Medtem ko se večina gozdnih prebivalcev v vročih poletnih dneh v iskanju osvežitve umakne v globoko senco, se pri srnjadi življenje šele prav razživi. Od konca julija do sredine avgusta v naših gozdovih, na travnikih in poljih poteka prsk oziroma parjenje srnjadi.
Čarobni krogi v travi
Srnjaki v času prska postanejo izjemno aktivni in teritorialni. Svoj teritorij označujejo z drgnjenjem rogov ob grmičevje in mlada drevesa, grebenjem po zemlji ter opozorilnim bavkanjem, ki je podoben laježu. Proces se začne s predprskom, ko srnjak zasleduje srno v spolnem žaru (estrusu), ki pri njej traja tri do štiri dni.
V fazi tako imenovanega čarobnega kroga srnjak v teku sledi srni, ki nase opozarja z občasnim pivkanjem in teče v drncu. Živali pri tem nekajkrat zaokrožita pot v obliki kroga ali osmice. Ker to sledenje poteka po isti poti, v visoki travi ali na polju nastanejo opazni krogi – čarobni krogi. Gonja, med katero se srnina maternica dobro prekrvavi, se kočna z zaskokom in se nato večkrat ponovi.
Skrivnost narave: odložena brejost
Posebnost srnjadi je odložena oziroma zadržana brejost. Brejost skupaj traja približno deset mesecev in se deli na dve obdobji: predbrejno obdobje, ko oplojeno jajčece miruje približno štiri mesece in pol (v maternici se začne razvijati šele decembra) in obdobje razvoja plodu, ki traja okrog pet mesecev.
Gre za pradavni evolucijski pojav, ki ga glede na dolžino dneva uravnavajo hormoni (podoben pojav poznamo tudi pri nekaterih predstavnikih družine kun). Izjemoma se zgodi, da se srna, ki poleti ni bila oplojena, ponovno goni novembra ali decembra. V tem primeru je predbrejno obdobje krajše. Narava je tako poskrbela, da se mladiči rodijo v najbolj ugodnem spomladanskem času, v maju in juniju, ko je hrane v izobilju.
Previdno za volanom in v gozdu
Srnjad je v času prska izjemno neprevidna in dobesedno ‘slepa’ za nevarnosti v okolici. Med živahnim lovljenjem srnjaki in srne pogosto brez opozorila skočijo naravnost na cesto. Voznikom zato priporočamo dodatno previdnost in zmanjšanje hitrosti, predvsem ob zori in mraku na cestah, ki vodijo skozi gozd ali mimo travnikov. Če čez cesto priteče srna, obstaja velika verjetnost, da ji bo v naslednjih sekundah sledil še srnjak.
Prav tako pozivamo vse obiskovalce gozda in pohodnike, da pripomorejo k miru v naravi ter imajo svoje pse na sprehodih vedno na povodcu.
