Z A P I S
srečanja članov LD s problematiko zemljišč in predstavnikov SKZG Republike Slovenije, ki je potekal dne 15.9.2015, s pričetkom ob 17.00 uri, v prostorih lovskega doma Kidričevo na Hajdini.
PREDLAGAN DNEVNI RED:
1. dosedanja problematika LD glede prenosa lastništva zemljišč
2. pobude, vprašanja in predlogi
3. razno
Sejo je pričel predsednik LZS, ki je bil tudi sklicatelj srečanja, vse prisotne je lepo pozdravil in predstavil dnevni red. Posebej je predstavil direktorico SKZG RS go. Ireno Šinko in strokovno sodelavko go. Alenko Maček Berger.
Ad1)
Direktorica je na začetku podala nekaj uvodnih besed in pojasnila, da bo predstavila stališče posameznih zadev, o katerih bi kasneje tudi razpravljali. Naštela je naslednje probleme:
Z večino LD so prenose glede lastništva zemljišč opravili, razen z nekaterimi. Izpostavila je problem iz leta 2007/2008. Tako so bile vložene tožbe zoper 30 LD – ugotovitev lastninske pravice. Pet od teh pravd je prišlo do revizije, kjer pa je bilo odločeno v korist RS. To ni kaprica sklada, ampak pravni temelj, ki izhaja iz zakona. VS je zavzelo stališče, da ne glede na pridobitev zemljišč, odplačno ali neodplačno, morajo to prenesti na RS. VS je zavzelo tako stališče na podlagi odločitve US z obrazložitvijo 30. člena Ustave RS.
V tem času je 29 teh pravd pravnomočno zaključenih z vknjižbo v zemljiško knjigo. Dve pravdi sta v reviziji in se čaka na odločitev. Sedaj je v postopku 7 LD in jih tudi zaključujejo.
Izpostavila je tudi odprti postopek z LZS, ki prav tako ni prenesla zemljišč, zato bo LZS ponovno pozvana na prenos zemljišča. Izpostavila je tudi primer z LD, kjer gre za zamenjavo zemljišča z gospodarsko družbo. Ta družba pa je zemljišče že prenesla na RS. Tu gre še za odprte postopke.
VS je zavzelo stališče, da je potrebno prenesti zemljišče na RS ( ne glede na načina plačila), zato je njen predlog, da se v teh primerih pogovorijo in da se prenosi opravijo brez dodatnih stroškov pravd.
Drugi pereči problem pa so objekti. Zgrajenih je bilo veliko lovskih domov, bunkerjev, gospodarskih objektov ipd. Večina teh objektov stoji na zemljišču v lasti RS, ali pa bodo prešla v njeno lastništvo. Tukaj bo vprašanje, ali so bila pridobljena vsa dovoljenja ali ne. Nekatere LD si to dokumentacijo urejajo tudi v sodelovanju s Skladom. Problem, ki se je tukaj pojavljal je, da ima LD vpisane objekte v REN kot lastnik, medtem pa je sklad vpisan kot upravljavec zemljišč ali objekta.
Nekateri objekti niso posneti, torej vrisani v zemljiški kataster, eni so v celotnem upravljanju sklada, za določene objekte pa so samo zemljišča pod objektom v lasti RS.
Vse to so problemi, ki jih je potrebno reševati. Vse objekte so zgradile LD in je prav, da so v lasti LD, problem nastane pri zemljiščih. Nekaj problemov je, da so zemljišča v denacionalizacijskem postopku in v tem primeru je potrebno čakati na odločitev upravnega organa. Problemi so tudi prostorski akti-ali jih je možno legalizirati ali ne. Potrebno bo verjetno odmeriti fundus ter funkcionalno zemljišče teh objektov in rešiti lastništva.
Stavbna pravica se plačuje od ustanovitve sklada. V primeru prodaje teh zemljišč naletimo na problem, da sklad zemljišč v 100 m pasu stavbnih zemljišč prodajajo po polovični do polni ceni stavbnega zemljišča.
Problem je tudi izdaja služnosti ali soglasij. Vsaka lovska preža se tretira kot objekt, za kar je potrebno soglasja ali dovoljenja. Omejitve imajo glede materiala izgradnje in bližine naselij. Takrat soglasij ne izdajajo. Drugih problemov ne vidijo.
