Previdno na cestah! Divjad ne pozna prometnih znakov

Spomladi je aktivnost divjadi na vrhuncu. Živali iščejo svežo pašo, označujejo svoje teritorije, prve poti opravljajo neizkušeni mladiči, kar pomeni več prehajanj cest – tudi tam, kjer ni opozorilnih tabel in kjer vozniki divjadi ne pričakujejo.

V letošnjem letu je bilo povoženih že 986 prostoživečih živali, od tega kar 692 srnjadi.

“Na Regijskem centru za obveščanje me večkrat pokličejo sredi noči, ob treh, štirih zjutraj. Vedno se odzovem. Nedolgo nazaj so me poklicali zaradi povožene srne. Bila je breja. Nevestnemu vozniku, ki jo je zbil, se ni zdelo vredno poklicati na številko 112, zato je žival celo noč trpela in se mučila, preden je zaradi posledic povoza poginila ob cesti,” pove lovec iz lovske družine v okolici Ljubljane in doda “Ljudje se morajo zavedati, da prijava povoza ni le dolžnost, ampak tudi etično dejanje.”

Nekaj nasvetov za varnejšo vožnjo

  1. Prilagodite hitrost na odsekih cest, ki vodijo skozi gozd ali mimo travnikov, sploh ob zori in mraku, ko je divjad najbolj aktivna. Upoštevajte, da se vidno polje ponoči zoži, reakcijski čas pa podaljša.
  2. Ena žival redko pride sama. Če čez cesto steče ena srna, predvidevajte, da jih lahko sledijo še druge.
  3. Če se trku ne morete izogniti, potem močno zavirajte in ohranite smer. Ne izvajajte sunkovitih gibov z volanom, ne zavijajte na nasprotni pas, da ne zapeljete s cestišča ali trčite v nasproti vozeče vozilo.

Če pride do trka z divjadjo, ustavite na varnem mestu, vklopite vse štiri smernike, zavarujte kraj nesreče s trikotnikom in takoj pokličite Regijski center za obveščanje (ReCo) na številko 112. Operater bo na lokacijo napotil higiensko službo oz. lokalno lovsko družino.

Povožena srna (na levi) je bila breja, po znakih in sledovih zemlje in trave med njenimi parklji, se je žival dolge ure mučila, preden je poginila. Na desni povožen srnjak.