Oznaka: ptice

2. Lovske delavnice za otroke v izvedbi LD Sveta Ana

  By ,

Lovska družina (LD) Sveta Ana je 29. avgusta pripravila že 2. Lovske delavnice za otroke, ki se jih je udeležilo kar 29 otrok. Namenjene so bile predvsem spoznavanju narave, divjadi in dela lovcev, posebno pozornost pa smo tokrat namenili pticam.

Lep primer sodelovanja med lovci, ornitologi in drugimi ljubitelji narave, ki s skupnimi močmi prispevajo k boljšemu poznavanju, razumevanju in varovanju narave. Foto: Branko Zadravec

Po uvodnem nagovoru vodje lovskih delavnic pri LD Sveta Ana so otroci prisluhnili zanimivemu in poučnemu predavanju lovca Marka Rihterja – Zelenega, člana LD Kapla na Kozjaku. Otrokom je predstavil številne vrste prostoživečih ptic, med drugim divjega petelina, ruševca, fazana, raco mlakarico in številne druge.

Posebno zanimivo je bilo oponašanje njihovega oglašanja, pri čemer so otroci z zanimanjem prepoznavali glasove šoje, sove, vrane in drugih ptic. Svoje znanje so lahko obogatili tudi na praktičen način. V živo so primerjali različne lobanje ptic, spoznavali njihove značilnosti ter si ogledali in otipali tudi perje črne žolne, kar je za večino otrok predstavljalo prav posebno doživetje.

Nadalje so se otroci v družbi ljubiteljskega ornitologa Roberta Šiška pobliže spoznali z delom ornitologa. Predstavil jim je tudi nekatere manj poznane vrste ptic, njihova življenjska okolja in bivališča ter izzive in problematiko, s katerimi se ptice srečujejo v današnjem okolju. Posebno zanimanje je med otroki vzbudil pravi izbljuvek velike uharice, saj so lahko na njem spoznali, kaj vse lahko raziskovalec oziroma ornitolog izve o prehrani ptice.

Ustvarjalnemu delu so sledile tudi praktične dejavnosti. Vsak otrok je pod vodstvom domače lovke Marjete Moleh in mladih deklet, hčerk anovških lovcev, pobarval svojo leseno ptico ter izdelal in okrasil svoj daljnogled.

Pri opazovanju narave pomembne potrpežljivost, natančnost in dobra oprema

Pred kosilom so otroci lahko tudi sami opazovali naravo skozi različne optične naprave. Preizkusili so dvogled, monokular, nočno optiko, strelni daljnogled in spektiv, njihovo uporabo in namen pa sta jim predstavila starešina LD Šentilj Marjan Vernik in domači lovec Robert Ornik. Otroci so tako lahko spoznali, kako pomembne so pri opazovanju narave potrpežljivost, natančnost in dobra oprema.

Foto: Eva Perko

Ker so bili otroci vsaj za en dan pravi mali lovci, so si kosilo pripravili kar sami. Na palicah in nad odprtim ognjem so si z velikim navdušenjem spekli klobasice. Pri tem ni manjkalo dobre volje, smeha in seveda tekmovanja, kdo bo svojo klobasico spekel najbolje.

Posebno doživetje je lovskim delavnicam dodal tudi sokolar in lovec Sebastijan Kop, član LD Sveti Jurij v Slovenskih goricah, ki je s seboj pripeljal svoji dve ptici – rjavoperutega kanjarja in pegasto sovo. Otrokom je predstavil sokolarstvo, življenje in značilnosti ujed ter skrb za takšne ptice. Otroci so ga z velikim zanimanjem poslušali, največ navdušenja pa je seveda požela mlada sovica, ki so jo lahko pod njegovim nadzorom tudi pobožali.