Pri zakupih zemljišč do problemov ne bi smelo priti. Če LD želi vzeti v zakup zemljišče, je potrebno upoštevati Zakon o kmetijskih zemljiščih (ponudba o zakupu, prednostni vrstni red). Tudi tukaj ne vidijo težav.
Za zemljišča, ki pa so jih LD uporabljale na podlagi zakona, pa se upošteva 17/a. členu Zakona o skladu in se sklepajo pogodbe z LD.
Po podani vsebini je bila podana možnost za razpravo. Razpravljali so:
– mag. E. Trafela, ki je povedal, da je v praksi zadeva nekoliko drugačna. V podpis so LD prejemale pogodbe, nekatere LD so jih podpisale, druge ne. Tožbe so bile podane in ni bilo podanih podatkov o pozitivno rešenih tožbah. Meni, da gre za izčrpavanje LD. Dodal je še, da so zemljišča kupovali, čeprav gre tu za divjad, ki je državna lastnina, divjad pa se lahko na ta zemljišča zateče. Težko se sprijaznijo, da so LD kupile zemljišča, sedaj pa jim bi država zaračunavala koncesijo. Bistvo je, da so nekatere LD sprožile ustavni spor in se čaka na odločitev, nato pa na EK. Z določbo tega člena se ne morejo strinjati lovci oziroma LD. Predlaga pa, da se dobi ožja delovna skupina (sklad, LZS, DP RS), za kar ima tudi sklepe. Tam bi se naj konkretno dogovorili, kaj storiti v naprej. LD naj izrazijo potrebo po tistih zemljiščih, kjer je interes LD, da jih le te pridobijo, saj služijo za divjad.
– Milan Perko, LD Kamnica pove, da so v pravdi izgubili zemljišče. Postavlja se mu vprašanja, da niso prejeli sklepa državnega organa ampak pogodbo, ki je stvar sporazuma dveh partnerjev. S tem bi se izognili tožbam. Pove, da je to bilo nepotrebno. Predlaga, da LD pregledajo vse občinske plane glede vrisane v družbeni plan, kamor naj to vrišejo, da dobijo gradbena dovoljenja.
– Miran Bergauver, LD Hoče, pove, da so tožbo izgubili-ohišnica LD. Zanima ga, kako je možno priti do najema tega zemljišča, čeprav so ga uredili iz zaraščenosti. Kako je možno to dobiti v najem ali kupiti. V primeru, da še gre zadeva na ES, kaj bo takrat s tem, če so prej to kupili. Bistvo sestanka je, da potegnejo največ, kolikor lahko dobi LD po pravni poti.
– Simon Toplak, LD Juršinci, pove, da je član od leta 1958 in so takrat kupili zemljo, na kateri gradijo in udarniško ter s prispevki lovcev. Zakoni se sprejemajo in se tudi spreminjajo. Predlaga da LZS prične postopek o spremembi zakona. Drži to, da so GD takrat dosegli, da so njihovi domovi od njihovih društev, drugi pa tega niso dosegli. Potreben bo tudi ustavni spor.
– Štefan Cmrečnjak, LZ Maribor. Ne bo ponavljal vsega povedanega. Tisti, ki ima pravico, jo mora uveljaviti. Zakon piše, da se prenese lastništvo, vendar zakon ne govori o tem, na kakšen način to prenese. Tožbe niso potrebne. Tečejo vsi roki, sklad je moral to zavesti v zemljiško knjigo. V primeru LZ Maribor pa je problem specifičen, ker bi se naj vmešala politika. Sklad se takrat zato ni potegoval. Sprašuje se, zakaj sklad ni imel interesa za premoženje LZ Maribor. Posel je bil tik pred sprovedbo. Sedaj še zmeraj ni zadeva v zemljiški knjigi. Če tisti, ki ima pravico, da jo izkoristi, ne izkoristi, potem mu propade.
– Anton Šnajder, LD Vinski vrhovi, zanima in moti ga, zakaj država ne naredi to z enim sklepom in zakaj imamo različno urejeno. Pogoji nakupa in opravljen nakup je bil pri vseh vsaj podoben oziroma enak z vpisom v zemljiško knjigo. Naj država za vse LD naredi enako. Moti ga tudi to, zakaj naj bi zemljišča, na katerih stojijo lovski domovi dvakrat kupili. Naj to nekdo reši in naj naredi za vse enako.
