67. zasedanje Delovne skupnosti lovskih zvez JV alpskega prostora

Konec oktobra 2019 je v Trstu potekalo 67. zasedanje Delovne skupnosti lovskih zvez jugovzhodnega alpskega prostora (DSLZJAP – AGJSO).

Tema zasedanja, ki ga je letos organizirala Italijanska lovska federacija (FIDC) v Trstu, je bila »Zlati šakal in spreminjanje biotske raznolikosti in lova«. Ob tej priložnosti so pripravili tudi razstavo »Lov v Furlaniji-Julijski krajini med 1800 in 1900« v Trstu in glasbena predstava Diana in Hubert – dobrodelni koncert v spomin Karla Furlana.

Dr. Hubert Potočnik, mag. Jennifer Hartlauf, dr. Stefan Fillacorda in Franc Perco so s svojimi referati predstavili ugotovitve in stališča glede stanja in bodočega upravljanja z zlatim šakalom v vseh treh državah, kjer se populacija zlatega šakala z vhoda proti zahodu nezadržno širi.

Delovna skupnost lovskih zvez jugovzhodnega alpskega prostora (DSLZJAP – AGJSO) je bila ustanovljena daljnega leta 1952, v času politično razdeljene Evrope, stopnjevanja napetosti in nastajanja političnih blokov in t. i. »železne zavese«, ko smo lovci, združeni v ljubezni do narave in divjadi presegli meje in vse politične ovire in pričeli z mednarodnim sodelovanjem na področju lovstva. Tako se že od leta 1952 lovci iz Italije, Avstrije in Slovenije, ki si delimo skupni alpski prostor, redno srečujemo na letnih zasedanjih na katerih razpravljamo in si izmenjujemo izkušnje o različnih aktualnih temah.

V Italiji je sedem lovskih zvez, priznanih s strani države, v Avstriji pa ima vsaka zvezna dežela svoj lovski zakon, kar pomeni, da je v Avstriji devet samostojnih lovskih zvez. Slovensko lovstvo je zaradi svoje enotne lovske organizacije in vzpostavljenega informacijskega sistema in zaradi tega lažjega in organiziranega ter utečenega sodelovanja z Biotehniško fakulteto v veliki prednosti pred sosednjima državama.

Nezadržna rast populacije šakala v Evropi

Kot tudi drugod po Evropi, se tudi v Italiji, Avstriji in Sloveniji ugotavlja nezadržna rast populacije šakala. V lovskih krogih je mogoče slišati različne trditve o vplivu šakala na populacijo srnjadi, ki pa znanstveno niso utemeljene oziroma dokazane. Na italijanskem Krasu  se v zadnjem času opaža močno upadanje odstrela srnjadi, istočasno se na istem območju povečujta populaciji šakala in divjega prašiča, raziskave niso potrdile, da bi zmanjšanje populacije srnjadi smeli pripisati šakalu.

Izkušenj iz drugih okolij, iz katerih šakal prihaja, ne moremo neposredno prenašati v nove, domače razmere. Še vedno ostaja veliko neraziskanega in s sistematičnim monitoringom, ki je tudi eden izmed osnovnih pogojev za upravljanje, bo potrebno še naprej nadaljevati.

Janez Logar, predsednik Komisije za mednarodne odnose

Z leve proti desni: Brane Galjot, Egon Malalan, dr. Hubert Potočnik, mag. Lado Bradač, dr. Walter Brunner, Janez Logar, Fabio Merlini

 Dr. Stefan Filacorda

Franco Perko

Mag. Jenifer Hatlauf

Dr. Hubert Potočnik je z referatom o slovenskem spremljanju in proučevanju zlatega šakala pritegnil veliko pozornosti.

Predsednik delovne skupnosti dr. Walter Brunner

Shrani permalink.

Comments are closed.