Prijetno in poučno druženje smo zaključili s kvizom o pticah in naravi, v katerem so otroci pokazali, koliko novega znanja so pridobili čez dan. Za svoj trud, radovednost in sodelovanje so prav vsi prejeli Diplomo mladega varuha narave, ki jim jo je ob zaključku delavnic podelil starešina LD Sveta Ana Marjan Kramberger.

Pri izvedbi delavnic so sodelovali tudi Peter Bolšec, Branko Zadravec, Peter Žugman, Ignac Breznik, Roman Petek in Miran Rola, ki so s svojim delom, znanjem in pomočjo pripomogli k uspešni izvedbi dogodka. Zahvala gre tudi dekletom, Evi Perko, Neji Vetršek, Klari Nikl, Klari Kaučič in Evi Bolšec za vso pomoč.

Ob tej priložnosti se LD Sveta Ana iskreno zahvaljuje vsem, ki ste s svojim prispevkom pomagali, da so bile 2. Lovske delavnice za otroke tako uspešne, pestre in nepozabne. Posebna zahvala gre Občini Sveta Ana z županom, g. Martinom Breznikom na čelu, za zagotovljeno malico in vso ostalo pomoč pri izvedbi dogodka ter Lovski zvezi Maribor, ki je poskrbela, da je vsak otrok prejel svojo majico. Hvala tudi Slavici Žugman in Marjeti Zadravec za okusno domače pecivo, s katerim sta razveselili otroke in sodelujoče, ter Klari in Tini Muršič za čudovite lesene ptice, ki so jih otroci lahko pobarvali in odnesli domov. Iskrena hvala tudi vsem predavateljem, gostom, lovcem, prostovoljcem in staršem, ki ste s svojim časom, znanjem in dobro voljo pripomogli k izvedbi letošnjih delavnic.

Dogodek je bil tudi lep primer sodelovanja med lovci, ornitologi in drugimi ljubitelji narave, ki s skupnimi močmi prispevamo k boljšemu poznavanju, razumevanju in varovanju narave. Hkrati pa smo otrokom pokazali, kako pomembno je, da naravo spoznavamo, spoštujemo in jo skupaj pomagamo ohranjati.

Melisa Zadravec, vodja lovskih delavnic za otroke pri LD Sveta Ana

Avtor skupinske fotografije je Branko Zadravec, vseh ostalih pa Eva Perko.

Kako ustvariti majhno oazo za živali na domačem vrtu

  By , ,

Po dolgem obdobju poletne vročine prostoživeče živali pogosto težko najdejo čist in varen vir vode. Če živite ob gozdu ali imate na robu vrta miren kotiček, lahko že z majhno posodo sveže vode naredite neprecenljivo uslugo ježem, vevericam, polhom in pticam. Tukaj je nekaj napotkov, kako jim pripraviti prijetno in varno osvežitev.

Foto: Pixabay

​Da bodo živali z veseljem in brez strahu prihajale k vodi, postavite pitnik v miren, senčen del vrta. Izberite kotiček, ki je umaknjen od vsakodnevnega hrupa in kjer jih vaši domači ljubljenčki ne motijo. Posodo z vodo je najbolje postaviti blizu žive meje, grmovja ali kupa vej.

​Miren kotiček, kjer se počutijo varne

Taka kritja malim obiskovalcem ponujajo hiter umik pred plenilci, kot so mačke ali ujede. Poleg tega senca poskrbi, da voda ostane dlje časa sveža, hladna in manj izpareva. Posodo vedno postavite na ravna in trdna tla, da se ne prevrne, ko žival stopi na njen rob. Odlično se obnese plitva plastična ali glinena posoda (na primer podstavek za cvetlični lonec) z globino med 5 in 10 cm.

Posodo lahko nekoliko zakopljete v zemljo ali okoli nje nasujete kamenčke, da imajo kratkonoge živali, kot so ježi, lahek dostop do roba. V vodo obvezno položite nekaj večjih, ploščatih kamnov. Če v vodo po nesreči padejo manjše živali ali žuželke, jim kamni služijo kot reševalna lestev, po kateri lahko varno splezajo na suho. Za ptice je odlična izbira tudi dvignjen pitnik.