– Franc Makoter, LD Vinski vrhovi, nadaljuje od konca izjave Šnajderja. Po njegovi oceni ni bilo za vse enako. Primer, kupilo se je od KZ in s tistim je v redu, gre za dvojna merila.
– Danilo Muršeč, LD Dobrova, pove, da postavlja vprašanje, koliko lovskih objektov v RS je postavljenih na zemljiščih, ki so last sklada in koliko nelegalno postavljenih lovskih domov je na teh zemljiščih. Zanima ga tudi dosedanje izkušnje pripravljenosti s strani sklada, da te zadeve uredijo. Zanima ga tudi za zemljišča za malo divjad in do teh najemov je težko priti in od sklada pričakujejo pomoč.
– Vinko Greifoner, LD Lenart. Na prvi stopnji so izgubili dve parceli, na drugi stopnji so dobili eno nazaj. Dobili so nazaj manjšo parcelo, večja pa v korist sklada. Tisto, kar so dobili, je čisto kmetijsko zemljišče, tisto last sklada pa je nasproti lovskega doma. Imajo gradbeno dovoljenje in lokacijsko dovoljenje za to zemljišče. UE jim je to dovoljenje izdala, čeprav niso lastniki. Ima tudi skico, vzame se dvorišče.
– Bogdan Mahne, odvetnik in lovec. Leta 2008 je bil na funkciji, ko je odgovarjal na tožbe. Kasneje se je s tem poklicno ukvarjal in zastopa določeno število LD v teh primerih. Vse stroške so krile LD, nekaj pa teh stroškov nosi sam, ker meni, da bodo v postopkih zmagali. Lovci so morali zagotoviti normalne pogoje za gospodarjenje z divjadjo, čeprav gre za divjad, ki je last države. Primerov je bilo nekaj čez 30 in vse iz območja Ptuj-Ormož, nekaj jih je tudi preko Mure. Odločitev VS v petih zadevah so znane. Ugodili so skladu. Ne spušča se v primere, ko je bil odvzeto zemljišče, kjer je lovski dom.. Tam, kjer so bile kršene pravice, jih je pač potrebno rešiti. Osredotoča se na primere, ko so člani LD s prispevki kupovali zemljišča od fizičnih oseb, plačali kupnino, davke in takšna zemljišča na neodplačni način ne morejo odvzeti. Na ES bo verjetno tako tudi rešeno. Imamo pet ustavnih pritožb, rezultatov pa še ni. Če bo US ugodilo, bodo zadeve rešili doma ali pač ne in bodo reševali zadeve izven domače države. Način rešitve bi bil v kakšnem ožjem krogu. Gre za spremembo 14. člena zakona. Predlaga, eno bodo rešila sodišča, drugo pa, da se v izogib nepotrebnemu zavlačevanja, rešimo tako, da gremo s predlogom za spremembo zakona.
– Boris Rožman, LD Pernica, pove da imajo podoben problem, kot je bil opisan. Direktorica je povedala, kakšna praksa bo, imajo vlogo že na skladu. Problem je v tem, ker gre za stare objekte in nimajo funkcionalnega zemljišča. Uredili so cestišča, pojavlja pa se problem po prostorskem planu, saj kmetijsko zemljišče spada oziroma seže že pod sam kap. Slišal je, da je cena takšnega zemljišča pol cene gradbenega zemljišča. Zaprosili so po prostorskem aktu, zemljišče bo sklad prenesel na občino, občina pa pravi, da naj tudi to odkupijo. Sklad grozi s tem, da del parkirišča ne morejo spremeniti v gradbeno zemljišče. Skratka narejena je bila vsa parcelacija, sedaj ga pa čudi sama cena.
– Branko Tucovič, LD Brežice, pove, da se srečujejo s temi problemi tudi pri njih. Niso kupili ohišnice in funkcionalnega zemljišča, imeli so to v najemu. Problem pa je, da je knjiženo kot kmetijsko zemljišče, plača pa po polovični ceni gradbenega zemljišča (birokratizacija). Moti jih tudi slaba komunikacija s skladom – v treh letih tri pisma in en klic iz strani sklada, da se bo organiziral sestanek, do katerega ni prišlo. Zanima ga, saj je bilo odvzeto zemljišče, parcele, sedaj pa so dobili poziv od VURSA.
