Lovci in botaniki skupaj odkrivali rastlinstvo Toškega Čela

Pri lovski koči na Toškem Čelu so se 18. julija zbrali člani Lovske družine Toško Čelo, Botaničnega društva Slovenije in Društva študentov biologije. Terensko srečanje je potekalo v okviru projekta Rastlinstvo Ljubljane: Polhograjski dolomiti, ki ga sofinancira Mestna občina Ljubljana. Srečanja so se udeležili tudi lastniki okoliških zemljišč in kmetje, dogodek je pritegnil tudi obiskovalce in pohodnike, ki so se ob lovski koči seznanili s projektom in rastlinstvom Polhograjskih dolomitov.

Foto: Janez Zavašnik

V okviru projekta v letošnji rastni sezoni raziskujemo rastlinstvo v širši okolici Toškega Čela (zahodni del Mestne občine Ljubljana, vzhodni del območja Natura 2000 Polhograjsko hribovje), kjer na izbranih travniških in gozdnih površinah popisujemo rastlinske vrste, ocenjujemo vrstno pestrost ter ugotavljamo stanje habitatnih tipov. Posebno pozornost namenjamo zavarovanim in invazivnim tujerodnim rastlinam, zbrani podatki pa bodo služili pripravi priporočil za ohranjanje tukajšnjih travnikov in gozdov.

Suha travišča, mejica in gozdni rob predstavljajo pomemben ekosistem za rastline, žuželke, ptice in divjad

Po uvodni predstavitvi sodelujočih društev in ciljev projekta smo se odpravili na približno uro in pol dolg botanični sprehod. V okolici lovske koče smo spoznavali značilne in zanimive rastline suhih travišč, mejic ter gozdnega roba. Ti pogosto spregledani življenjski prostori predstavljajo pomemben ekosistem, katerega ohranjanje je pomembno tako za rastline kot za žuželke, ptice in divjad.

Poseben program je bil pripravljen za otroke. Na bližnjem travniku so spoznavali rastline, iz njih ustvarjali slike in svoja opažanja dopolnili z risbami. Del udeležencev je medtem nadaljeval popisovanje rastlin na izbranih ploskvah projektnega območja. Težje prepoznavne primerke smo pozneje skupaj določali s pomočjo strokovne literature.

Botanike, lovce, lastnike zemljišč in druge uporabnike prostora povezuje skupen cilj

Ob lovski koči je bilo razstavljeno tudi gradivo Botaničnega društva Slovenije in gradivo, pripravljeno v okviru projekta: nalepke, terenske beležke ter razglednice z značilnimi rastlinami Toškega Čela. Stojnica je pritegnila pohodnike in druge obiskovalce, ki so se seznanili z namenom projekta, delom sodelujočih društev ter s pomenom ohranjanja vrstno pestrih življenjskih prostorov.

Uspešen terenski dan smo sklenili s kosilom v senci dreves ob lovski koči, kjer smo se dogovorili za nadaljnje sodelovanje. Srečanje je potrdilo, da botanike, lovce, lastnike zemljišč in druge uporabnike prostora povezuje skupen cilj: čim bolje poznati naravo ter ohranjati in izboljševati življenjski prostor rastlin in živali. Skrb za rastlinstvo, življenjski prostor divjadi in naravo kot celoto je namreč skupna naloga vseh, ki nam ni vseeno, kakšno okolje bomo zapustili prihodnjim rodovom.

Janez Zavašnik, Filip Küzmič in Mateja Poljanšek

Na 69. zasedanju JV alpskega prostora o ohranjanju življenjskega prostora divjadi

69. zasedanje Delovne skupnosti lovskih zvez jugovzhodnega alpskega prostora (DSLZJAP/AGJSO) je potekalo med 5. in 7. oktobrom v Admontu na avstrijskem Štajerskem, v organizaciji Štajerskega deželnega lovstva.

Foto: arhiv DSLZJAP/AGJSO

Tematika zasedanja, na katerem so – prvič s simultanim prevajanjem – predavali dr. Rudolf Reiner, dr. Rudolf Zeiler, prof. dr. Klemen Jerina in dr. Erich Tasser, je bila “Razmišljajmo na široko, globalno – delujmo krajevno, lokalno. Ohranjanje življenjskega prostora in populacijska dinamika divjadi”.

