, s poudarkom na ohranjanju narave in varovanju živalskih vrst.

Odziv obiskovalcev je bil izredno pozitiven, saj so mnogi pokazali veliko zanimanja za teme, ki smo jih predstavljali. Največ vprašanj so imeli glede delovanja lovskih društev in njihove vloge pri ohranjanju naravnega ravnovesja ter skrbi za živali. Veliko ljudi je želelo izvedeti več o tem, kako lovska društva prispevajo k upravljanju z divjadjo, ohranjanju habitatov in oskrbi divjih živali, še posebej v zimskem času, ko so pogoji za preživetje bolj zahtevni.

Z veseljem sem odgovarjal na njihova vprašanja in delil informacije o odgovornem lovu, vzdrževanju populacij divjadi in ohranjanju naravnega okolja. Obiskovalcem smo prav tako delili promocijski material, ki je vseboval dodatne informacije o delu LZS in njihovih projektih, izvode revije Lovec in material za otroke. Stojnica je bila ves čas dobro obiskana, kar je pokazalo, da javnost vse bolj zanimajo naravovarstvene teme in vloga lovskih društev pri tem pomembnem delu.

Damir Mrkonjić, LD Oljka

Obisk na Lovski zvezi Maribor

Danes bi vam rad opisal čudovit dan, ki sem ga preživel s sošolci in prijatelji. Z našim šolskim planinskim krožkom Veseli koraki smo se odpravili na obisk Lovske zveze Maribor. Tega dne smo se vsi veselili.

Foto: arhiv LZ Maribor

Ko smo prispeli, so nas pričakali nasmejani in veseli lovci. Medtem, ko smo hodili do sejne sobe, smo se vsi čudili svetlikajočim pokalom. Lovci so nam povedali, da lov sega daleč v preteklost, in da brez njega ne bi preživeli. Nastal bi kaos, bilo bi veliko več bolezni, živali bi pojedle vse pridelke.

Spoznali smo veliko živali. Veliko smo zvedeli o srni, o kateri je bilo razstavljenih veliko zanimivosti. Spoznali smo tudi opremo lovca. Povedali so nam, da mora pravi lovec imeti klobuk, nahrbtnik, daljnogled, lovsko obleko, svetilko in najpomembneje: pravega lovskega psa. Nato smo odšli v drugo sobo, kjer smo videli nagačene živali. V naslednji sobi smo si ogledali tudi različne živalske kosti in zanimivosti. Pogovorili in ogledali smo si, kje vse živali živijo, npr. gams v območju Triglavskega narodnega parka. Na razstavi je bila tudi posebna žival – srna z rogovi. Narava je res polna presenečenj.

Zelo smo se nasmejali, ko so lovci začeli zbijati šale. Ko smo si ogledali zajca, so rekli da ima 20 nog (4 kosmate, 2 pristajalni, 2 skakalni, 2 sprednji, 2 zadnji, 2 desni, 2 levi, 2 daljši in 2 krajši). Nato pa drugi vic. Kako ločiš srake po spolu? Samec je črno-bel in samica je belo-črna.

Lovcem smo se zahvalili, da so si vzeli toliko časa, da so nam povedali, kdo je lovec, kaj je lov in kakšen pomen ima lovljenje. Podarili so nam še urnik, križanko in zgodbo. Povedali so nam tudi, da smo prva skupina v njihovih novih prostorih in da so zelo veseli našega obiska.

Majhni in veliki planinci smo preživeli čudovit in poučen popoldan.

Nikola Kolman, 5. a, Osnovna šola Pesnica

FOTO: Simulacijska vaja 2022 – afriška prašičja kuga pri divjih prašičih

Uprava republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je 22. oktobra na lokaciji športnega letališča Prilozje pri Metliki organizirala simulacijsko vajo afriške prašičje kuge (APK). Vabilo je bilo poslano tudi na Lovsko zvezo Slovenije, ki sta jo na vaji zastopala mag. Božo Zakrajšek in Gregor Bolčina.

Dr. Gorazd Vengušt iz Veterinarske fakultete in mag. Božo Zakrajšek iz LZS pri ogledu kadavra divjega prašiča. Foto: Gregor Bolčina

Lovska zveza je bila lani prisotna na »suhi« simulacijski vaji, ki je potekala preko aplikacije MS Teams, kjer je šlo za teoretičen prikaz usposobljenosti posameznih organizacij pri izbruhu APK pri divjih prašičih, letos pa za praktičen prikaz določenih aktivnosti na terenu. Organizator je poleg Zveze lovskih družin (ZLD) Bela Krajina in lovcev z že opravljenim usposabljanjem za iskalce poginulih divjih prašičev, ki so kasneje sodelovali pri aktivnem iskanju divjih prašičev v gozdu, povabil tudi predstavnike Zavoda za gozdove Slovenije, Nacionalni veterinarski inštitut (NVI), Direktorat za gozdarstvo in lovstvo, civilno zaščito in Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije ter številne druge udeležence, med drugim tudi tudi uradne veterinarje iz vseh območnih enot UVHVVR V Sloveniji.

