Poletna žetev in košnja v nekaj dneh popolnoma spremenita našo pokrajino. Ko kombajni zapustijo polja, ta ostanejo gola. Divjad in druge prostoživeče živali čez noč izgubijo varno zavetje, s tem pa postanejo veliko bolj izpostavljene poletni vročini ter plenilcem.
Zelena zatočišča sredi polj
Bistven del poletnega upravljanja predstavljajo remize in krmne njive. Remiza – to je skrbno vzdrževan pas grmovja, gostih trav in nižjih dreves – deluje kot naravno skrivališče. V njej je temperatura nižja, vlaga višja, senca pa ponuja varen prehod ter zatočišče za divjad in druge prostoživeče živali na prehodu med gozdom in odprtimi polji.
Krmne njive, posejane z mešanicami sončnic, ajde, detelje in krmnega boba, niso namenjene temu, da bi divjad in druge prostoživeče živali privabljale v bližino kmetijskih kultur, temveč jih zadržujejo v notranjosti gozda. Poleg tega cvetoče površine v pozno poletnem sušnem obdobju ponujajo ključno pašo za čebele ter druge opraševalce, obilica žuželk pa predstavlja glavni vir hrane za mlade ptice.
Skrb za vodo in priprava na jesen
Lovci v tem času skrbijo tudi za tehnično urejenost lovišča. Po spravilu pridelkov je teren dostopnejši, kar omogoča obnovo visokih prež ter čiščenje lovskih poti za varno gibanje. V poletni pripeki je neprecenljiva tudi skrb za vodne vire in polnjenje kaluž s svežo vodo ter solnic, kar živalim pomaga preprečevati izčrpanost in bolezni.
Kako lahko pomagamo?
Ker se v avgustovskih dneh na pokošenih površinah in robovih gozda zadržuje veliko mlade divjadi, pozivamo vse obiskovalce narave k odgovornemu ravnanju. Ostanimo na utrjenih poteh in ne hodimo po krmnih površinah in remizah, saj živali potrebujejo dnevni počitek. Pse imejmo dosledno na povodcu. Nenaden beg pred psi lahko pri divjadi hitro povzroči hudo izčrpanost, dehidracijo ali paniko, zaradi katere lahko končajo tudi pod avtomobilski kolesi.
Z odgovornim obiskovanjem narave ter spoštovanjem kmetijskega in lovskega truda pomagamo ohranjati naravno ravnovesje.
