Dr. Klemen Jerina: Blokada odstrela medveda je škodljiva za medveda in ljudi

Strokovnjak za ekologijo in upravljanje prostoživečih živali z Oddelka za gozdarstvo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani prof. dr. Klemen Jerina je v intervjuju za Večer med drugim odgovoril na vprašanja, kakšna je razlika med varovanjem posameznega osebka in vrste, zakaj sterilizacija ni ustrezna metoda za zmanjševanje števila medvedov in zakaj je odstrel medveda v Sloveniji potreben.

Vir: Be Around Me

 Peticija Poziv vladi k vrnitvi strokovnega upravljanja medveda je dostopna TUKAJ. Vabljeni, da se po lastni presoji pridružite podpisnikom peticije. Vabljeni tudi, da peticijo delite!

Kakšna je razlika med varovanjem posameznega osebka in vrste?

Izvrstno vprašanje! V javnosti se pogosto enači vrednote, cilje in ukrepe za varovanje in ohranjanje narave s temi za dobrobit in zaščito živali. Vendar gre pravno, institucionalno in vsebinsko za povsem različna sistema, ki si lahko tudi nasprotujeta, kot je to primer delovanja društev za zaščito živali na področju »varstva« medveda. Poslanstvo nekaterih teh društev (npr. AniMa) je »opomniti ljudi, da so tudi živali živa in čuteča bitja, ki občutijo bolečino, mraz, lakoto, pa tudi dobroto, nežnost in ljubezen« in »ozaveščati ljudi o pomenu sterilizacij in kastracij in o pravilnem ravnanju z živalmi«. Zavzemajo se tudi za ukinitev ali vsaj zmanjšanje odvzema (odstrela) medveda, kar je legitimno, razumljivo in kar spoštujem. Žal pa ne zmorejo izhajati iz argumentov in npr. razumeti, da se bo medved zaradi trenutne prepovedi ali strokovno nepodprtega zmanjšanja odstrela še pospešeno širil v bližino človeka, se številčno povečeval in se bodo posledično konflikti, tudi najhujši, le še stopnjevali. Taka situacija pa ne more biti trajna in sproži bodisi močno kriptično ubijanje (tj. krivolov), ki ga pri nas zdaj praktično ni, ali pa se, bolj verjetno, konča z radikalnimi odstreli za zmanjšanje populacije na vzdržno (ali še bistveno nižjo) raven. Oba scenarija sta v primerjavi stabilnega, racionalnega, učinkovitega, strokovno-znanstveno podprtega upravljanja, ki ga zagovarjam(o), bistvena grožnja ohranjanju populacije medveda in neprimerno slabša tako z vidika dobrobiti lokalnega prebivalstva kot tudi medveda. Konkretna društva z zasledovanjem svojih ciljev paradoksalno torej deluje proti ohranjanju medveda.

Obratno pa varovanje vrste/populacije stremi k njenemu ohranjanju kot celote, na dolgi rok, z vsemi ključnimi biološkimi značilnostmi, vključno z rodnostjo in smrtnostjo. V primerih viabilnih populacij t. i. problematičnih vrst (kot je tudi medved) je odstrel posameznih osebkov (lahko tudi znaten) (lahko) povsem legitimen in celo nujen ukrep za trajno varstvo populacije.

Kolikšna je gostota / velikost populacije medveda pri nas?

