Zdravstveno stanje divjadi v Sloveniji v letu 2025

Na Inštitutu za patologijo, divjad, ribe in čebele Veterinarske fakultete v Ljubljani so v letu 2025 opravili 186 patoanatomskih pregledov trupel ali organov prostoživečih živali, ki so jih prejeli iz 123 različnih lovskih družin.

Foto: Štefan Vesel

Pregledali so deset različnih živalskih vrst (srnjad, gams, lisica, navadni jelen, jazbec, dihur, volk, kozorog, poljski zajec, divji prašič) različnih starosti in spolov. V letu 2025 največji delež pregledanih vrst predstavljata srnjad in gams.

Vzroki pogina divjadi

Na inštitutu kot prevladujoč vzrok pogina ugotavljajo bolezni, ki jih povzročajo notranji zajedavci. Ugotavljajo tudi močno invadiranost s klopi, jelenjo ušjo in dlakožeri. Pri gamsih še vedno pogosto potrdijo prisotnost gamsjih garij. Pri navadnem jelenu so v jetrih živali iz posameznih lovskih družin na območju Prekmurja ugotovili zajedavca vrste veliki ameriški metljaj (Fascioloides magna).

Pogost vzrok slabega zdravstvenega stanja oziroma pogina v letu 2025 je prisotnost zajedavcev iz rodu Haemonchus, ki naseljujejo sluznico siriščnika številnih vrst divjadi in domačih prežvekovalcev. Žival se okuži s pašo na okuženem območju, življenjski pogoji za razvoj tega in drugih zajedavcev so v zadnjih letih ugodni. Med parazitarnimi boleznimi še posebej izstopa povečana prisotnost zajedavca iz rodu Chabertia, ki se pripne na črevesno sluznico in se prehranjuje s krvjo. V zadnjem obdobju opažajo tudi porast okužb z bakterijskimi vrstami, ki povzročajo septikemične oblike bolezni in abscese. Pri srni so ugotovili izjemno redko okužbo z glivo Aspergillus fumigatus, ki je prisotna povsod v naravi, zlasti kjer razpada organski material.

Na inštitutu svetujejo, da lovske družine redno spremljajo morebitne pogine divjadi, saj je stalno spremljanje stanja populacije eden od t. i. mehkih načinov nadzora bolezni v naravi (pasivni monitoring).

Poročilo o spremljanju zdravstvenega stanja divjadi v Sloveniji v letu 2025, ki ga financira Lovska zveza Slovenije, je v celoti dostopno na članski spletni strani LZS, v zavihku Komisija za upravljanje z divjadjo – ostali dokumenti.

Zdravstveno stanje divjadi v Sloveniji v letu 2022

Na Inštitutu za patologijo, divjad, ribe in čebele Veterinarske fakultete v Ljubljani so v letu 2022 opravili 73 patoanatomskih pregledov trupel ali organov prostoživečih živali, ki so jih prejeli iz 43 različnih lovskih družin.

Foto: Pixabay

Pregledali so devet različnih živalskih vrst (srnjad, gams, lisica, kuna belica, poljski zajec, navadni jelen, jazbec, vidra, medved), različne starosti in spolov. V letu 2022 so največji delež pregledanih vrst predstavljale srnjad, lisica in gams.

Vzroki pogina divjadi

Kot najpogostejši vzrok pogina v letu 2022 ugotavljajo bolezni, ki jih povzročajo notranji zajedavci pri prostoživečih prežvekovalcev ter pri zvereh pasjo kugo. Ugotavljajo tudi močno invadiranost divjadi z zunanjimi zajedavci, zlasti s klopi, jelenjo ušjo, nosnimi in kožnimi zolji ter dlakožeri. Pri gamsih še vedno pogosto potrdijo garjavost. Pri lisici, kuni belici in jazbecu pa so potrdili prisotnost dednega materiala virusa pasje kuge.

Opozorilo: redno spremljanje poginov divjadi

Na inštitutu svetujejo redno spremljanje poginov divjadi, saj je stalno spremljanje stanja populacije eden od t. i. mehkih načinov nadzora bolezni v naravi (pasivni monitoring). Pogin divjih prašičev je npr. prvi znak, ki ga opazimo v naravi ob izbruhu afriške prašičje kuge. APK se je konec leta 2022 ponovno pojavila na Češkem (blizu meje s Poljsko). Pri labodih grbcih se je v Sloveniji (Apače, Lenart, Ptuj) v oktobru in novembru ponovno pojavil visoko patogen viruse influence.

Poročilo o spremljanju zdravstvenega stanja divjadi v Sloveniji v letu 2022 je v celoti dostopno na članski spletni strani LZS, pod zavihkom Komisija za upravljanje z divjadjo – ostali dokumenti.