Na prizorišču je bil postavljen šotor, kjer smo povabljeni poslušali pozdravni govor generalnega direktorja UVHVVR Matjaža Gučka. Sledila je predstavitev vaje in njen namen, ki ga je pripravila mag. Breda Hrovatin, vodja sektorja za zdravje in dobrobit živali pri UVHVVR ter predavanje Jedrt M. Wernig iz Sektorja za zdravje in dobrobit živali pri UVHVVR o afriški prašičji kugi pri divjih prašičih oziroma situaciji glede APK pri nas in po svetu.

Podrobno je bil predstavljen Zakon o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih, vezano na postavitev suma in potrditev bolezni ter aktivacijo strokovne skupine in Državno središče za nadzor bolezni ter določitev območja in ukrepov. Nato je mag. Ivan Ambrožič iz Sektorja za hrano in krmo pri UVHVVR predstavil postavitev, naloge in delovanje ter opremo zbirnega mesta. Pri tem mu je pomagala tudi Špela Vidrih, ki je zastopala NVI, v sklopu katerega deluje tudi Veterinarsko higienska služba.

Predstavnica podjetja Progrips, ki je edino specializirano podjetje v Sloveniji za zaščitno opremo proti APK je predstavila opremo za preprečevanje širjenja APK in visokokakovostni lovski program. Predstavnik naše največje farmacevtske družbe Krka je predstavil biocidni pripravek za razkuževanje Ecocid S. Sledila je še predstavitev praktičnega dela, kjer smo se udeleženci razdelili v skupine in – predstavitev delovnih »postaj«. Nato se je praktični del simulacijske vaje res pričel.

Praktični del je zajemal aktivacijo skupine za iskanje divjih prašičev (največ je bilo naših lovcev iz Bele krajine), biovarnost, odvzem vzorcev, razkuževanje vozil in opreme, prikaz delovanja dezinfekcijske točke in postopek od najdbe poginulega divjega prašiča v gozdu do obvestila NVI o tem in prikaza odvoza kadavra iz gozda, samega vzorčenja pri poginulih divjih prašičih ter prikaza odstranjevanja kadavrov in dezinfekcije udeležencev, opreme in vozil.

Lahko rečem, da je simulacijska vaja izvrstno uspela in lahko tudi pohvalim lovce za aktivno sodelovanje pri iskanju poginulih divjih prašičev v gozdu, ki ga je bilo mogoče vseskozi spremljati v živo na zaslonu računalnika v šotoru. Lovci smo še enkrat več dokazali svoje znanje, pripravljenost in odločnost pri nalogah za preprečevanje in izkoreninjanje APK pri divjih prašičih.  

direktor Strokovne službe LZS mag. Božo Zakrajšek, dr. vet. med.

Vse fotografije: Gregor Bolčina

Izvajanje skupnih lovov in ukrepi za preprečevanje širjenja nalezljive bolezni covid-19

Prejeli smo več vprašanj v zvezi z izvajanjem skupnih lovov in ukrepov, ki jih moramo upoštevati lovci med lovom in po lovu.

Foto: Urša Kmetec

Ukrepi, ki jih je v zvezi s preprečevanjem širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 sprejela Vlada Republike Slovenije, posebej ne določajo pogojev, pod katerimi se izvajajo naloge trajnostnega gospodarjenja z divjadjo, med njimi tudi izvajanje skupnih lovov, ki jih lovci izvajamo na podlagi koncesijskih pogodb za trajnostno gospodarjenje z divjadjo.

Ne glede na to moramo tudi lovci delovati preventivno in odgovorno za omejitev širjenja bolezni covid-19, zato pri izvajanju nalog trajnostnega gospodarjenje z divjadjo, kot tudi vseh ostalih aktivnosti, povezanih z lovom, upoštevajmo vse splošno sprejete ukrepe in priporočila NIJZ.

Eden izmed pogojev, pod katerimi je dovoljeno zbiranje ljudi, je na podlagi Odloka o začasni omejitvi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s SARS-CoV-2 (Uradni list RS, št. 129/21, 132/21, 135/21, 140/21, 146/21, 149/21) in Odloka o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 (Uradni list RS, št. 147/21, 149/21, 152/21, 155/21, 157/21 – skl. US) tudi pogoj PCT.

Za zdravje vseh udeležencev skupnega lova je priporočljivo, da se ta pogoj preveri na zboru lovcev pred skupnim lovom. V primeru, da kateri izmed prisotnih na zboru lovcev tega pogoja ne izpolnjuje, pa lahko pred pričetkom skupnega lova opravi presejalno testiranje s testom HAG za samotestiranje.