Številčnost se je zadnjih 60 let praktično neprestano povečevala in pred tremi leti dosegla maksimum okoli 1100 medvedov. Zatem se je zaradi načrtno povečanega odvzema postopno zmanjševala in je letošnjo pomlad znašala okoli 954 medvedov (interval zaupanja 880-1050). Populacijske gostote lokalno presegajo 500 medvedov /1000 km2 in so med največjimi oz. kar največje znane za vrsto na svetu, ter na primer 30-50-krat višje kot v Skandinaviji. V javnosti precejšnjo zmedo, pa tudi prostor za manipulacijo, prožijo sezonske spremembe številčnosti, ki so pri medvedu in številnih drugih vrstah precejšnje. Znotraj leta je številčnost medveda najmanjša pozno jeseni, tik pred zimskim spanjem. Pozimi se skoti nova generacija mladičev in se številčnost poveča v razmerju iz 76 na 100 medvedov, potem pa se ta od pomladi do konca jeseni zaradi naravne in antropogene smrtnosti zopet manjša. Za upravljanje pa tudi spremljanje dosledno upoštevamo »pomladansko« (in ne jesensko) številčnost, saj je to z več vidikov edino smiselno. Ta kot rečeno torej letos znaša okoli 950 medvedov.   

Zakaj je odstrel medveda v Sloveniji potreben?

Odstrel se primarno izvaja zaradi zmanjševanja in preprečevanja eskalacije konfliktov ljudi z medvedom. Medved bi biološko gledano lahko živel v praktično celotni Evropi, vključno z mesti. Edini faktor, ki vpliva na njegovo preživetje in realno razširjenost, je poleg hrane, ki pa jo lahko v celotni Evropi najde dovolj, toleranca s strani človeka. Ta je omejena in v splošnem upada, ko se začno konflikti ljudi z medvedom povečevati. Gre za zelo krhko ravnotežje, ki ga znamo v Sloveniji dobro vzdrževati, kar se kaže v viabilni populaciji ob razmeroma malo konfliktih – oz. je to veljalo do letos. Naša populacija je po vseh bioloških kriterijih polno vitalna. Tako veliko in tako ohranjeno populacijo v geografsko majhni državi, v kateri živimo tudi ljudje, lahko smatramo kot nedvomen uspeh. Vendar pa so vsi večji gozdni masivi (neposeljeni ali zelo redko poseljeni s strani človeka) v dinarskem delu države že v celoti poseljeni s strani medveda. Ob naraščanju številčnosti se medved zaradi značilnih znotrajvrstnih mehanizmov lahko širi le še v območja v bližini naselij, kar neizbežno vodi v nagel porast konfliktov. Z odstrelom se to omejuje in se lokalne gostote medveda ohranja na vzdržni ravni. Odstrel je torej nujen ukrep tudi z vidika trajnega ohranjanja medveda.

Zakaj lahko blokade upravljanja z medvedom privedejo do težav (primer Slovaške)?

Ne le da lahko, ampak zagotovo privedejo do težav! Situacije brez odstrela v viabilnih populacijah ne morejo dolgo trajati, saj se številčnost medveda nujno povečuje (v Sloveniji npr. 16-% letno) in se vrsta prostorsko širi, kar sproži drastičen porast konfliktov, tudi najhujših, kot so napadi medveda na človeka s smrtnim izidom. Blokade prej ali slej bodisi privedejo do povečanega krivolova (kriptičnega ubijanja medvedov) ali pa do še bistveno večjega odstrela, ko se politika zamenja. To se je letos zgodilo na Slovaškem, kjer so zaradi hitrega porasta napadov medveda na človeka razglasili »izredno stanje« in se lotili močne redukcije populacije medveda z odstrelom, pri čemer sodeluje celo vojska. Delno se to dogaja tudi v Romuniji, kjer pa se precej verjetno izvaja tudi znaten krivolov. V vseh drugih viabilnih populacijah medveda v Evropi se odstrel medveda izvaja redno.   

Lahko nedavne konfliktne situacije že povežemo s preveliko številčnostjo populacije?

Vsekakor! Konflikti, kot so stalna prisotnost medvedov v vaseh, strah velikega števila prebivalcev, bližnja srečanja z medvedi v naseljih ter porast »lažnih« in tudi dejanskih napadov, se pojavljajo v številnih občinah oziroma območjih, ki so razmeroma gosto poseljena – tako z ljudmi kot tudi z medvedi. Marsikje že dlje časa vlada skoraj obsedno stanje. Prav v teh območjih bi bil odvzem medvedov največji, a do njega zaradi blokade oz. zavlačevanja pri izdaji odločbe pomladi ni prišlo. 

