Souporabniki prostora in divjad

Lovci smo tesno povezani z drugimi souporabniki prostora, kot so lastniki kmetijskih zemljišč in gozdov, ljubitelji narave in rekreativci vseh vrst, ribiči … Danes, ko vse več ljudi spoznava pomen narave in njenega varstva, sta toliko pomembnejša sodelovanje in medsebojno razumevanje ter strpnost pri izvajanju aktivnosti vseh, ki so povezani z naravo. Skrivnostni svet narave s svojim živalskim svetom nas neprestano preseneča in hkrati opominja, da o njej kljub stalnemu učenju nikoli ne bomo vedeli vsega. Žal so nekatere naše izkušnje lahko tudi neprijetne. Zato smo nekatere neljube dogodke povzročanja škode prostoživečih živali ali primere trkov divjadi z vozili ter najdbo oslabele ali poginule živali s predlogi postopanja opisali v nadaljevanju.

  • Lastniki kmetijskih zemljišč in gozdov

Marsikateri lastnik kmetijskega ali gozdnega zemljišča se je verjetno že srečal s poškodbami ali celo škodo, ki so mu jo povzročile prostoživeče živali.

Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije je za prijavo vse pogostejše škode na kmetijskih zemljiščih in v gozdovih pripravila obrazce za prijavo škode, ki jo povzroča divjad na lovnih površinah ter jo oškodovanec naslovi na krajevno pristojnega upravljavca lovišča (v prilogi na koncu tega besedila).

Obrazci opisujejo tudi postopke uveljavljanja odškodnin od divjadi na nelovnih površinah in prijavo škode, ki jo povzročijo zavarovane vrste živali, kar pa je v pristojnosti Zavoda za gozdove Slovenije in resornih ministerstev za divjad in lovstvo (MKGP) ali za varstvo narave (MNVP).

  • Vozniki

Kako ravnati v primeru trka z divjadjo?

Da bi preprečili trke z divjadjo, naj vozniki vozijo skladno s cestno prometnimi predpisi, še posebej naj bodo pozorni na opozorilne znake »divjad na cesti«, ki jih je na predlog krajevno pristojne lovske družine postavil upravljavec ceste na določenem območju stalnih prehodov divjadi čez prometnice. Večina trkov se zgodi ponoči ali drugih vidljivostno zmanjšanih razmerah, ko je divjad zelo težko opaziti na varni razdalji za ustavitev vozila, zatorej spoštovanje predpisov in previdnost nista nikoli odveč.

Ob povzročenem  trku je pomembno, da voznik z odsevnim jopičem poskrbi najprej za svojo varnost, nato z oznako na cestišču še za varnost drugih voznikov, o trku pa takoj obvesti center za obveščanje na številko 112, v primeru potrebnih dokazil o trku z divjadjo zaradi odškodninske odgovornosti pa tudi Policijo na številko 113. Na centru za obveščanje in Policiji imajo vse potrebne informacije, o trku bodo obvestili veterinarsko higiensko službo in upravljavca lovišča.

Higienska služba bo odpeljala truplo divjadi, upravljavec lovišča pa bo zabeležil povoz in odvzel potrebne materialne dokaze. Postopek je treba spoštovati, saj vozniki tako pripomorejo k trajnostnemu upravljanju v lovišču. Posebej pomembno je to v primeru, ko je trk povzročil živali le poškodbo in se je poškodovana divjad umaknila od cestišča. Pristojni potem ugotavljajo možnost preživetja divjadi in skladno z načeli stroke ustrezno ravnajo.

Odvoz in odtujitev mrtve divjadi oziroma prostoživeče živali z mesta nesreče je kaznivo dejanje. V skladu z določili zakonodaje s področja veterine je tako meso obravnavano tudi kot higiensko in zdravstveno oporečno ter posledično neprimerno za javno prehrano, saj ni pregledano in ugotovljeno, ali vsebuje nalezljive bolezni – zoonoze, ki se z živali lahko prenesejo na človeka.

