Oznaka: poljske kure

Vodotoki se na veliko čistijo – naravni pogoji za preživetje ptic in poljskih kur pa slabšajo

  By ,

Kljub zimi se čiščenje vodotokov v osrednjih Slovenskih goricah nadaljuje. Pred dnevi so zabrneli stroji pod kmetijo Rojs v Brengovi in začeli na veliko čistiti in urejati prvega od dveh melioracijskih jarkov Drvanje.

Čagonsko polje s povsem očiščenim melioracijskim jarkom, ob katerem vsaj nekaj časa ne bo prostora za prostoživeče živali. Foto: Marjan Toš

Dela so potekala brez zapletov in vodotok je že dobil povsem drugačno podobo. Obvodno rastje, zlasti grmičevje jelše in vrbe je na desnem bregu povsem izkrčeno, na levem pa ga je nekaj še ostalo kot mejica do bližnjega njivskega kompleksa.

Kljub temu, da se s tem močno slabšajo naravni pogoji za preživetje ptic, poljskih kur, drobnih sesalcev in izjemno pomembnih mikroorganizmov v tleh, je treba upravljalcem vodotokov in načrtovalcem ukrepov vseeno priznati, da so se dela lotili še pred spomladansko vegetacijo in gnezdenjem. Pred leti so se vodotoki še čistili skozi vse leto in se je zarast sekala tudi v času rastitve in gnezdenja ptic, ogroženih poljskih kur in druge male divjadi.

Sekanje grmišče več ne poteka v času rastitve in razmnoževanja ptic in poljskih kur

Ministrstvo za naravne vire in prostor je v svojem javnem navodilu za urejanje vodotokov med drugim izpostavilo, da je treba pri načrtovanju vegetativnega vzdrževanja, to je predvsem odstranjevanju grmičevja in drevja, upoštevati, da je, v skladu z Zakonom o divjadi in lovstvu prepovedano odstranjevanje zarasti ob vodnih koritih v obdobju med 1. marcem in 1. avgustom.

Je lahko za divjad še bolj siromašno? Foto: Marjan Toš

Direkcija Republike Slovenije za vode je tudi sporočila, da je z namenom zmanjševanja erozijske in poplavne ogroženosti prebivalcev, objektov, premoženja in zemljišč, prepovedano odlaganje vejevja, lesne mase oziroma kakršnokoli deponiranje lesa na vodnem in priobalnem zemljišču. Prav tako, je v skladu s ciljem varstva in urejanja voda in zmanjševanja posledic škodljivega delovanja voda prepovedano, na vodnem in priobalnem zemljišču, postavljanje kakršnih koli ovir, vzdolžnih ali prečnih ograj, deponiranje bal sena in drugih pridelkov, gradbenega materiala in gradbenih odpadkov, tudi v smislu začasnih deponij. O vsem tem so občine obvestile kmetovalce oziroma lastnike zemljišč.

M. T.

Lovci pripravljeni na zimo

  By ,

Na prihajajočo zimo so se v slovensko goriških lovskih družinah dobro pripravili. Kljub temu, da je v njihovih loviščih iz leta v leto manj poljskih kur in druge male divjadi, so v lovskih družinah (LD) poskrbeli za koruzo in druge žitarice, ki so jih že odnesli v krmišča za poljske kure, v glavnem samo še za fazane.

Za zimsko krmljenje so si lovci iz Dobrave priskrbeli dovolj koruze. Foto: Marjan Toš


Dopolnilno krmljenje poljskih kur tam, kjer so v neprijaznem naravnem okolju še ostale

Poljske jerebice so namreč iz večine lovišč v Pesniški dolini in v dolinah njenih pritokov izginile. S temi težavami se že vrsto let soočajo v lovskih družinah iz lenarškega lovsko-gojitvenega bazena (LGB), tudi v LD Dobrava v Slovenskih goricah, V njihovem lovišču je ostalo nekaj skromnih jat fazanov ob stari Pesnici v Sp. Senarski, v remizi Sp. Verjane ob ostankih starega toka Drvanje, v Brengovi v novi remizi v Türnožu in nekaj fazanov za okras narave še v remizi v Plojevi grabi v Oseku.

Povsod so krmišča založena s koruzo, s senenim drobirjem, pšenico in peskom. Poglavitna težava za ohranitev te nekoč močno razširjene in celo lovno pomembne vrste divjadi so drastične spremembe naravnih pogojev za njihovo preživetje, sodobno kmetovanje in veliko število plenilcev, zlasti ujed, kun, lisic in v zadnjih letih tudi šakalov.

M. T.