Stroka in tudi pristojno ministrstvo sta do letošnjega leta podpirala sistem, ki predvideva zmanjšanje števila medvedov na približno 800 osebkov. Ta ciljna številka temelji na obsežnih podatkih in dolgoletnem znanju. Raziskave namreč kažejo, da konflikti začnejo močno naraščati, ko številčnost preseže to mejo, medtem ko je pri tej populacijski velikosti medved še vedno varno nad pragom, ki bi ogrozil njegovo ugodno ohranitveno stanje. Letos je stroka predlagala odstrel 206 medvedov, kar bi omogočilo znižanje populacije do ciljne številke do leta 2027. Čeprav so bile strokovne podlage za letošnji odvzem pripravljene že pred pomladjo, resorni minister dovoljenja za odstrel ni izdal oz. ga je izdal tako kasno, da je bilo zamujeno celotno pomladansko obdobje. Zatem je bilo dovoljenje sicer izdano, a raztegnjeno na dve leti – kar pa ima zopet povsem drugačne učinke od načrtovanih in bo rezultiralo v nadaljnjem povečevanju številčnosti medveda, njegovem prostorskem širjenju v območja blizu človeka in porast konfliktov.

Čeprav so konflikti vedno vsaj deloma tudi stvar naključja, je bila njihova porast v pomladanskem in poletnem času letos povsem predvidljiv. Za to torej neposredno nosi odgovornost resorni minister. Treba pa je spomniti, da je bil prejšnji okoljski minister (g. Brežan), ki ni sledil navodilom predsednika vlade glede odstrela medveda, kmalu zatem razrešen. Enako se je zgodilo s kmetijsko ministrico, ki ni sledila navodilom glede odstranitve tujerodne invazivne vrste – nutrije. V tem kontekstu se postavlja vprašanje neodvisnosti odločanja ministra pred predsednikom vlade. Kakor koli že, je sprejemanje takšnih odločitev, ki so v nasprotju s strokovnimi podlagami in so preverjeno škodljive za varstvo medveda in za dobrobit človeka, enostavno nedopustno.

Pa še – zakaj sterilizacija ni ustrezna metoda za zmanjševanje števila medvedov? Kaj pa ulov in nato preselitev?

Deli javnosti, zlasti predstavniki nekaterih društev za zaščito in dobrobit živali kot alternative odstrelu predlagajo rešitve, ki pa to v resnici niso. Predlagajo npr. preselitve, sterilizacijo in prepoved (odvračalnega) krmljenja medveda. S prepovedjo krmljenja bi le še povečali potrebo po odstrelu medveda in znižali njegovo ciljno številčnost. Ukrep namreč znižuje konflikte. V sodobnih raziskavah tudi ni nobenih dokazov niti indicev, da bi (odvračalno) krmljenje pri nas večalo rodnost in manjšalo smrtnost medveda, kot se špekulira. Preseljevanje medvedov v tuje države kot ukrep zmanjševanja številčnosti je iluzorno, saj se je pri vseh naših dosedanjih preselitvah v nekaj desetletjih skupaj preselilo kak ducat medvedov, pri odvzemu pa se trenutno vrtimo pri številki okoli 200 letno. Različne oblike sterilizacije se uporablja za vrste škodljivcev, kot so npr. miši, podgane, mestni golobi, žuželke ter, lokalno, pri večjih vrstah v urbanem okolju. Sterilizacija medveda na populacijskem nivoju, kot jo predlagajo, je s tehničnih in logističnih vidikov (v varni obliki) povsem neizvedljiva, z mnogih vidikov tudi povsem nesprejemljiva in bi bila svetovni unikum. Ne rešuje tudi osnovnega problema, saj bi sterilizirani medvedi še vedno lahko prožili konflikte. Gre torej za zavajanja z nerealnimi alternativami, ki so do razumnih ljudi podcenjujoča.    

______________________________

Objava: Večer 21. 7. 2025; povezava do prispevka.