– Daniela Mastnaka, LD Šmarje pri Jelšah, zanima odvzem grada Jelšin, ki je postal kmetijsko zemljišče, kar do sedaj ni bil. Zemljo so kupili s prispevki lovcev, kupili vinograd sredi gozdov od fizičnih oseb. Ne razume, kako je to možno, da ni njihovo, saj so kupili sami. Želi odgovor, zavzeli se bodo za svoje pravice. Razpravi se je priključil Anton Lukančič, ki je zadevo še podrobneje predstavil. Povedo, da imajo tudi zemljišče za zamenjavo zemljišča, dali so vlogo, vendar so dobili negativno rešitev.
Na vprašanja je podala odgovore direktorica sklada:
– Pri LD so pravde različne. Stališče VS je jasno. Sklad nima nič proti vsem nadaljnjim postopkom, tudi s spremembo zakona. Stališče je jasno, po dosedanji zakonodaji in sodbahVS in US. Zaenkrat so odločbe VS takšne, da so v korist RS.
– Ne pozna vseh primerov pridobitve lastništva. V posameznih primerih je sklad odstopil, ker je bila lastninska pravica vpisana že leta 1993, tudi tukaj je enako. Mahne tukaj pojasni, da je šlo za različne tožbe in reakcijo sodišč.
– V postopkih se pač čaka odločbe US.
– LD Kamnica, zakaj ni z enakim aktom rešeno za vse LD enako. Na skladu so si večkrat prizadevali za spremembo zakona glede samih pogodb (če ni podpisa je pravda). Na podlagi zakona gre za pogodbe. Tukaj je dejstvo pač jasno.
– Za prisostvovanje je potrebna izpolnitev določenih pogojev, na podlagi katerih se lahko prisostvuje neko zemljišče. Družbene lastnine ni mogoče prisostvovati.
– LD Hoče, spada pod OI Maribor in predlaga, da se obrne na območno izpostavo glede ureditve, torej samega najema ali odkupa ali podelitev stavbne pravice.
– Strinja se, da se zakon lahko spreminja, do sedaj je pač sprejet zakon takšen kot je. Na skladu niso tisti, ki bi ga spreminjali, pobude niso bile upoštevane.
– Prisostvovanje-lastninska tožba ne zastara.
– LD Vinski vrhovi, za en sklep je že povedala. Dali so tudi predlog za spremembo člena tega zakona. Če ima LD dovoljenje za postavitev objekta, potem je to legalno. Vsi objekti pred 1967, če so vrisani, zanje se lahko zaprosi za potrdilo o uporabnem dovoljenju.
– Zakaj bi kupljeno zemljišče kupili, če so ga že enkrat kupili. Gre za stališče VS, ki je jasno.
– Nekatere LD so kupile od zadrug, druge od fizičnih oseb. Gre zato, da niso vsi v enakem položaju kot je povedal Makoter. Tudi tu je bila odločitev VS.
– LD Dobrava, točne številke v tem primeru ne vemo, za 15 objektov je ugotovljeno, da je sklad upravljavec, lastnik LD, koliko je legalnih objektov pa ne vedo, ker nimajo vpogleda v izdana dovoljenja.
– Pri prenosu zemljišč se sklad drži planskih aktov občine. Glede na to, kakšna je namenska raba in iz tega pride do prenosa na RS.
– Čista kmetijska zemljišča za malo divjad. Če so prosta kmetijska zemljišča, so objavljena na spletni strani in je potrebno tam pogledati in je možen zakup.
– Lenart, ki je vprašal, ali je možna zamenjava zemljišča glede na njihovo situacijo. Predlaga, da dajo vlogo na sklad.
– LD Pernica, tisti del, ki je stavbno bo moral sklad prenesti na občino, ostalo pa ostane RS. Potrebno bo parcelirati-vloga je že na SKZG RS.
– LD Brežice – vlogo bodo pregledali in dobijo odgovor.
– LD Šmarje pri Jelšah – bodo preverili, kako je z upravljanjem parka.
Ad2)
Tajnik LZ Maribor sprašuje glede postavljanja lovskih prež in tudi glede soglasja SKZG RS, saj tukaj prihaja do težav. Za najem za privabljalno krmišče je postavljena cena in ga zanima, koliko za iste zadeve plačuje skladu LPN.
Direktorica odgovarja, da ima ZGS zakupno pogodbo. Za lovske preže je povsod enako, zahteva soglasje lastnika. Sklad lahko da brezplačno tisto kar, je to določeno v zakonu, za vse ostalo je cenik, ki ga potrdi svet sklada.
