Lovsko obarvani počitniški dan v LD Starše

Lovska družina (LD) Starše je pripravila počitniško varstvo, ki se ga je po besedah lovca Marjana Maleka, udeležilo 28 otrok.

Mladi ‘svizci’ pred lovskim domom v Staršah. Foto: arhiv LD Starše

Pri lovskem domu sta udeležence sprejela in pozdravila starešina LD Starše Janko Sitar in mentor za delo z mladimi Boštjan Munda. Lovci so za otroke pripravili zanimiv in bogat program. Najprej so si ogledali lovski dom in spoznali pomen sodobnega lovstva ter življenje prostoživečih živali v naravnem okolju. S posebnim zanimanjem prisluhnili predavanju o ogroženi mali divjadi (o fazanu, poljski jerebici in poljskem zajcu), ki je bila nekoč pravo bogastvo Dravskega polja.

Starešina Sitar in mentor Munda sta mladim predstavila tudi druge vrste divjadi v njihovem lovišču: srnjad, ujede, lisice, sove in šakala, ki lovcem povzroča sive lase in dela škodo v lovišču. Otroci so bili navdušeni  nad lovskim  psom Donom, ki ga  je med njih pripeljal njegov vodnik Munda. Pokazal jim je nekaj vaj poslušnosti, in ker je Don pridno izpolnjeval vse naloge, so ga otroci nagradili s priboljški.

Lovski dan so sklenili z ogledom trofej in spoznali lovsko malice iz nahrbtnika. Bilo je pestro, poučno in tudi za otroke lovsko doživeto srečanje z člani zelene bratovščine.

M. T.

Na obisku v vrtcu Črnuče

V vrtcu Črnuče, enota Gmajna, smo 8. junija pripravili predstavitev lovstva in delo lovca za tri starostne skupine otrok, in sicer: 1,5 – 2 leti, 3 – 4 leta in 4 – 5 let. Predstavitve se je udeležilo skoraj 70 otrok in šest vzgojiteljic.

Foto: arhiv LD Laze

S Katarino Flajšman, starešino Lovske družine (LD) Laze sva si razdelili predstavitev, in sicer je Katarina nosila opremo, ki jo lovec potrebuje za delo oziroma lov. S seboj je imela nahrbtnik, v katerem je oprema lovca: dvogled, svetilka, pijača, čokoladica, prva pomoč, nož, rokavice za enkratno uporabo … in tudi piščalka za klicanje srnjaka. Pogovarjali smo se, katere živali so otroci že videli v gozdu, in katere lahko lovimo.

Katarina je seboj prinesla tudi lobanje volka, srne, nutrije, lisice in divjega prašiča. Z otroci smo se pogovarjali o prehrani živali in to povezali z značilnostmi njihovega zobovja. Ugotovili smo, kako ostri so zobje mesojedov, da srnjad nima zgornjih sekalcev, in da so zobje nutrije oranžni, ker so premazani s spojino železa. Otroci so lahko pobožali tudi kože nutrije, pižmovke in kune ter občutili razliko v dlaki živali, ki so vezane na vodo.

Foto: arhiv LD Laze

V drugem sklopu smo si ogledali, kaj vse sodi v svečani kroj lovca. Na lovskem klobuku smo se ustavili pri zeleni vejici in se pogovarjali o tem, kam damo vejico ob počastitvi divjadi, in kam ob počastitvi lovca. Pogledali smo primere, v katerih si lahko lovci pomagamo z vejicami v gozdu, kot je označitev uplenjene divjadi, kako nakazati smer, v kateri je divjad zbežala po strelu … Nasmejali smo se tudi dejstvu, da je lovski ropot v vrtcu dobro poznan – a v otroški izvedbi.

Otroci in vzgojiteljice so nama zastavili kar nekaj vprašanj. Zanimalo jih je tudi, kako visoke so preže? Ali imajo vsi lovci enako velike puške? Kako se reče ženski osebi lovec? Kako dolgo traja izobraževanje za lovca in kaj vse zajema? Kaj storiti, če na cesti naletiš na divjad in koga poklicati.

Štiri ure so hitro minile in otroci so se odpravili na kosilo. Z obiskom smo bili vsi zadovoljni in se dogovorili, da se prihodnje leto ponovno srečamo.

Manja Križman, LD Laze