Vodotoki se na veliko čistijo – naravni pogoji za preživetje ptic in poljskih kur pa slabšajo

Kljub zimi se čiščenje vodotokov v osrednjih Slovenskih goricah nadaljuje. Pred dnevi so zabrneli stroji pod kmetijo Rojs v Brengovi in začeli na veliko čistiti in urejati prvega od dveh melioracijskih jarkov Drvanje.

Čagonsko polje s povsem očiščenim melioracijskim jarkom, ob katerem vsaj nekaj časa ne bo prostora za prostoživeče živali. Foto: Marjan Toš

Dela so potekala brez zapletov in vodotok je že dobil povsem drugačno podobo. Obvodno rastje, zlasti grmičevje jelše in vrbe je na desnem bregu povsem izkrčeno, na levem pa ga je nekaj še ostalo kot mejica do bližnjega njivskega kompleksa.

Kljub temu, da se s tem močno slabšajo naravni pogoji za preživetje ptic, poljskih kur, drobnih sesalcev in izjemno pomembnih mikroorganizmov v tleh, je treba upravljalcem vodotokov in načrtovalcem ukrepov vseeno priznati, da so se dela lotili še pred spomladansko vegetacijo in gnezdenjem. Pred leti so se vodotoki še čistili skozi vse leto in se je zarast sekala tudi v času rastitve in gnezdenja ptic, ogroženih poljskih kur in druge male divjadi.

Sekanje grmišče več ne poteka v času rastitve in razmnoževanja ptic in poljskih kur

Ministrstvo za naravne vire in prostor je v svojem javnem navodilu za urejanje vodotokov med drugim izpostavilo, da je treba pri načrtovanju vegetativnega vzdrževanja, to je predvsem odstranjevanju grmičevja in drevja, upoštevati, da je, v skladu z Zakonom o divjadi in lovstvu prepovedano odstranjevanje zarasti ob vodnih koritih v obdobju med 1. marcem in 1. avgustom.

Je lahko za divjad še bolj siromašno? Foto: Marjan Toš

Direkcija Republike Slovenije za vode je tudi sporočila, da je z namenom zmanjševanja erozijske in poplavne ogroženosti prebivalcev, objektov, premoženja in zemljišč, prepovedano odlaganje vejevja, lesne mase oziroma kakršnokoli deponiranje lesa na vodnem in priobalnem zemljišču. Prav tako, je v skladu s ciljem varstva in urejanja voda in zmanjševanja posledic škodljivega delovanja voda prepovedano, na vodnem in priobalnem zemljišču, postavljanje kakršnih koli ovir, vzdolžnih ali prečnih ograj, deponiranje bal sena in drugih pridelkov, gradbenega materiala in gradbenih odpadkov, tudi v smislu začasnih deponij. O vsem tem so občine obvestile kmetovalce oziroma lastnike zemljišč.

M. T.

Bo navodilo MOP o urejanju vodotokov letos končno spoštovano?

Ministrstva za okolje in prostor (MOP) je konec minulega leta objavilo poziv lastnikom priobalnih zemljišč ob vodotokih 2. reda, da so dolžni sami zagotavljati odstranjevanje odvečne zarasti na bregovih, odstranjevati plavje, odpadke in druge opuščene in odvržene predmetov ter snovi z vodnih in priobalnih zemljišč.

Gola in pusta slovenskogoriška pokrajina v Zg. Verjanah. Foto: Marjan Toš

V Slovenskih goricah so to Globovnica, Velka, Drvanja, Ročica, Rogoznica, Partinjski potok, Brengovški, Stanetinški in Župetinški potok. Osrednja slovenskogoriška vodotoka Pesnica in Ščavnica pa sodita med vodotoke I. razreda.

V skladu z omenjenim pozivom je iz teh vodotokov potrebno odstranjevati odpadke, opuščene in odvržene predmete, v strnjenih naseljih pa je treba redno kositi brežine in priobalni pas vodotokov. Goloseki ob vodotokih niso dovoljeni. Pri odstranjevanju grmičevja in drevja je treba upoštevati določila Zakona o divjadi in lovstvu, po katerih je prepovedano odstranjevanje zarasti ob vodnih koritih v času med 1. marcem in 1. avgustom.

Gre za pomembno določilo, ki ga še posebej pozdravljajo v lovskih družinah in srčno upajo, da se ga bo končno začelo spoštovati. V preteklih letih so namreč iz večine slovenskogoriških lovskih družin prihajala resna opozorila, da se zakon pogosto krši, in da zlasti zgodaj spomladi na veliko sekajo grmovja in drevje ob vseh manjših vodotokih. Za nameček pa so marsikje tudi požigali grmišča in stare trave, čeprav kurjenje v naravi ni dovoljeno.

Morda bodo opozorila in kritike iz preteklosti zalegle in bo mali divjadi (poljske kure, predvsem fazani in poljske jerebice) ter drugim živim organizmom ostalo vsaj še nekaj naravnih pogojev za preživetje. Dobršen del nekdanjega bogatega naravnega okolja je v obeh največjih dolinah v Slovenskih goricah, torej v Ščavniški in Pesniški sicer uničen, v dolinah manjših pritokov pa se nekaj možnosti za preživetje te divjadi še ponuja.

Marjan Toš