Odziv na neresnice in zavajanja članka o odstrelu medvedov

Slovenski lovci pri svojem delovanju upoštevamo verodostojne informacije stroke in znanosti ter uspešno sodelujemo pri mnogih aktualnih raziskavah. Žal to ne velja za aktivistične organizacije in prav te upravljanju divjadi in velikih zveri oporekajo, pri čemer temeljijo na zavajanju javnosti in neresnicah. V spodnjem prispevku prof. dr. Klemen Jerina iz Oddelka za gozdarstvo na Biotehniški fakulteti odgovarja na sistematične neresnice o rezultatih monitoringa medveda, pri katerem smo z zbiranjem vzorcev sodelovali tudi lovci. Vabljeni k branju in delitvi!

Foto: Štefan Vesel

Spletno Delo je četrtek, 22. maja, v rubriki Okolje objavilo članek z naslovom in podnaslovom Kvota za odstrel predstavlja med petino in tretjino celotne medvedje populacije, opozarjajo v AniMa. Pod člankom je podpisana novinarka Maja Prijatelj Videmšek, ki v njem niza izbrane izjave anonimnega člana/članice društva za dobrobit živali AniMa.

Članek poroča, da je osnova vsakoletnih dovoljenj za odvzem rjavega medveda v Sloveniji »matematični model« [spodaj podpisanega] »prof. dr. Klemna Jerine, ki vsako leto preceni število medvedov in ni validiran z rezultati [genetskega] monitoringa«. Po trditvah članka naj bi modelna ocena številčnosti [precenjena] znašala od 954 do 1050, genetska pa 656 medvedov. Ministrstvu svetuje, »naj se pri odločitvah o odstrelu nasloni na rezultate genetskega monitoringa, ne pa na nevalidiran matematični model«. Društvo AniMa tudi trdi, »da je [previsok] odstrel že v prejšnjih letih očitno prizadel populacijo medveda« in so odstreli »znanstveno neutemeljena intervencija, ki ogrožajo eno najpomembnejših populacij medveda v Evropi«.

Celoten članek je sistematična sestavljanka prirejenih informacij, napačnih interpretacij in zavajanj, ki povsem izkrivijo verodostojne rezultate monitoringa in znanstveno utemeljenega upravljanja medveda v Sloveniji.

Kakovost sistema spremljanja populacije medveda v Sloveniji je na izredno visoki ravni – temelji na sintezi cikličnega genetskega cenzusa in vsakoletnega populacijskega modeliranja. Z individualno prepoznavo osebkov iz neinvazivnih genetskih vzorcev (iztrebkov) in modeliranjem »ulova – označevanja – ponovnega ulova« v osemletnih ciklih na najbolj neposreden možni način ocenimo številčnost medvedov. Ta ocena je temelj za izdelavo populacijskih modelov, ki jih potem z upoštevanjem vseh ostalih podatkov – monitoringa smrtnosti, rodnosti, starostne strukture in rabe stalnih števnih mest – uporabimo za vsakoletne točne ocene številčnosti. Vse uporabljene metode so preizkušene s simulacijami in empirično, recenzirane in preverjeno nudijo točne rezultate. S slepimi primerjavami obeh metod v najtežjih pogojih (tj. za osmo leto po re-kalibraciji populacijskih modelov) smo npr. ugotovili praktično nepomembne razlike rezultatov (največ 2,8 %; povprečno <1 % oz. 8 medvedov letno). Za občutek: v kompetentnih krogih bi ocene smatrali za dovolj točne, če bi bila razlika do 15-krat večja.

