Jakobski lovci so praznovali: že 80 let v objemu narave

V Jakobskem Dolu v Slovenskih goricah je bila slovesnost v počastitev 80-letnice ustanovitve Lovske družine (LD) Jakob.

Kolektiv zelene bratovščine LD Jakob ob jubileju. Foto: arhiv LD Jakob

LD Jakob je nastala jeseni leta 1945 iz  Lovske zadruge Jakob. Danes šteje 22 članov in upravlja  z 2166 hekatrov velikim nižinskim loviščem, v katerem je poglavitna vrsta divjadi srnjad.  Slovesnosti ob 8-letnici so se udeležili predstavniki in praporščaki sosednjih LD in LD Mala Nedelja, predstavniki vseh društev v kraju, predsednik KS Jakobski Dol Marko Šnajder, ravnateljica OŠ Zdenka Ekselenski in duhovnik jakobske župnije Marko Veršič.

Med gosti sta  bila  tudi podpredsednik LZS in predsednik LZ Maribor Marjan Gselman, ki je bil slavnostni govornik  in pesniški župan mag. Gregor Žmak. Oba sta se jakobskim lovcem zahvalila za njihovo  požrtvovalno  delo  za  ohranitev narave in divjadi.

O bogati zgodovini tega prizadevnega kolektiva zelene bratovščine in naporih za ohranitev naravnega okolja za preživetje divjadi, je spregovoril starešina LD Jakob Danijel Valentan. Poleg iskrene zahvale  članom vseh generacij lovcev je opozoril tudi  na najbolj žgoče probleme, s  katerimi se soočajo lovci v tem delu Slovenskih goric. Med njimi so predvsem  čedalje slabši  naravni pogoji za ohranitev divjadi, še zlasti poljskih kur. Razvejano je tudi njihovo društveno delovanje, skrbijo za lovsko strelstvo, kinologijo, ohranjajo lovske šege in navade in so trdno povezani z vsemi društvi v KS Jakobski Dol.

V bogatem in doživetem kulturnem programu so nastopili rogisti Lovske zveze Maribor, Mladinski pevski zbor OŠ Jakobski Dol, Nika Matečko in Aleš Partlič ter  trio Šerbinek. Jubilej jakobske zelene bratovščine je pritegnil mnoge domačine in okoličane, predvsem kmete in druge lastnike zemljišč, s katerimi lovci  dobro sodelujejo in skupaj skrbijo za ohranitev naravnega okolja za preživetje divjadi.

Ob okroglem jubileju je LD Jakob izdala zbornik, ki je nadvse dragocen prispevek v zakladnico slovenskega lovskega zgodovinopisja in je vsebinsko izredno bogat. Uredil  ga je Peter Mulec, nekdanji dolgoletni starešina LD Jakob,  lektorirala in grafično uredila pa dr. Ana Koritnik.

M. T.

Ob 80-letnici LD Malečnik-Košaki odkrili spominsko ploščo

Pri lovskem domu v Malečniku je bilo slovesno zborovanje lovcev in krajanov ob 80-letnici ustanovitve lovske družine (LD)  Malečnik – Košaki.

Foto: Marjan Toš

Nekdanji samostojni lovski družini Malečnik in Košaki sta se leta 2005 združili v skupno LD Malečnik-Košaki. Na prehojeno pot so lovci zdajšnjega 50-članskega kolektiva zelo ponosni in so že 20 let dobri prijatelji in iskreni lovski tovariši, je med drugim povedal slavnostni govornik in starešina LD Malečnik-Košaki Benjamin Metličar st.

Nanizal je kratko kronologijo nastanka zdajšnje združene LD leta 2005 potem, ko je bil sprejet Zakon o divjadi in lovstvu in sta imeli takratni samostojni lovski družini premajhni lovišči. Združitev je uspela in je dokaz več, da v lovskih vrstah znajo sodelovati, se pogovarjati in tudi poslušati drug drugega. Obe lovski družini sta zdaj samostojni lovsko-gospodarski enoti (LGE) z notranjo avtonomijo in lovskima domovoma v Celestrini in Peklu. 

Njuni začetki segajo v september in oktober 1945, ko sta bili še pod vtisom vojnih grozot v skladu z začasnimi predpisi o lovstvu ustanovljeni Lovski zadrugi Sv. Peter in Košaki-Krčevina. Dokazi o tem so več kot jasni, saj so našli dokumente o tem nastanku v Pokrajinskem arhivu Maribor, je še ponosno dejal Metličar in opisal prehojeno pot vse do danes. Ni pozabil omeniti vse slabših življenjskih pogojev za divjad. Zato so njihove upravljavske naloge toliko bolj zahtevnejše.

Vse lovce in številne obiskovalce ter goste sta nagovorila in pozdravila tudi predstavnik Lovske zveze Slovenije (LZS) Franc Krivec in Lovske zveze (LZ) Maribor Ivan Žižek. Izrekla sta javno zahvalo lovcem za opravljeno delo v korist narave in divjadi v minulih 80-tih letih. Žižek je LD podelil tudi spominsko priznanje LZ Maribor. Slovesnost ob 80-letnici so združili z odkritjem spominske plošče 24 malečniškim lovcem, ki so leta 1991 aktivno sodelovali v vojni za Slovenijo kot pripadniki Narodne zaščite, Teritorialne obrambe in Milice.