Predsednik DLM dr. Walter Brunner je zasedanje odprl, pozdravil številne funkcionarje in delegate včlanjenih lovskih zvez ter referente in prevajalke in prevajalce, se zahvalil Steirische Landesjägerschaft/Štajerskemu deželnemu lovstvu – deželnemu lovskemu mojstru Franzu Mayr-Melnhof-Saurauu in ek. sv. Karlu Lacknerju – za gostoljubnost in odlično pripravo.

Referenta dr. Rudolf Reiner in dr. Hubert Zeiler sta osvetlila “vlogo lova v življenjskem prostoru in varstva vrst.” Zatem se je univ. prof. dr. Klemen Jerina posvetil vprašanju “velikosti populacije prostoživečih živali, da dolgoročno preživi”. Dr. Erich Tasser pa je referiral na tematiko “divje živali kot indikator kakovosti pokrajine”.

Delovna skupnost lovskih zvez jugovzhodnega alpskega prostora (DSLZJAP/AGJSO) s članicami Steirische Landesjägerschaft/ Štajersko deželno lovstvo, Lovska zveza Slovenije, Federazione Italiana della Caccia (FIDC) Trst, Gorica, Belluno, Associazione Cacciatori della provincia di Trento/ Lovska zveza province Trentin, Südtiroler Jagdverband/Južnotirolska lovska zveza, Unione Nazionale Cacciatori Zona Alpi (UNCZA)/ Nacionalna zveza lovcev alpskega predela, Tiroler Jägerveband/ Tirolska zveza lovcev in Kärntner Jägerschaft/ Koroško lovstvo obstoja od leta 1952. Je pomemben glasnik lovstva v alpskem prostoru in se letno sreča na konferenci, da obravnava aktualne tematike.

Strokovnjaki za biologijo divjadi in lovski funkcionarji iz včlanjenih držav Italije, Slovenije in Avstrije so po živahnih razpravah soglasno ugotovili, da so za trajnejše in v prihodnost usmerjeno upravljanje z divjadjo neobhodno potrebni obširni podatki. Razpoložljivi podatki deželnih lovskih zvez so zelo obširni in dragoceni in nosilni steber ohranjanja uravnovešenih populacij divjadi. V prid prostoživečih živali, ki, kot vemo, ne poznajo meja, je treba te podatkovne baze prekomejno zbrati in ovrednotiti.

Zdrave populacije divjadi so izpostavljene številnim dejavnikom vplivanja. Skupno s sodobnim upravljanjem divjadi zahtevata varstvo in ohranjanje življenjskih prostorov celosten pristop. Potrebno je upoštevati ekološke, gospodarske in družbene vidike.

Nadrejena zamisel DSLZJAP je jamčenje trajnostnega sobivanja človeka in divjadi za prihodnje generacije. Da dosežemo omenjene cilje, je pomembno, da ustvarimo ravnovesje med razmišljanjem v velikih prostorskih razsežnostih in delovanjem na kraju samem. Lovke in lovci jugovzhodnega alpskega prostora se pojmujejo kot bistveni dejavniki te zamisli.

Foto: DSLZJAP

Med gala večerjo na gradu Röthelstein je inž. Josef Schnabl za svoje dolgoletno in zaslužno delovanje prejel odlikovanje. Predsednik DLM dr. Brunner mu je izročil častno listino DSLZJAP. Za rojstni dan je predsednik čestital prevajalcu DSLZJAP Francu Wakounigu in celotna večerna družba mu je zapela pesem v pozdrav.

Velika zahvala velja Nadji Kollman (italijanščina), Südtiroler Jagdverband/Južnotirolska lovska zveza in Francu Wakounigu (slovenščina) za strokovno prevajanje. S tem sta bistveno pripomogla k uspehu zasedanja. Obiska največje samostanske knjižnice na svetu in Naravoslovnega muzeja samostana Admont sta zaokrožila niz vtisov iz kraja zasedanja.

DSLZJAP/AGJSO