Prav tako je po koncu skupnega lova priporočljiva uporaba zaščitne maske pri gibanju in zadrževanju v zaprtih prostorih, če ni mogoče zagotoviti medosebne razdalje najmanj 1,5 metra. Tudi v prihodnje naj pri pregledu uplenjene divjadi usposobljene osebe ravnajo v skladu s higienskimi priporočili NIJZ in priporočili Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Lovska zveza Slovenije

Državni zbor sprejel novelo zakona o orožju

Državni zbor je 16. julija s 53 glasovi za in 22 proti sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o orožju (ZOro-1c), ki bo začel veljati 15 dni po objavi v Uradnem listu. Ustavil bi ga lahko le še veto Državnega sveta, česar pa ni pričakovati, saj je bila za zakon zagotovljena široka podpora.

Foto: Marjan Toš

Sprejetje Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o orožju je bilo pozno, ker se je s prenosom Direktive (EU) 2017/853 o spremembi Direktive Sveta 91/477/EGS o nadzoru nabave in posedovanja orožja v nacionalni pravni red ustavilo. Rok za prenos orožne direktive je bil 14. 9. 2018. Slovenija je prejela tudi opomine Evropske komisije. Predlog zakona je bil v zakonodajnem postopku že od konca leta 2019, že od samega začetka je Lovska zveza Slovenija kot zainteresirana javnost sodelovala in podajala predloge.

Zakon je dalj časa nastajal zaradi implementacije dveh evropskih Orožnih direktiv, ki mu je istočasno sledila še posodobitev naše orožne zakonodaje z ostalo zakonodajo (interventni zakon APK) in prenos nekaterih uveljavljenih rešitev na področju orožja v EU državah.

Kaj novela zakona o orožju prinaša lovcem

  • Ureja novo kategorizacijo orožja oz. spremembe pri kategorizaciji orožja.
  • Na novo se določa posebna oprema za orožje vseh kategorij (cevi z zunanjim navojem na ustju cevi ali drugi nastavki, strelni namerilniki z napravo za elektronsko ojačevanje svetlobe oziroma z infrardečo napravo ali namerilniki s termičnim (IR) senzorjem, če so izdelani ali predelani tako, da se pritrdijo na orožje ali so njegov sestavni del).
  • Naprave za dušitev zvoka (poka) in nastavki, ki se lahko namestijo na orožje, ne sodijo več v posebno prepovedano opremo za orožje (dosedanja kategorija A), posledično je promet, nabava in posest posameznikom, pravnim osebam in podjetnikom dovoljena brez pridobitve posebnih dovoljenj.
  • Konkretneje se določa pravna podlaga za izdajo in odvzem dovoljenja izvajalcem usposabljanja o ravnanju z orožjem.
  • Konkretneje so določeni pogoji, kdaj nastanejo zadržki zaradi javnega reda in miru oziroma zadržki zaradi »nezanesljivosti«.
  • Upravna enota za imetnike orožnih listin po uradni dolžnosti preveri izpolnjevanje določenih pogojev (zadržek javnega reda in zanesljivost) vsakih 5 let.
  • Pristojni organ izda posamezniku, ki ima v orožnem listu ali dovoljenju za posest orožja že registrirano lovsko, športno ali varnostno orožje, istovrstno orožno listino za največ šest kosov lovskega, športnega ali varnostnega orožja brez preverjanja pogojev (pogoji se preverijo le ob prvi izdaji orožnega lista).
  • Na novo se opredeljujejo pravice, ki se nanašajo na prenašanje, nošenje in posest orožja, dajanje orožja v uporabo ter posojanje orožja, kar omogoča dajanje v uporabo orožja pod neposrednim nadzorom lastnika tega orožja, za čas, dokler trajajo lov ali tekmovanje na strelišču. Omogoča torej uporabo orožja pod neposrednim nadzorom odgovorne osebe lovske organizacije in strelske organizacije. Lovske organizacije, ki upravljajo lovišče, lahko dajo posameznikom v uporabo lovsko orožje za čas trajanja lova na območju tega lovišča in pod njenim nadzorom. Lovska organizacija izda posamezniku posebno potrdilo, ki ga mora imeti pri sebi za čas trajanja lova.
  • Pod podobnimi pogoji lahko da lovskemu pripravniku v uporabo lovsko orožje tudi njegov mentor.
  • Lovska organizacija izda posamezniku iz prejšnjega odstavka posebno potrdilo, ki ga mora imeti pri sebi za čas trajanja lova.
  • Prenaša ali omogoči se možnost uporabe lovskega orožja na nelovnih površinah. Vendar minister, pristojen za lovstvo, določi, v katerih primerih se sme lovsko orožje nositi in uporabljati na nelovni površini lovišča, zakon pa mu daje to pravno podlago.
  • V roku 5 let morajo imetniki veljavnih orožnih listin podati vlogo za razvrstitev orožja v ustrezne kategorije ali zaprositi za izdajo dovoljenja za zbiranje, orožje odsvojiti ali pridobiti potrdilo o onesposobitvi orožja.
  • Ponovno se omogoča legalizacija orožja.