​Da bo pitnik živalim res v pomoč in ne vir bolezni, je ključno redno vzdrževanje. Vodo zamenjajte vsak dan, saj stoječa voda hitro postane gojišče bakterij in privablja komarje. Vsaj enkrat na teden posodo temeljito zdrgnite s krtačo in vročo vodo. Pri čiščenju nikoli ne uporabljajte detergentov ali belil, saj so ostanki kemikalij za male živali zelo nevarne.

B. L.

Vodotoki se na veliko čistijo – naravni pogoji za preživetje ptic in poljskih kur pa slabšajo

  By ,

Kljub zimi se čiščenje vodotokov v osrednjih Slovenskih goricah nadaljuje. Pred dnevi so zabrneli stroji pod kmetijo Rojs v Brengovi in začeli na veliko čistiti in urejati prvega od dveh melioracijskih jarkov Drvanje.

Čagonsko polje s povsem očiščenim melioracijskim jarkom, ob katerem vsaj nekaj časa ne bo prostora za prostoživeče živali. Foto: Marjan Toš

Dela so potekala brez zapletov in vodotok je že dobil povsem drugačno podobo. Obvodno rastje, zlasti grmičevje jelše in vrbe je na desnem bregu povsem izkrčeno, na levem pa ga je nekaj še ostalo kot mejica do bližnjega njivskega kompleksa.

Kljub temu, da se s tem močno slabšajo naravni pogoji za preživetje ptic, poljskih kur, drobnih sesalcev in izjemno pomembnih mikroorganizmov v tleh, je treba upravljalcem vodotokov in načrtovalcem ukrepov vseeno priznati, da so se dela lotili še pred spomladansko vegetacijo in gnezdenjem. Pred leti so se vodotoki še čistili skozi vse leto in se je zarast sekala tudi v času rastitve in gnezdenja ptic, ogroženih poljskih kur in druge male divjadi.

Sekanje grmišče več ne poteka v času rastitve in razmnoževanja ptic in poljskih kur

Ministrstvo za naravne vire in prostor je v svojem javnem navodilu za urejanje vodotokov med drugim izpostavilo, da je treba pri načrtovanju vegetativnega vzdrževanja, to je predvsem odstranjevanju grmičevja in drevja, upoštevati, da je, v skladu z Zakonom o divjadi in lovstvu prepovedano odstranjevanje zarasti ob vodnih koritih v obdobju med 1. marcem in 1. avgustom.

Je lahko za divjad še bolj siromašno? Foto: Marjan Toš

Direkcija Republike Slovenije za vode je tudi sporočila, da je z namenom zmanjševanja erozijske in poplavne ogroženosti prebivalcev, objektov, premoženja in zemljišč, prepovedano odlaganje vejevja, lesne mase oziroma kakršnokoli deponiranje lesa na vodnem in priobalnem zemljišču. Prav tako, je v skladu s ciljem varstva in urejanja voda in zmanjševanja posledic škodljivega delovanja voda prepovedano, na vodnem in priobalnem zemljišču, postavljanje kakršnih koli ovir, vzdolžnih ali prečnih ograj, deponiranje bal sena in drugih pridelkov, gradbenega materiala in gradbenih odpadkov, tudi v smislu začasnih deponij. O vsem tem so občine obvestile kmetovalce oziroma lastnike zemljišč.

M. T.

Posegi v življenjski prostor divjadi

  By ,

16. Slovenski lovski dan, ki ga je 15. novembra organiziral Strokovno-znanstveni svet LZS, je pod naslovom “Posegi v življenjski prostor divjadi” predstavil analizo in kritiko slovenskega prostorskega načrtovanja. Prikazano je bilo, kako obsežni človeški posegi, od intenzifikacije kmetijstva do umeščanja velikih energetskih projektov (obnovljivih virov energije), zmanjšujejo ekološko povezljivost in vitalnost populacij prostoživečih živali.