Po rezultatih genetskega cenzusa je pozno jeseni leta 2023 v Sloveniji živelo 737 medvedov (ne 656 kot priredi članek). Gre za genetsko oceno najnižje številčnosti v letu, pri kateri je odšteta vsa evidentirana smrtnost medveda tistega leta, tik pred zimskim poleganjem nove generacije mladičev, kar smo vselej izpostavili, članek pa pozabi omeniti. Leta 2024 se je številčnost kot vselej spremenila (članek pa to zanemari) za razliko rodnosti od smrtnosti tistega leta, kar znamo točno oceniti z metodami populacijskega modeliranja. Ocena letošnje pomladanske (2025) številčnosti, ki je povsem ažurna in vključuje tudi letošnje mladiče – ter je zato edina neposredno uporabna za aktualno načrtovanje in upravljanje – pa znaša 954 medvedov (in ne 954 do 1050, kot spet prireja članek).

Članek torej primerja navzdol prirejeno oceno genetskega cenzusa iz konca leta 2023 z navzgor prirejeno oceno populacijskega modeliranja iz začetka leta 2025, pri tem zanemari spreminjanje številčnosti medveda znotraj leta (med pomladjo in začetkom zime) in med leti (leto 2023 in 2025), zanemari, da se nova generacija mladičev medvedov skoti prav vsako leto (tedaj se številčnost v povprečju poveča v razmerju 76 proti 100), veljavnost genetskega monitoringa pripiše v napačno leto (obdobje 2023–2025) ter napačno interpretira namen in rezultate posameznih metod (jesenska vs. pomladanska številčnost). Potem pa te lastne napake uporabi kot »argument« zoper kakovost metode populacijskega modeliranja (domnevno razhajanje z genetskim cenzusom) in ta »argument« »podkrepi« še z več neresnicami, na primer da metode niso validirane in znanstveno utemeljene.

Članek zatem nadaljuje, da je ministrstvo letos izdalo dovoljenje za odstrel 206 medvedov, kar je tudi edini podatek, poročan brez napake. Pozabi pa omeniti, da to dovoljenje velja vse do konca 2026 in ne do konca leta 2025. Vendar gre za bistveno razliko, saj je letna kvota odvzema zaradi delitve na dve leti seveda manjša, poleg tega se v dveh letih skotita dve, in ne ena generacija mladičev (zima 2025/26 in 2026/27).

Letos dovoljeni odstrel znaša do 60 odstotkov (od 206), tj. 123 medvedov, kar je slabih 13 odstotkov – in ne petino do tretjino – populacije, kot krivo poroča že podnaslov članka. Ob odobrenem odstrelu se bo številčnost medveda do 2026 zmerno, zatem pa intenzivneje povečala in bo leta 2027 znašala že okoli 1100 medvedov. Tako se torej še oddaljujemo od zastavljene ciljne (pomladanske) številčnosti 800 medvedov, ki ji sledimo z namenom obvladovanja prevelikih konfliktov človeka z medvedom. Članek pa špekulira, da smo že zdaj globoko pod to številko. To »argumentira« z oceno najnižje letne številčnosti iz leta 2023, ki jo: (i.) predhodno še znatno priredi navzdol, (ii.) pozabi izpostaviti, da je 800 ciljna pomladanska, in ne najnižja letna številčnost, na kar smo dosledno opozarjali, in (iii.) zanemari eno osnovnih zakonitosti življenja – razmnoževanje – oz. dejstvo, da se nova generacija mladičev skoti prav vsako leto.

Prof. dr. Klemen Jerina, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire

___________________________________

Objava: Delo, 22. 5. 2025; povezava do prispevka

Znani rezultati genetskega štetja rjavega medveda

Konec leta 2023 ste lovci pomagali zbirati genetske vzorce medvedov za namene ocene številčnosti rjavega medveda v Sloveniji. Po zapletenih in dolgotrajnih postopkih v laboratoriju in matematičnem modeliranju, ki je sledilo laboratorijskim analizam, vam lahko z velikim veseljem predstavljamo rezultate genetskega štetja.