Ukrepi za zmanjšanje trkov – povozov divjadi na cestišču

Najpogosteje pred avtomobil zaide v Sloveniji najbolj prostorsko razširjena in najštevilčnejša vrsta divjadi – srnjad. Na Lovski zvezi Slovenije želimo opozoriti tudi na številne povoze male divjadi in drugih prostoživečih živali, ki ne povzročajo tako občutne materialne škode in se o njih redko govori, so pa za ohranitev naravnih ekosistemov prav tako izjemno pomembne (zajci, lisice, jazbeci, žabe, ježi, ptice …).

Slovenski lovci skušamo z urejanjem primernih življenjskih okolij za divjad in s tem tudi za druge prostoživeče živali le-te zadržati stran od cestišča, vendar žal pri tem nismo vedno uspešni. Zato izvajamo in odgovornim predlagamo tudi druge ukrepe za zmanjšanje trkov divjadi z vozili:

  • ukrepi, usmerjeni k voznikom: z njimi želimo povečati previdnost voznikov (prometni znaki, table, silhuete divjadi, dodatna oprema vozil, izobraževanje in ozaveščanje),
  • ukrepi, ki so usmerjeni v življenjski prostor divjadi (okoliške habitate): z njimi želimo zmanjšati verjetnost prisotnosti divjadi na cestišču in povečati zaznavanje njene prisotnosti (povečanje prehranske pestrosti stran od cest, prestrezno krmljenje, zmanjševanje števila divjadi ob cesti, zmanjševanje vznemirjanja divjadi …),
  • ukrepi, usmerjeni neposredno k divjadi: z njimi želimo onemogočati, zmanjšati in prostorsko usmeriti prehajanje živali prek cest (podhodi in nadhodi, ograje, svetlobni pripomočki, kemična odvračala, prostorsko usmerjanje odstrela).

Vse voznike in voznice, ki se zaradi prehodov živali počutijo ogrožene, naj opozorimo, da smo ljudje posegli v prostor živali z gradnjo cest in drugih infrastrukturnih objektov ter se tako odločili za sobivanje z njimi. S spoštovanjem živali kažemo tudi spoštovanje do narave. Človek je lahko, v nasprotju z divjadjo, vsaj delno pripravljen na morebitni trk. Zato so ukrepi, ki so usmerjeni k voznikom, namenjeni temu, da se voznike pravočasno in pravilno obvešča o možnosti trka z divjadjo.

  • Najditelji

Če najdemo poškodovano ali vidno oslabelo prostoživečo žival, pokličemo center za obveščanje na številko 112 in povemo, kaj, kdaj in kje smo našli.

Center za obveščanje bo glede na lokacijo, kjer smo našli poškodovano žival, poklical upravljavca lovišča (lovsko družino), če gre za divjad (lovne vrste prostoživečih živali), oziroma azil, če gre za drugo prostoživečo oz. zavarovano vrsto živali. Če gre za osebke divjadi, pridejo na ogled lovci krajevno pristojnega upravljavca lovišča, ki o stanju živali obvestijo lovskega inšpektorja ter izvajajo nadaljnje usklajene ter naložene postopke. Če gre za osebke drugih prostoživečih (zavarovanih) živalskih vrst bodo žival prevzeli predstavniki azila in jo odpeljali v oskrbo.

V izrednih primerih glede odvzema divjadi iz narave odločajo ustrezni organi (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ali pristojni lovski inšpektor), lovci smo tisti, ki odrejene ukrepe izvedemo. Izredno poseganje ni lov divjadi, pač pa zakonsko naložena javna naloga upravljavca lovišča! Azil ne sme sprejeti divjadi v oskrbo.

Če je žival mrtva in gre za divjad, jo prevzame veterinarska higienska služba, po odvzemu materialnih dokazov, ki jih vzame krajevno pristojni upravljavec lovišča. Če je žival mrtva in spada med zavarovane vrste, jo prevzame Prirodoslovni muzej Slovenije oz. druga pristojna organizacija (tudi lokalnega značaja), če muzej zanjo ni zainteresiran.

Obrazec za prijavo škode lovski družini oz. lovišču s posebnim namenom

Obrazec za prijavo škode komisiji

Comments are closed.