Foto: Urša Kmetec


Dr. Boštjan Pokorny (Fakulteta za varstvo okolja) je opredelil posege v življenjski prostor divjadi. Razdelil jih je na velikopovršinske (urbanizacija, kmetijstvo, industrija), linijske (prometnice, elektro in plinovodi, varovalne ograje) in točkovne (objekti za obnovljive vire energije, posamezni objekti). Dr. Pokorny je poudaril, da imajo ti posegi bodisi neposredne vplive (povečana smrtnost, degradacija in izginotje habitatov) bodisi posredne učinke, ki so dolgoročno enako uničujoči. Sem sodijo spremenjeno prostorsko vedenje živali, izogibanje ključnim virom in močno povečana izpostavljenost stresu, ki zmanjšuje splošno kondicijo populacij.

Dr. Jernej Zupančič (Filozofska fakulteta) je kritiziral trenutne razvojne paradigme in jim pripisal skupni imenovalec: “potrata prostora”. Poudaril je, da tako imenovana trajnostna ali “zelena paradigma” v praksi ne predstavlja smotrne rabe, temveč “prepričljivo nadaljevanje precej nekritične potrate prostora”. Opozoril je na nevarnost, da so nove ideologije, povezane z obnovljivimi viri energije in infrastrukturo, trdožive in delujejo prikrito na račun naravnih virov. “Lovski odgovor družbi bi tu moral biti jasen in pravzaprav zelo dobro ponavlja maksimo trajnostne koncepcije: (upo)rabi, a ne uniči. Če je cilj ohranitev naravnih virov za naslednje generacije, potem mora prostor divjadi ostati vitalen,” je zaključil dr. Zupančič.

Foto: Urša Kmetec

Upad male divjadi in kmetijska krajina

Merljive posledice prostorskih sprememb na divjad je s statističnimi podatki predstavila dr. Katarina Flajšman (Gozdarski inštitut Slovenije). Zanimivi vrsti, pri katerih so dolgoročni trendi odstrela (kot kazalnika dejanske številčnosti vrste) ravno obratni, sta poljski zajec in evropska srna. “Populacija srnjadi se je v zadnjih desetletjih povečevala, odstrel je stabilen ali rahlo narašča, medtem ko je odstrel poljskega zajca na ravni celotne Slovenije v zadnjem 10-letnem obdobju dodatno zmanjšal za 53 %, in sicer z 2.156 osebkov v letu 2014 na le 1.130 odstreljenih zajcev v letu 2024,” je izpostavila dr. Flajšman.

Dr. Hubert Potočnik (Biotehniška fakulteta) je predstavil metodologijo ocenjevanja populacij srnjadi in poljskega zajca z brezpilotnim letalnikom in termovizijsko kamero na dveh različnih intenzivnih kmetijskih območjih v Sloveniji, tj. na Ljubljanskem barju in na Dravskem polju. Poudaril je, da človekovi posegi v okolje vodijo v izgubo biodiverzitete, ki je izrazitejša v območjih intenzivne kmetijske pridelave. “Z GLM analizo vpliva prostorskih spremenljivk in analizo tipov prostorov, smo ugotovili, da na razporejanje srnjadi in zajcev močno negativno vpliva delež antropogenih motenj (predvsem pozidanih površin), ter da srnjad pri izbiri prostora preferira travnike, zajci pa površine z nižjo in redkejšo vegetacijo.”