O tem je spregovoril predstavnik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Maribor Igor Pahor, ki je opozoril, da so slovenski lovci kot veliki domoljubi pri obrambi mlade slovenske države častno izpolnili svojo dolžnost. Skupaj z lovcem Friderikom Harbom je spominsko ploščo tudi odkril.

V kulturnem programu so nastopili rogisti LZ Maribor in Dvorjanski muzikanti pod vodstvom maestra Boža Čobca, ki so ogreli dlani obiskovalcev. Praznovanje so sklenili s sproščenim družabnim srečanjem in obujanjem spominov v senci lovskega doma.

M. T.                                                        

Praznik lenarške zelene bratovščine

Pri lovskem domu v Lenartu je bilo 30. avgusta praznično zborovanje lovcev in krajanov ob 80-letnici ustanovitve in delovanja Lovske družine (LD) Lenart. Ta je med najstarejšimi slovenskimi lovskimi družinami, saj je bila ustanovljena poleti 1945.

Starešina LD Lenart Drago Korošec je predstavil bogato zgodovino. Foto: arhiv LD Lenart

Slovesnosti ob 80. obletnici ustanovitve zdajšnje LD Lenart so se poleg domačih lovcev udeležili tudi predstavniki vseh lovskih družin iz lenarškega lovsko-gojitvenega bazena  s prapori, predstavniki pobratene LD Boč na Kozjaku, predsednik Lovske zveze Maribor Marjan Gselman in lenarški župan mag. Janez Kramberger.

Lovce, goste in vse obiskovalce je v imenu jubilantov pozdravil starešina Drago Korošec in predstavil bogato zgodovino tega 30-članskega kolektiva zelene bratovščine iz središča Slovenskih goric. Lovce je  nagovoril tudi predsednik LZ Maribor Gselman in se jim zahvalil za njihov prispevek pri utrjevanju vloge in ugleda slovenskega lovstva ter  opozoril na nekatere aktualne naloge lovske organizacije. Lenarški župan Kramberger je izpostavil veliko skrb, odrekanje in prostovoljno delo lovcev za ohranitev narave, divjadi in njenega življenjskega okolja.

M. T.

Perniški lovski jubilej “Da nam sveta bo narava …”

Svečana akademija ob visoki obletnici zelene bratovščine v Pernici s sporočilom o skupni odgovornosti vseh deležnikov  v okolju do narave in njenega živega dela.

Člani LD Pernica ob 80-letnici. Foto: arhiv LD Pernica

V polni dvorani doma kulture v Pernici je bila svečana akademija ob 80. obletnici ustanovitve  Lovske družine (LD) Pernica. Danes združuje 44 članov in članic. V osmih desetletjih so namenili največ skrbi upravljanju z divjadjo, njenemu varovanju in ohranjanju naravnega  življenjskega okolja divjadi.

Skrbijo tudi za  lovsko kinologijo, strelstvo, kulturo in za ohranjanje lovskih šeg in običajev. Leta 1967 je LD Pernica kupila manjšo kmetijo, iz katere so v naslednjih letih nastajali in nastali lepo urejeni objekti v zdajšnjem kompleksu lovskega doma v Ložanah. 

Na mnoge dosežke so lovci ponosni, je med drugim dejal njihov starešina Bojan Protner in dodal, da  imajo urejeno lovišče, v katerem pa so žal mnogi nepremišljeni in grobi posegi pustili marsikje že nepopravljive posledice. Slovesnost je vodil radijski urednik in zgodovinar Stane Kocutar, v kulturnem programu pa so nastopili Neuvirtovi Štajerci in vokalna skupina Canticum iz Pernice.

Perniška zelena bratovščina ima korenine v treh lovskih društvih,  in sicer Šmarjeta ob Pesnici, Grušova in Jakob, ki so jih avgusta in septembra 1945 ustanovili predvojni lovski zakupniki. Prvi starešine omenjenih društev so bili Anton Šuman, dr. Ivo  Senekovič in  Ferdo Lorbek. Leta 1952 je prišlo do združitve v enotno LD Šmarjeta ob Pesnici, ki se je leta 1960 preimenovala v LD Pernica.

Na akademiji so podelili zahvale društvom in pobrateni LD Vransko za dolgoletno dobro sodelovanje. Nekaj zaslužnih lovcev je prejelo odlikovanja Lovske zveze Slovenije. Najvišjega, red za lovske zasluge I. stopnje, je prejel Boris Rožman, ki je kot starešina vodil LD Pernica med leti 1981 – 2018.

Prireditev ni ostala zgolj v okvirih zelene bratovščine, saj je bilo v prepolni dvorani  tudi veliko domačinov iz Krajevne skupnosti Pernica in  predstavnikov društev, kar je potrditev spoštovanja in ugleda lovcev v domačem okolju. Svojevrstno  kuliso odrski predstavitvi pa je dajalo tudi devet lovskih praporov iz sosednjih lovskih družin in iz pobratene LD Vransko v Savinjski dolini.

M. T.