Alojz Gostenčnik, LD Slovenska Bistrica, pove, da sodelovanje s skladom poteka dobro. Dobivajo zemljišča, katerih pač kmet noče. Imajo pogodbo s skladom . Delajo v javnem interesu, sprašuje ali ne bi bilo smotrno, da na mesto, da plačujejo najemnino, ali se ne bi dalo zmanjšati ali celo, da bi bil najem brezplačen.
Odgovori direktorica, ki pove, da bo pri novem ceniku predlog tudi upoštevala.
Jožef Kocun, LD Lendava, ima vprašanje glede melioracijskih jarkov. Najemniki prostora nimajo prostora za malo divjad, torej za prostor okoli jarka v širini 4 m. Vsak kombinat te pasove škropi, s čemer škoduje divjadi. Kmetijski kombinat ima in dobi sredstva za tiste parcele, katere nima v najemu. Delajo škodo. Takšnih predelov je pri njih veliko, s čemer LD zgubljajo, v monokulturah nimajo površine za zatekanje divjadi in podobno. Prosi za rešitev, da tudi LD v ceniku pridejo do tega 4 m pasu ob jarkih, da se lahko naredi vetrna bariera in vse drugo kar spada k gospodarstvu LD. Enako je z gozdnim robom, ki ga očistijo, kmet ga pa zorje. Zaradi škropljenja imajo škode.
Direktorica pove, da pozna problematiko, dali so zahteve za izbris GERK-ov na melioracijskih jarkih in so tudi opozorili za te pasove. To pobudo bodo upoštevali in ponovno opozarjali zakupnike.
Marjana Gselmana, predsednika LZ Maribor, zanimajo kriteriji, po katerih prihaja do najema zemljišč. Pove za območje Bohove, zemljišče je dano kmetu v najem, škropi, orje in poliva gnojnico. Zanimajo ga kriteriji, ali se to na terenu pogleda ali se dela zgolj po karti, ko se daje v najem (Bohova, vodno zajetje).
Direktorica pove, da se kmetijska zemljišča ne dajejo prosto. Zakupnik je moral sprejeti ponudbo. Na vodovarstvenem območju mora upoštevati pravila, poročila se pošljejo na komunalno inšpekcijo v vednost skladu.
Tajnik LD Destrnik, pove, da je LD kupila od fizične osebe gozd, ki so ga kupili z namenom ureditve. Izvajali so udarniška dela, čiščenja in podobno. Ta gozd je bil nacionaliziran. Od kar je bila pravica odvzeta, lahko pride vsak pogledati, kakšen lastnik je SKZG RS. To sploh ni več gozd. Pove, da je bil gozd zelo dobro urejen, sedaj pa ni več. V pesniški dolini je SKZG RS dal v zakup kmetom, ki so vetrne pasove zrušili, preža tako sedaj iz gozda stoji na njivi, ker so iz gozda naredili njivo.
Direktorica pove, da naj dostavi parcelno številko in bo sklad zadevo preveril na terenu.
Danilo Muršec pove, da nam je država s koncesijo določila veliko obveznost in še plačilo koncesije. Zdi se mu noro, da plačujejo LD za postavitev prež in podobno. Predlaga, da se misli tudi na to.
Po končani razpravi se je predsednik LZS zahvalil vsem prisotnim za strpno razpravo. Zahvalil se je direktorici sklada in sodelavki za vse podane informacije in obrazložitev stanja na tem področju.
Povzel je razpravo in zavzel stališče o nadaljnjih aktivnostih in sicer:
1. direktorica SKZG RS je predstavila obstoječe stanje na tem področju, vključno z zakonodajo
2. prisotni člani so predstavili svoje poglede in izpostavili različna vprašanja, na katera so dobili tudi odgovore
3. LZS pisno zahteva odgovor od MKGP glede podanega predloga za spremembo področnega zakona iz leta 2012
4. izvod poslanega predloga za spremembo zakona LZS pošlje tudi na SKGZ RS
5. o sestanku se sestavi zapis, ki se ga objavi na članski spletni strani LZS, izvod pa se pošlje SKZG RS
Srečanje je bilo zaključeno ob 19:00 uri.
Zapisal: Mag. Srečko Felix Krope
Predsednik
