Oznaka: 3. marec

Svetovni dan prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst

  By ,

Danes, 3. marca zaznamujemo svetovni dan prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst, ki tokrat v ospredje postavlja pomembno vlogo zdravilnih in aromatičnih rastlin za zdravje ljudi, ohranjanje ekološkega ravnovesja in kulturne dediščine.

Foto: Andrej Miklavčič

Zdravilne in aromatične rastline so tudi ključni del prehrane divjadi. Zdrav habitat z bogato bero teh rastlin pomeni zdravo in vitalno divjad. Z ohranjanjem rastišč zdravilnih rastlin neposredno ohranjamo življenjski prostor divjadi. Če ta rastišča izginejo zaradi intenzivnega kmetijstva ali zaraščanja, divjad izgublja svojo ‘naravno lekarno’.

Zeliščarstvo v Slovenji ni le nabiranje rastlin za čaje, temveč globoko zakoreninjena modrost, ki se je – tudi med lovci – prenašala iz roda v rod. Na današnji svetovni dan, ko se izpostavlja pomen zdravilnih in aromatičnih rastlin, obeležujemo, da so naša naravna bogastva – travniki in gozdovi – prava zakladnica zdravja. Naj tako tudi ostane!

Svetovni dan prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst 

  By ,

Od leta 2013 na 3. marec obeležujemo Svetovni dan prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst. Namen tega dne je ozaveščanje o pomembnosti ohranjanja prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst, ki so del biotske raznovrstnosti. Zaradi vplivov človeka se srečujemo z vse večjo biodiverzitetno krizo, zato je ključno »Partnerstvo za ohranjanje prostoživečih vrst«, ki je tema letošnjega dne.

Ohranjanje prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst ter zdravega okolja je ključno, saj smo od njih odvisni tudi ljudje. Letos je 3. marec poseben dan tudi zato, ker se je na ta dan pred 50 leti podpisala konvencijo o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES). Namen te konvencije je zakonito, trajnostno in sledljivo mednarodno trgovanje z rastlinskimi in živalskimi vrstami. Konvencija CITES je pogodba med državami, ki ureja mednarodno trgovino in zagotavlja različne stopnje varstva za več kot 38.000 vrst rastlin in živali.

Slovenija je podpisnica konvencije CITES od leta 2000. V Sloveniji se je po podatkih med leti 2010 in 2021 izdalo od 149 do 400 CITES dovoljenj letno za uvoz in izvoz osebkov prostoživečih vrst rastlin in živali ali njihovih delov, skladno s konvencijo CITES. Omenjena dovoljenja so se izdajala za žive osebke, učinkovine za zdravstvene in kozmetične namene, hlodovino, pohištvo, glasbene inštrumente, rezbarske in okrasne izdelke, oblačila, pasove, čevlje, kože ter trofeje.

Glede na izdana dovoljenja, rastline in živali, odvzete iz narave, zanemarljivo prispevajo k izvozu. Mednarodna trgovina je dovoljena, vendar moramo ravnati odgovorno, da se zaščitijo vrste prostoživečih rastlin in živali, ki so ogrožene. Konvencija CITES je pomemben in učinkovit mehanizem za vzpostavitev trajnosti v mednarodni trgovini.

Marko Rajkovič

Svetovni dan prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst

  By ,

Generalna skupščina Združenih narodov je 3. marec razglasila za Svetovni dan prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst. Z letošnjo temo tega dne »povrnitev ključnih vrst za obnovo ekosistemov« želimo ozaveščati o pomenu ohranjanja kritično ogroženih vrst, ohranjanju njihovih habitatov in spodbujanju trajnostne rabe s strani človeka.

Foto: arhiv LZS

Temeljne funkcije ekosistema, kot so zgradba združb, sukcesije in trofični nivoji so odvisne od ključnih vrst. Odsotnost ključnih vrst, mednje štejemo opraševalce, prenašalce semen in plenske vrste, lahko povzroči tudi upadanje drugih vrst.

Povsod po svetu se srečujemo z upadanjem biodiverzitete, poslabšanjem življenjskih razmer, onesnaževanjem in podnebnimi spremembami, kar ne ogroža le življenja prostoživečih živali in rastlin, temveč tudi nas samih. Ljudje se povsod po svetu zanašamo na naravne vire, da zagotovijo naše potrebe po hrani, gorivu, zdravilih, oblačilih in bivališčih. Naravni viri prestavljajo za milijone ljudi po svetu vir preživetja. Glavni cilji Združenih narodov so promoviranje preudarne trajnostne rabe virov, ki preprečujejo lakoto, revščino in upadanje biodiverzitete.

Lovska zveza Slovenije je partner v projektu LIFE Lynx LIFE16 NAT/SI/000634, s katerim si prizadevamo ponovno naseliti risa v naše gozdove. Slovenski lovci z biomeliorativnimi in biotehničnimi deli skrbimo za ohranjanje ter izboljšanje življenjskega okolja divjadi. Biomeliorativna dela predstavljajo košnjo travnikov, vzdrževanje grmišč, obrežnih pasov, mejic, gozdnih robov, vzdrževanje pasišč v gozdu pred zaraščanjem, zasaditev avtohtonih rastišču primernih plodonosnih grmovnih in drevesnih vrst, vzpostavitev remiz za malo divjad, vzdrževanje vodnih virov in kalov. Izdelava in namestitev gnezdilnic je pomemben biotehnični ukrep s katerim poskrbimo tudi za ptice pevke.

Izvajamo tudi druge naloge, od čistilnih akcij, popisa divjih odlagališč, izobražujemo in ozaveščamo otroke o divjadi ter gozdnem bontonu. S pregledom travniških površin pred košnjo skrbimo, da ne pride do pokosa divjadi. Na kritičnih odsekih cest se dogovorimo za postavitev prometnih znakov, odsevnikov in s kemičnimi odvračalnimi sredstvi skušamo divjad odvrniti od prometnic. Veliko prostovoljnih ur namenimo slovenski lovci ohranjanju življenjskega okolja prostoživečih vrst živali, zavzemamo se za stabilne populacije divjadi in za njihovo trajnostno upravljanje.

Marko Rajkovič