Prostoživeče živalske vrste so tematika letošnjega študijskega krožka, v sklopu Naravne in kulturne dediščine Zgornje Pivke, z namenom spoznavanja, opazovanja, ozaveščanja posameznikov ter zainteresirane javnosti o prisotnosti živali okrog naših prebivališč in sobivanja.
V zadnjih letih smo zaradi aktualnosti in v prizadevanju dvigovanja prepoznavnosti lovske kulturne dediščine, pod okriljem Lovske zveze Slovenije, pozornost namenili vlogi Lovske družine (LD) Pivka in vzornemu sobivanju na Pivškem ter ozaveščali javnost s potujočo razstavo Srečanja z medvedi v naravnem okolju, avtorice Marjeta Marinčič, mentorice študijskega krožka.
Kulturni, rekreativni in naravoslovni sprehodi so del vsakdana lokalnega prebivalstva, zato je ozaveščanje ljudi edini pravi način kakovostnega sobivanja ljudi z naravo. Obenem smo si zastavili izzive, na katere nas opozarjajo problematični dogodki oziroma srečanja v prostem pohajkovanju po terenu Zgornje Pivke. Predvsem pa smo si želeli na terenu pridobiti konkretne in prave odgovore na izzive, s katerimi se soočamo kot raziskovalni pohodniki in fotografiranju narave. Postojnsko Bistriška zveza lovskih družin (PBZLD) nas je povezala z LD Prestranek, ki smo jo po dogovoru obiskali v idiličnem popoldanskem času.
Kot lovcu je tudi fotografu čas »zlate ure« idealni trenutek v naravi
Miha Gruden in Matic Klemenc, mlada lovca LD Prestranek, ponosna na svoje poslanstvo in spretna v prenašanju znanja na osnovi lastnih izkušenj, sta nas profesionalno vodila po terenu in strokovno predstavila ljubiteljsko življenje lovca v lovski družini ter prostovoljno delo v LD Prestranek. Mimogrede smo izvedeli zanimivosti o šegah in navadah med lovci, saj je tematika študijskega krožka povezana tudi s tem. V Notranjskem muzeju smo se v maju skupaj udeležili dogodka »Klic na lov« in spoznavali tradicijo lovske kulturne dediščine ter sodelovali pri promociji.
Obiskali smo lokacije različnih prež, s senom založene jasli, kaluže, krmne njive in si razjasnjevali dileme sobivanja ter vedenja prostoživečih živalskih vrst, po čemer je naše lokalno okolje znano po celem svetu. Čeprav nam je narava blizu, smo opazili naše umirjanje z vsakim korakom, zavestno in zadovoljno. Vonj čemaža je preplavil kulinarične spomine in načrte.
Zavedanje, da smo v naravi obiskovalci, mora biti prisotno pri vsem. Lovci radi povedo, da je na lovu še eden preveč. Zato je glasnost odveč, hoja umirjena in izogibanje šumu pod nogami skoraj nemogoče; a le tako obstaja možnost opazovanja prostoživečih živali, kar smo si tudi želeli doživeti.
Spoznali smo pravila vedenja in prave načine komunikacije glede aktivnosti v naravi, v izogib neprijetnim motnjam pri opravljanju poslanstva različnih interesov, znotraj istega prostora v naravi. Izmenjali smo si izkušnje in primere posedanja po prežah v urah lovčevih aktivnosti, v času jelenjega ruka in želji po najboljši fotografiji v ruku. Zato je kot povsod, potrebno prilagajanje, predvsem pa strpna komunikacija in življenjsko reševanje zapletov.
Kultura posameznika se odraža tudi oziroma predvsem v naravi, kjer ni nič samoumevno. Zato se dogovarjajmo z uporabniki prostora o lastnih aktivnosti in spoštujmo sobivanje z naravo in posledično z ljudmi! Dejstvo, da narava pripada vsem, ni vsemogočno. Le dokler imamo na razpolago neprecenljivo danost, da si v naši okoljski naravi lahko vsi odpočijemo v tišini, smo dolžni to danost ohraniti tudi bodočim generacijam. V pripovedovanju obeh mladih lovcev, Matica in Mihe, je bilo jasno čutiti, da tudi njuna generacija nadaljuje to tradicijo. Ni lepšega!
Lovska kultura ima v naših krajih trdno podlago, ki se odraža v kulturi posameznika
In kaj lepšega kot to, da te mlad lovec na preži uči o skrivnostih narave, ocenjuje starost srnjadi, ki se je tiho prikazala kot duh na obronku jase, in zna presoditi, da ta srnjak danes ne bo edini. In res, trije so nas popeljali v svet rivalstva generacij srnjadi. Zagotovo je navidezna mirnost opazovalcev, ko nam je v nepremični tišini drgetalo telo od veselja ob dani priložnosti, pripomogla k mirni paši živali, tik pod prežo.
Le ptičje oglašanje je vznemirjalo tišino rivalskih pogledov čez jaso. Fotografsko ostro oko pa je shranjevalo informacije, ki bodo tudi drugim v poduk, veselje in užitek. Počasen zaton sončnih žarkov, umirjanje ptic in počasen odhod srnjakov z jase je oznanil čas odhoda s preže. Nepozabno. Po takšnih doživetjih duša vidi globlje v naravne zakonitosti. Nova spoznanja obogatijo vsakogar, ker je doživetje tisto, kar pušča sledi. Fotografsko oko postaja vsakič sproti ostrejše, ob opazovanju podrobnosti skozi objektiv in v želji širjenja izkušenj drugim, ki te možnosti nimajo na dlani.
Zahvaljujemo se LD Prestranek, lovcema Mihi Grudnu in Maticu Klemencu za izjemno doživetje na terenu, za pristno priložnost spoznavanja, opazovanja in učenja o naravi, s poudarkom na prostoživečih živalskih vrstah. Zahvaljujemo se tudi PBZLD za prijazno povezovanje in sodelovanje.
Na Karavani študijskih krožkov 13. junija 2026 v Pivki, bo sodelovanje z lovci na Pivškem, ena od tematik predstavljenih vsebin študijskega krožka, z namenom promocije lovske kulturne dediščine in tradicije, pod okriljem krovne organizacije Lovske zveze Slovenije.
Marjeta Marinčič, Študijski krožek Naravna in kulturna dediščina Zgornje Pivke