Dr. Rajko Bernik (Biotehniška fakulteta) je kmetijsko dejavnost primerjal z industrijsko, ki zahteva neprekinjeno delo na poljih podnevi in ponoči. Opozoril je, da za prostoživeče živali na kmetijskih površinah “primanjkuje prostora”, ki ostaja “geometrično enak, vendar neprimeren za življenje”. “Ena od možnosti je ustvarjanje novih površin, namenjenih izključno prostoživečim živalim”, je še izpostavil dr. Bernik. Monika Gričnik (Kmetijski inštitut Slovenije) je s pregledom intenzivne kmetijske krajine potrdila manko habitatov. Raziskava je pokazala, da krajinski elementi (mejice, obvodna vegetacija), ki so ključni za ekološko povezljivost , predstavljajo izredno nizek delež površine – med 0,36 % (Sorško polje) in 2,01 % (Ljubljansko barje).

ZBORNIK IZVLEČKOV 16. LOVSKEGA DNEVA

Pravna varovala: vloga lovcev in presoja vplivov na okolje

Predavatelji so se dotaknili tudi zakonskega okvira, ki mora v luči teh pritiskov delovati kot varovalka. Miha Marenče (Zavod za gozdove Slovenije) je poudaril vlogo lovskih organizacij v prostorskem načrtovanju. Izpostavil je 30. člen Zakona o divjadi in lovstvu, ki določa, da mora Zavod za gozdove Slovenije v postopkih posegov v gozdni prostor (ki je pogosto tudi življenjski prostor divjadi) pridobiti mnenje upravljavca lovišča, preden izda soglasje.

Klemen Kotnik (Fakulteta za varstvo okolja) je orisal vlogo postopkov presoje vplivov na okolje (PVO) in celovite presoje vplivov na okolje (CPVO). Po njegovem mnenju morata PVO in CPVO obravnavati divjad in njen življenjski prostor kot pomemben kazalnik splošnega stanja okolja. Ocenjevanje vplivov mora biti celostno, vključno z analizo obstoječega stanja populacij, habitatov in ključnih selitvenih poti.

Dr. Tanja Pucelj Vidovič (Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo) je predstavila nova zakonodajo o umeščanju naprav za obnovljive vire energije, s poudarkom na vetrnih in sončnih elektrarnah, ki določa območja, kjer je možen odstop od presoje vplivov na okolje (PVO) in poudarja prevlado javnega interesa za obnovljive vire energije.

Foto: Urša Kmetec

Ostra kritika energetskih posegov in lokalni konflikti

Energetska infrastruktura, zlasti vetrne elektrarne (VE) in sončne elektrarne (SE), predstavljajo novo veliko grožnjo. Dr. Peter Kruljc (Veterinarska fakulteta) je izrekel močno kritiko, da kapital “z zlorabo prevladujočega javnega interesa narekuje slovensko okoljsko politiko” in agresivno vsiljuje umeščanje VE. “Slovenija zaradi svoje majhnosti in geografske lege nima vetrnih območij, kamor bi VE neškodljivo umeščali v prostor,” je bil kritičen dr. Kruljc.

Lokalni konflikt je ponazoril dr. Gregor Kovačič, župan občine Ilirska Bistrica, ki se bori proti izgradnji verige VE v neposredni bližini vodozbirnega zaledja virov pitne vode in na območju Nature 2000. Kovačič je izpostavil tudi pravno pomanjkljivost: “Pri načrtovanju teh posegov ne obstajajo pravni predpisi, ki bi v Sloveniji urejali področje nizkofrekvenčnega hrupa in vidnega onesnaževanja krajine, kar omogoča nekritično umeščanje v prostor,” je dejal Kovačič.

Foto: Urša Kmetec

Posledice OVE za ptice in velike zveri

Tomaž Mihelič (Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije) je opozoril, da ima skoraj polovica vseh vrst ptic na svetu upadajoče populacije. Glavne grožnje v svetovnem merilu so predvsem: kmetijstvo (73 % vrst), sečnja gozdov (51 %) in invazivne tujerodne vrste (42 %). Proizvodnja energije predstavlja resno grožnjo številnim vrstam ptic. Slabo umeščeni vetrni in sončni parki povzročajo trke, izgubo habitatov in motnje selitvenih poti. Pri presoji infrastrukturnih projektov na ptice je ključna zgodnja in strokovna ocena vplivov, ki temelji na razumevanju prostorske razporeditve vrst, migracijskih poti, njihove ranljivosti in občutljivosti habitatov. V fazi načrtovanja je bistveno izogibanje območjem z veliko prisotnostjo ptic, selitvenim koridorjem in območjem ogroženih vrst, saj to prepreči večino konfliktov.

