Zdravstveno stanje divjadi v Sloveniji v letu 2025

Na Inštitutu za patologijo, divjad, ribe in čebele Veterinarske fakultete v Ljubljani so v letu 2025 opravili 186 patoanatomskih pregledov trupel ali organov prostoživečih živali, ki so jih prejeli iz 123 različnih lovskih družin.

Foto: Štefan Vesel

Pregledali so deset različnih živalskih vrst (srnjad, gams, lisica, navadni jelen, jazbec, dihur, volk, kozorog, poljski zajec, divji prašič) različnih starosti in spolov. V letu 2025 največji delež pregledanih vrst predstavljata srnjad in gams.

Vzroki pogina divjadi

Na inštitutu kot prevladujoč vzrok pogina ugotavljajo bolezni, ki jih povzročajo notranji zajedavci. Ugotavljajo tudi močno invadiranost s klopi, jelenjo ušjo in dlakožeri. Pri gamsih še vedno pogosto potrdijo prisotnost gamsjih garij. Pri navadnem jelenu so v jetrih živali iz posameznih lovskih družin na območju Prekmurja ugotovili zajedavca vrste veliki ameriški metljaj (Fascioloides magna).

Pogost vzrok slabega zdravstvenega stanja oziroma pogina v letu 2025 je prisotnost zajedavcev iz rodu Haemonchus, ki naseljujejo sluznico siriščnika številnih vrst divjadi in domačih prežvekovalcev. Žival se okuži s pašo na okuženem območju, življenjski pogoji za razvoj tega in drugih zajedavcev so v zadnjih letih ugodni. Med parazitarnimi boleznimi še posebej izstopa povečana prisotnost zajedavca iz rodu Chabertia, ki se pripne na črevesno sluznico in se prehranjuje s krvjo. V zadnjem obdobju opažajo tudi porast okužb z bakterijskimi vrstami, ki povzročajo septikemične oblike bolezni in abscese. Pri srni so ugotovili izjemno redko okužbo z glivo Aspergillus fumigatus, ki je prisotna povsod v naravi, zlasti kjer razpada organski material.

Na inštitutu svetujejo, da lovske družine redno spremljajo morebitne pogine divjadi, saj je stalno spremljanje stanja populacije eden od t. i. mehkih načinov nadzora bolezni v naravi (pasivni monitoring).

Poročilo o spremljanju zdravstvenega stanja divjadi v Sloveniji v letu 2025, ki ga financira Lovska zveza Slovenije, je v celoti dostopno na članski spletni strani LZS, v zavihku Komisija za upravljanje z divjadjo – ostali dokumenti.

Shrani permalink.

Comments are closed.