Foto: Štefan Vesel

Od leta 2023 v Sloveniji poteka projekt monitoringa rjavega medveda z naslovom: Ocena številčnosti rjavega medveda v Sloveniji v letu 2023 in nekaterih drugih demografskih parametrov. Financer izvedbe projektne naloge je Ministrstvo za naravne vire in prostor, izvajalec pa Zavod za gozdove Slovenije. Pri izvedbi aktivnosti je sodelovalo še šest podizvajalcev, in sicer: Lovska zveza Slovenije, genetski laboratorij DivjaLabs, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, prof. dr. Klemen Jerina, Društvo Dinaricum in Matson´s Laboratory.

Glavna aktivnost projektne naloge je bila ocena številčnosti rjavega medveda v Sloveniji na podlagi genetsko-molekularnih metod. Za pridobitev ocene številčnosti je bilo treba zbrati veliko število genetskih vzorcev (iztrebkov) medveda. Zbiranje vzorcev je potekalo s strani lovcev, gozdarjev in drugih ljubiteljev narave v jeseni 2023. Po zapletenih in dolgotrajnih postopkih v laboratoriju in matematičnem modeliranju, ki je sledilo laboratorijskim analizam, smo končno prišli do rezultatov genetskega štetja.

Akcija zbiranja in pošiljanja vzorcev iztrebkov je bila izjemno uspešna, saj je vzorce iztrebkov nabralo in na Zavod za gozdove Slovenije posredovalo skoraj 1.000 sodelujočih, predvsem lovcev in gozdarjev. Skupaj so sodelujoči zbrali kar 2.863 neinvazivnih genetskih vzorcev, ki so pripadali 656 različnim medvedom (261 samcev in 395 samic).

S pomočjo metode ulova-označevanja-ponovnega ulova so genetiki ocenili, koliko medvedov je bilo pri štetju izpuščenih in s tem prišli do ocene številčnosti konec leta 2023. Ta znaša 737 medvedov (695-797; 95 % CI). Gre za najnižjo letno (jesensko) oceno, pri kateri je že odšteta vsa evidentirana smrtnost medvedov in velja tik pred poleganjem nove generacije mladičev. Če rezultat primerjamo s prejšnjima dvema tovrstnima štetjema v letih 2007 in 2015, lahko ugotovimo, da nam je populacija v omenjenem obdobju približno linearno naraščala.

Ocene številčnosti rjavega medveda v Sloveniji na podlagi genetskih metod z intervali zaupanja. Gre za t. i. jesenske oziroma najnižje ocene številčnosti znotraj koledarskega leta.
Genetski vzorci rjavega medveda, zbrani v jeseni 2023. Modre pike so samci, rdeče pike samice. Točke vzorcev istih osebkov povezujejo črte.

Populacija se je od genetskega štetja 2015 tudi malo prostorsko razširila, kar je najbolj opazno na območju Zasavja, samice se počasi prostorsko širijo tudi proti zahodu države. V Alpskem prostoru še vedno zaznavamo le samce.

S pomočjo zbranih genetskih vzorcev ugotavljamo, da se je v zadnjih 10 letih ustavila rast številčnosti rjavega medveda na zahodu države, saj smo v celotnem obdobju vzorčenja na severozahodni strani primorske avtoceste uspeli zaznati zgolj 45 različnih osebkov (21 samic in 24 samcev). Od teh 45 osebkov smo le 9 osebkov zaznali na obeh straneh avtoceste, kar daje slutiti, da primorska avtocesta predstavlja pomembno oviro pri prehajanju medvedov med Dinaridi in Alpami.

Lahko zaključimo, da je naša populacija medvedov v zelo dobrem stanju, genetsko štetje pa nam omogoča dobro poznavanje naše medvedje populacije in dobre temelje za njeno upravljanje.

Rekonstrukcija populacijske dinamike rjavega medveda v Sloveniji za obdobje 1998-2025. Odebeljena črna črta prikazuje vrednosti za čas po kotitvi spomladi, torej največje vrednosti v letnem ciklu kotitve in smrti, črtkani sivi črti sta intervala zaupanja te ocene, beli krogi pa so ocene najnižjih letnih številčnosti (vir: Jerina 2024).

Projektna ekipa genetskega štetja rjavega medveda