Izkušnje iz tujine je ponudil dr. Josip Kusak (Veterinarska fakulteta v Zagrebu), ki je predstavil smernice za oceno vpliva VE na velike zveri (volka, medveda in risa), ki temeljijo na kartah občutljivosti habitatov. Zarja Platovšek (Fakulteta za varstvo okolja) je z analizo raziskav potrdila, da so vplivi VE na divjad večplastni in vrstno specifični. Nekateri veliki sesalci, kot so volk in srnjad, se območju gradnje VE izogibajo, dolgotrajni negativni učinki pa se lahko kažejo kot zmanjšana uporaba habitatov tudi v fazi obratovanja. Boštjan Plaznik (Komisija za upravljanje divjadi LZS) je dodal, da celo površine, prekrite s sončnimi paneli in ograjene, agresivno spremenijo in zmanjšajo življenjski prostor divjadi.

Glede ostale energetske infrastrukture je Amanda Poplas (Gozdarski inštitut Slovenije) predstavila vpliv daljnovodov, ki povzročajo barierni in koridorni učinek ter fragmentacijo habitatov. Čistine pod daljnovodi lahko divjad izkorišča za prehranjevanje (npr. divji prašič), čeprav se nekatere vrste območju izogibajo.

Foto: Urša Kmetec

Ukinitev ukrepov zaradi aviarne influence

  By ,

Na podlagi ocene epizootiološke situacije je Državno središče za nadzor bolezni sprejelo sklep, da se ukinejo ukrepi, uvedeni zaradi pojavov aviarne influence pri prostoživečih pticah. Sklep o ukinitvi ukrepov je objavljen v Uradnem listu (št. 74/21) in je začel veljati 15. maja.

Foto: Pixabay

Ne glede na to pa rejce perutnine opozarjajo, da so okužbe ptic s tem virusom nepredvidljive in pozivajo, da upoštevajo biovarnostne ukrepe, kot so:

  • preprečevanje dostopa prostoživečim pticam (predvsem vodnim) do perutnine,
  • preprečevanje dostopa prostoživečim pticam do krme in vode za perutnino,
  • omejitve obiskov ljudi v prostorih, kjer je nastanjena perutnina in upoštevanje ukrepov za preprečevanje širjenja bolezni (namestitev razkuževalnih barier, uporaba zaščitne obleke in obutve, umivanje in razkuževanje rok …),
  • uporaba opreme za enkratno uporabo ali čiščenje in razkuževanje opreme pred uporabo na drugem gospodarstvu s perutnino.

Le tako se lahko učinkovito prepreči vnos povzročiteljev bolezni v reje. Zelo pomembno je tudi zgodnje odkrivanje bolezni. Z izvajanjem ukrepov za zgodnje odkrivanje in hitro potrditev bolezni se lahko omeji širjenje bolezni in posledično zmanjšajo tudi škode, ki jih pojav bolezni povzroči. Pri znakih, ki bi lahko kazali na pojav aviarne influence v reji, je treba biti pozoren predvsem na:

  • zmanjšano porabo krme in vode (za več kot 20 %),
  • padec nesnosti (za več kot 5 %, ki traja že več kot dva dni),
  • povišan pogin (v enem tednu za več kot 3 % oziroma v enem dnevu za več kot 1 %),
  • kakršne koli klinične znake ali posmrtne spremembe, ki kažejo na AI.

V primeru naštetih znakov naj rejci perutnine nemudoma pokličejo svojega veterinarja. Več informacij o bolezni TUKAJ.